PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačama v gotovini /-» ja Abb. postale I gruppo ■ L6D3 4?U llT Leto XXI. St. 304 (6282) TRST, četrtek 23. decembra 1965 Z IZČRPANJEM CELOTNEGA DELOVNEGA SPOREDA Zaključilo se je 20. zasedanje skupščine OZN Fanfani je poudaril važnost sprejetih sklepov Med sklepi se zlasti poudarjajo resolucija proti rasni diskriminaciji, resolucija za razvoj sodelovanja med evropskimi državami, resolucija proti vmešavanju v notranje zadeve drugih držav in sklep o sklicanju svetovne razorožitvene konference - Fanfanijev sestanek z Ruskom NEW YORK, 22. — Glavna skupščina OZN je danes zaključila svoje dvajseto zasedanje, ki se je bilo začelo 21. septembra. Zasedanje se je končalo ob dveh (ob osmi po srednjeevropskem času) z zaključnim govo---------------- rom predsednika Fanfanija. Med številnimi izjavami in priporočili, ki jih je skupščina odobrila na zadnji seji, je obsodba vsake oblike neposrednega ali posrednega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Skupščina je odobrila tudi proračun za prihodnje leto, ki določa 121.567.420 dolarjev izdatkov. Soglasno so člani odobrili romunsko resolucijo, ki se zavzema za razvoj sodelovanja med evropskimi državami. Glavni tajnik U Tant je izjavil, da Je ta resolucija prispevek k zmanjšanju mednarodne napetosti in da je znak postopnega pojemanja hladne vojne. Na dnevnem redu skupščine je bilo 108 vprašanj, ki so jih obravnavali med sedanjim zasedanjem. Značilnosti te skupščine so, da je OZN sedaj presegla trajanje Društva narodov, ki je bilo ustanovljeno 10. januarja 1920 in je prenehalo delovati ob izbruhu vojne 1. septembra 1939, čeprav je bilo u-radno razpuščeno šele 10. januarja 1964. Poleg tega se je prvič zgodilo, da je neko mednarodno organizacijo obiskal papež. Med važne sklepe spada tudi sklep, da se določi najnižja starost petnajst let za poroke ,za ves svet). Odobrila je tudi prvo konvencijo, ki poudarja nezakonitost rasne diskriminacije. Skupščina je odobrila tudi načrt za financiranje varnostnih sil OZN na Srednjem vzhodu za vse prihodnje leto. Fanfani se Je v svojem govoru zahvalil podpredsednikom, predsednikom odborov, glavnemu tajniku in vsem drugim sodelavcem za pomoč pri njegovem delu, kar je omogočilo, kljub njegovi nesreči, da se je izčrpal celoten dnevni red. Zatem je Fanfani omenil obisk papeža Pavla VI., pakistanskega predsednika Ajuba Kana ter navzočnost številnih zunanjih ministrov ter prizadevanja vseh delegacij in konstruktivnost številnih predlogov. Omenil je, da se je dvajseto zasedanje skupščine začelo ob sklenitvi premirja med, Indijo in Pakistanom. čeprav ni bil spor rešen, se je vsaj preprečilo nadaljnje prelivanje krvi. Izrazil je upanje, da bodo na sestanku v Taškentu postavljeni temelji za sporazumno rešitev. «Na žalost, je pripomnil, ne moremo ugotoviti, da se je povrnil mir v jugovzhodno Azijo.» Omenil je s tem v zvezi nedavni poziv papeža ter izrazil upanje, da bodo prizadevanja tistih, ki se trudijo, za mir, uspešna. Poudaril je, da je dejavnost sedanjega zasedanja potekala med olajšanjem, ki je nastalo s premirjem med Indijo in Pakistanom, ter skrbjo zaradi trajanja vojne v Vietnamu. Doda' ie. da je moč nad sto vprašanj, ki so jih obravnavah, takole označiti: obramba človeškega dostojanstva; gospodarski in socialni razvoj vseh narodov; mirno reševanje morebitnih sporov; preprečitev spopadov tudi z organično akcijo razorožitve. Fanfani je nato dejal, da je v Zvezi z obrambo človeškega dostojanstva velike politične in pravne vrednosti konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Ta konvencija pomeni, da države članice OZN pripisujejo posebno važnost borbi proti rasni diskriminaciji. Izrazil je upanje, da bodo države članice naglo odobrile to konvencijo in da bo prispevala skupno z drugimi sprejetimi sklepi k osvoboditvi milijonov barvastih ljudi jarma zaslepljenih manjšin in da bo moč odtegniti Južno Rodezijo spopadu, ki bi imel pogubne posledice za mirno sožitje med narodi v Afriki in drugod. Kr r se tiče gospodarskih vprašanj, bodo sprejeti sklepi omogočili učinkovito akcijo Združenih narodov na področju, ki je zelo važno za mednarodno sodelovanje. Prvi sklep se tiče združitve razširjenega programa za tehnično pomoč in socialnega sklada. Druga pa je postavila temelje za ustanovitev organizacije za industrijski razvoj, tako da bodo mogli Združeni narodi imeti vlogo, ki jim na tem važnem sektorju pritiče. Diskusija o investicijskem skladu je ponovno pokazala pot, ki jo je treba še prehoditi, da se s potrebno odločnostjo in s širokim pogledom načne vprašanje nasprotij med imovitim in razvijajočim se svetom, kar je glavni tajnik v svojem poročilu še posebej poudaril. Tudi na tem področju čas pritiska in bi mentalna lenoba, egocentrizem ali navaden konservativizem mogli biti usodni. Za vlade in narode mora biti glavno pravilo čut enotnosti človeške usode pri odstranjevanju prepada, ki loči dežele na dve kategoriji: bogate in revne. Fanfani je poudaril, da je činkovita dejavnost Združenih rodov odvisna tudi od dejavnosti mehanizma, med katerim je velike važnosti tisti, ki se tiče operacij za ohranitev miru. Zato je sporazum glede tega nujen. Posvetovanja med sedanjim zasedanjem so to jasno p 'kazala, in potrebno bo povečati napore med sedanjim in prihodnjim zasedanjem, da se preprečijo spori in da se najdejo vsa finančna in vojaška sredstva, da bo moč učinkovito in naglo nastopiti. Kar se tiče splošnih odnosov med drža ami, je skupščina sprejela važen sklep proti vmešavanju v notranje zadeve drugih dr- u- na- žav ter sklep o odnosih med evropskimi državami z različnim političnim in socialnim ustrojem. Izglasovanje teh sklepov je jasen odraz volje narodov, da za vedno preprečijo vojno kot orodje politike in jo nadomestijo z iskanjem novih sredstev, ki so primerna današnjemu času, za reševanje sporov in zagotovitev napredka. Predsednik je omenil tudi diskusijo o dekolonizaciji in poudaril, da je bilo glede tega mnogo storjenega in to je treba pripisati politični prebuditvi kolonialnih dežel. Toda proces dekolonizacije je treba v najkrajšem času zaključiti v interesu miru in konstruktivnega sodelovanja med narodi različnih kontinentov in med različnimi plemeni. Med sedanjim zasedanjem je prevladovala diskusija o razorožitvi. Obseg diskusije potrjuje, da je večina videla v razpravi o raznih problemih razorožitve priložnost, da poudari nujnost nep> srednega dvogovora med velikimi državami in na splošno povratka k ozračju večjega sodelovanja v svetovnem merilu. Ozračje, ki je vladalo med diskusijo, je omogočilo sprejem važnih sklepov. Kar se tiče širjenja jedrskega orožja, so se med zasedanjem slišala opozorila, da bi leto 1966 moglo biti zadnja priložnost, ki jo imajo vlade. da se sporazumejo za odstranitev nevarnosti jedrske vojne. Fanfani je še s" svoje strani pozval vse vlade, naj se trudijo, i; ne bodo razočarale pričakovanja narodov. O resoluciji za sklicanje svetovne razorožitvene konference je Fanfani izjavil med drugim, da je velike psihološke važnosti, in prav tako je velikega pomena za nepretrganost pogajanj o razorožitvi poziv odboru osemnajsterice, naj v najkrajšem času nadaljuje delo. Poudaril je tudi skrb, ki so Jo posvetili okrepitvi OZN, s tem da se je izvedla upravna revizija in da so se približali uresničenju načela univerzalnosti te organizacije. Velike važnosti so bila tudi finančna vprašanja, čeprav ni bil primanjkljaj organizacije še krit. Važni sklepi so bili sprejeti tudi glede boljše uporabe razpoložljivih sredstev. Kar se tiče univerzalnosti, je diskusija pokazala, da po tej težijo vse države, čeprav se to soglasje razbije, ko pride trenutek uresničenja tega načela. Morda navadno glasovanje ne more biti sredstvo za sklepe, ki naj bi približali temu smotru. Pred glasovanjem bo potrebna poprejšnja skrbna priprava. Na koncu je Fanfani izrazil upanje, da bo dosedanje delo spodbujalo na novo delo v obrambo miru, napredka in pravičnosti med narodi. Fanfani je prišel danes v Wa-shlngton z ameriškim letalom, ki mu ga je bila dala na razpolago ameriška mornarica na zahtevo državnega departmaja. Takoj z letališča je odšel v državni departma na sestanek v Deanom Ruskom. Navzoča sta bila tudi italijanski poslanik v Washingtonu Fenoaltea in član italijanske delegacije v OZN Tornetta. Po sestanku z Ruskom je Fanfani izjavil po televiziji, da je poročal Rusku o poteku zasedanja skupščine OZN. Rusk pa mu je poročal o nedavni medameriški konferenci, o sestankih z državniki Avstrije, Pakistana, Anglije in Zahodne Nemčije. Fanfani ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega časnikarja, ali je naklonjen božičnemu premirju v Vietnamu. Prav tako ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je dobil odgovor Hanoja na svoje zadnje pismo. Dodal pa je, da se mu je Rusk zahvalil za njegovo prizadevanje. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da se je Fanfani pogavarjal z Ruskom kot predsednik skupščine OZN in tudi kot italijanski zunanji minister. Takoj po sestanku z Ruskom se je Fanfani vrnil v New York, od koder je odpotoval zvečer z letalom v Rim. Francija napovedala odgovor «petim» PARIZ, 22. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Peyrefitte sporočil, da bo francoska vlada v štiriindvajsetih urah uradno sporočila svojim petim družabnikom v skupnem tržišču uraden odgovor na njihove predloge. Peyrefitte pa ni hotel po- vedati, ali francoska vlada sprejema datum 13. januarja za sestanek šestih, kakor predlagajo francoski družabniki. V poučenih krogih domnevajo, da bo francoski odgovor vseboval zadostno število pozitivnih elementov, ki bodo omogočili obnovitev pogajanj med Francijo in petimi. Peyrefitte je dalje sporočil, da je zunanji minister de Murville poročal na seji vlade o nedavni konferenci ministrov NATO ter o Rodeziji. Končno je Peyrefitte potrdil, da bo de Gaulle govoril 31. decembra ob 20. uri po televiziji. Kakor je dal razumeti Peyrefitte, ne bo de Gaulle samo voščil, temveč bo TUDI PO POZIVU PAPEŽA PAVLA VI. Johnson se še dalje obotavlja glede božičnega premirja v Vietnamu Relativno zatišje na frontah - Program osvobodilne fronte za nadaljevanje borbe Nov poziv tajnika OZN U Tanta za mir v Vietnamu SAJGON, 22. — Davi je ameriški vojaški predstavnik v Saj-gonu izjavil, da ZDA ne bodo ustavile sovražnosti v Južnem Vietnamu za božič. Dejal je: ((Vojaške operacije se bodo nadaljevale tudi za božič, prav tako kakor vse druge dni. Za nas vojake je božič dan kakor vs; drugi. Plačani smo 365 dni na leto in naša naloga je boriti se >; čeprav je predstavnik Bele hiše pred dnevi izjavil, da bodo sklep o kakršni koli ustavitvi sovražnosti sprejele vojaške oblasti v Sajgonu, so v Washingtonu precej v zadregi zaradi izjav vojaškega predstavnika v Sajgonu, in sicer ne toliko zaradi bistva izjav, kakor zaradi načina. Predstavnik Bele hiše Je danes ponovil, da se bo morebitni sklep o ustavitvi sovražnosti sprejel v Sajgonu in ne v Beli hiši. Vsekakor pa je jasno, da bo morebitni sklep sprejel predsednik Johnson, ki išče način, da bi se izognil nadaljnjim napadom, da se ni oziral na poziv papeža. Morda mu je ravno papežev poziv prišel kakor ~„„ nalašč, ker bo lahko trdil, da je podal glavne obrise vladne politi-1 sprejel premirje za božič na pape-ke med svojim novim predsedni- žev poziv in ne na predlog južno-škim mandatom. 1 vietnamske osvobodilne fronte. Po- n iiihhih hii im ihhiiihhihi i hhiiii iiiiiiiiiiii lil lil iiiiii 111111111111 iiiiii i iiiii.iiii 111 liti 1111111111111111 iti i lin itiiniiii iiiiiiiiiiiiiihiii 1111 iiiiiii iiiiiii 1111111111111 iiiiinitiiiiiiiiihiiiihiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVA VOŠČILA PREDSEDNIKU REPUBLIKE NA KVIRINALU Vlada je odobrila dva petletna načrta: za šolstvo 1275,7in za kmetijstvo 900milijard Posebej je določenih 1210 milijard za šolske stavbe - «Zeleni načrt štev. 2» je obrazložil kmetijski minister Ferrari Aggradi RIM, 22. — Predsednik republike Saragat je začel danes na Kvirinalu sprejemati tradicionalna voščila za božične in novoletne praznike. Prvi bi moral biti na vrsti bivši predsednik republike Gronchi, toda zaradi bolezni ga ni bilo, kakor tudi ne bivšega predsednika Se-gnija, iz istih razlogov. Zato sta prva Čestitala Saragatu pred sednika senata in poslanske zbornice Merzagora in Buccia-relli-Ducci, ki so ju spremljali predsedniki parlamentarnih komisij in načelniki parlamentarnih skupin. Za njimi je sprejel Saragat predsednika in člane ustavnega sodišča, nato pa predsednika vlade Mora in ministre ter podtajnike. Sledili so člani vrhovnega sodnega sveta, nato predsedniki avtonomnih dežel med ka terimi je bil tudi Jr. Alfredo Ber-zanti, nato pa še predsednik in generalni prokurator kasacijskega sodišča, katerima so sledili naj višji vojaški funkcionarji, in sicer načelnik glavnega štaba general Rossi, ter načelniki glavnih štabov vseh treh rodov orožja: generali Aloia, Michelagnoli in Remondino. Končno je prejel Saragat še čestitke načelnika policije, popoldne pa je vrnil obiske predsednikoma senata in poslanske zbornice. Kot je bilo napovedano, je bila danes skoraj ves dan važna seja vlade, na kateri so odobrili predvsem dva zelo važna načrta za prihodnjih pet let (1966-1970), in sicer za razvoj šolstva in za razvoj kmetijstva ali tako imenovani »zeleni načrt št. 2». Izdatki za načrt o šolstvu zna- liiiiiillliiliiiiiiiiitiitiiililiiliiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiitiiltlliiiiliiillilliiimillliilliilmitiiliilliili Nov statut in reorganizacija Zveze književnikov Jugoslavije Proslava 24. obletnice ustanovitve JLA - Predlog o razvoju kmetijstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Po sprejemu novega statuta in sklepov se je končal danes v Beogradu izreden kongres Zveze književnikov Jugoslavije, ki je med drugim razpravljal o 20-letnem razvoju jugoslovanske književnosti Po sklepu kongresa je za uspešno delo organizacije potrebna ustreznejša oblika združenja in sodelovanja od dosedanje. Poudarila se je tudi potreba, da se pisatelji bolj vključijo v družbeno delovanje, da bi se rešilo vprašanje odnosa pisatelj dcnj iga-družba. Po novem statutu, s katerim se glavne odgovornosti prenašajo na republiška združenja in društva, je Zveza književnikov Jugoslavije prostovoljna skupnost republiških društev in združenj, ki lah- ko, če to sklenejo, izstopijo iz zveze. Sedež zv°ze ne more biti samo v Beogradu temveč tudi v enem glavnih mest republik. 9kup ščina (do sedaj kongres) bo bodoče telo posvetovalnega in moralnega značaja, ki ima zadnjo besedo samo pri izmenjavi statuta. Namesto dosedanje uprave se ustanavlja koordinacijsk; odbor, ki ga sestavljajo zastopništva društev in združenj. Enote jugoslovanske ljudske ar made so danes slovesno proslavile s priložnostnimi prireditvami 24. obletnico ustanovitve te armade. Na osrednji proslavi v Rudu. kjer je bila pred 24. leti ustanovljena prva proletarska brigada, ie pred spomenikom I. proletarske, pred okrog 3000 prebivalci mesta in okolice govoril predstavnik vr hovnega poveljnika maršala Tita generalni major Milorad Jankovič. Proslava se je pričela že si noči s slovesno akademijo, kate- re so se udeležile delegacije krajevne vojaške oblasti, delegacije Kragujevca, Ilirske Bistrice in drugih krajev. Dan armade so proslavile tudi vse mejne stražnice. Danes so vse mejne stražnice na zahodni in severni meji obiskali zastopniki dru-štveno-pohtičnih organizacij, krajevnih oblasti in gospodarskih organizacij in izročili graničarjem darila. Mejne občine v Sloveniji Ra-dovliica, Tržič, Sežana, Koper, Jesenice, Gorica in Tolmin so priredile sinoči in danes sprejeme za poveljnike mejnih in drugih enot JLA. BEOGRAD, 22. — Predlog o razvoju jugoslovanskega kmetijstva, o katerem je razpravljal danes odbor za kmetijstvo zveznega sveta zvezne skupščine, predvideva okrog 1300 milijard investicij in povečanje kmetijske proizvodnje za 25.5 odst. v prihodnjih petih letih. Po tem predlogu bi se povečala proizvodnja pšenice od 3,620.000 ton na 4,900.000 ton v letu 1970, koruze od 5,930.000 ton na 8 milijonov ton, sladkorne pese od 2,430.000 ton na 4,200.000 ton, mesa od 710.000 ton na 965.000 ton. V prihodnjih petih letih bo socialistični sektor kmetijstva (družbena posest in kmetijske zadruge) povečal svoje zemljiške sklade za okrog 300.000 hektarov, in sicer za 175.000 hektarov z odkupom zemljišča zasebnih kmetov, ostalo pa z melioracijami in drugimi oblikami podružbitve. Med razpravo o predlogu, ki ga je pripravil zvezni zavod za načrtovanje, je bilo izraženo mnenje, da je povprečno 4,6 odstotno letno povečanje kmetijske proizvodnje nezadostno in da ni v skladu s stvarnimi možnostmi kmetijstva, ki so večje. B. B. šajo 1275 milijard in 771) milijonov dodatnih izdatkov, in sicin poleg tistih, ki jih določa iyoit?’i čun prosvetnega ministrstva, v katerem se predvideva izdatek za leto 1966 v znesku nad 13C0 milijard, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov vseh državnih izdatkov. K temu je treba dodati še izdatke, ki jih predvideva načrt za gradnjo šolskih poslopij in za razvoj univerz, kar pa je predmet drugega zakona in drugega finančnega načrta. Člen 1. zakona, ki so ga odobrili danes, določa tudi, da se bodo predvideni izdatki iz leta v leto lahko povečali. Tudi za državne otroške vrtce je poseben zakon, ki ga sedaj proučuje parlament. Za državne in nedržavne otroške vrtce je predvidenih 63 milijard in 365 milijonov lir. Danes odobreni zakon določa 623 milijard in 950 milijonov lir za povečanje števila učnega osebja v osnovnih in srednjih šolah v prihodnjih petih letih. Za telovadnice in druge športne naprave v šolah znaša izdatek 140 milijard lir, za podpore več kot 162 milijard, za brezplačne knjige v srednjih šolah 21 milijard lir, v višjih srednjih šolah pa 10 milijard lir, 48 milijard za štipendije učencem v višjih srednjih šolah, 30 milijard za pošolski pouk, 7 milijard za šolske knjižnice itd. Za univerzo je določenih 26 milijard — samo za štipendije potrebnim visokošolcem, nadaljnjih 9 milijard za tisoč dveletnih štipendij (vsaka po en milijon in pol) za diplomirane visokošol-ce, ki se hočejo posvetiti nadaljnjemu študiju. Redni državni prispevek za univerze se bo zvišal za 60 milijard lir. Vlada je odobrila poleg tega še zakonski načrt o gradnji šolskih poslopij, ki predvideva predvsem znatno povečanje učilnic in razbremenitev za proračune, občin in pokrajin. Pri ministrstvu za prosveto bo ustanovljen študijski center. Za nova šolska poslopja in za popravilo starih znaša izdatek 1210 milijard lir, od teh 210 za univerze in znanstvene raziskave. Za osnovne in srednje šole bodo zgradili sto tisoč novih učilnic. Predvidena je tudi gradnja dijaških domov. «Zelenl načrt štev. 2» je obrazložil kmetijski minister Ferrari Aggradi, ki je povedal, da določa ta zakon 900 milijard izdatkov v prihodnjih petih letih in tudi kredite za izvajanje splošnega gospodarskega programa. Minister Je zlasti poudaril, da je ta zakon rezultat dolgih pogajanj in razprav, ki so se končali pri Nacionalnem svetu za gospodarstvo in delo. Po njegovem mnenju se z ((zelenim načrtom štev. 2» začenja «nova faza italijanske agrarne politike«, ker gre predvsem za vključitev italijanskega kmetijstva v evropsko kmetijstvo. Zaradi tega mora biti italijansko kmetijstvo konkurenčno z drugimi državami. Gre predvsem za moderno mrežo naprav in za komercializacijo pridelkov. Prvi del načrta določa sredstva za eksperimente, za raziskave tržišča, za tehnično pomoč in za obrambo proti parazitom. V drugem delu se predvideva razširitev zadružnih organizacij, oprema javnega trga, pobude za racionalno prodajo kmetijskih pridelkov Itd. V tretjem delu so predvidene olajšave za dobivanje obratnega kapitala. Predvideva se tudi sprememba sedanjega ((krožnega sklada«, ki bo odslej «sklad za razvoj mehanizacije«. V četrtem delu so določeni ukrepi za sadjarstvo, zlasti za južno sadje, oljke, trte itd. V petem delu se go vori o bonifikacijah, zlasti o namakanju in o urejevanju gorskih področij, šesti del predvideva poseg države v razvoj gozdarstva. Nato je vlada odobrila še neka- tere druge zakonske načrte, in sicer o podaljšanju roka za financiranje trgovine do 31. decembra 1967, o zadevah, ki se tičejo nekaterih pristanišč in še dva druga manj važna zakonska osnutka. Vlada je imenovala za načelnika glavnega štaba italijanske vojske generala Giuseppa Aloja, za načelnika glavnega štaba kopenske vojske je bil imenovan general Gio-vanni De Lorenzo, gen. Carlo Ci-glieri pa je bil imenovan za glavnega poveljnika orožnikov, general Giuseppe Giraudo pa za generalnega tajmka. Sprejeti so bili tudi nekateri ukrepi, ki zadevajo članstvo Italije v evropski gospodarski skupnosti. Več poslancev KPI in MSI je zahtevalo sklicanje zunanje politične komisije poslanske zbornice. Zahteva je v zvezi s sondiranjem Fanfanija za dosego premirja in miru v Vietnamu. Toda predsednik komisije Bertinelli je odpotoval za praznike iz Rima in politični opazovalci so mnenja, da bo zasedanje komisije določeno šele po praznikih, in sicer prve dni januarja, kar je kot možnost omenil že prej Bertinelli sam. Na tem sestanku bo navzoč takrat verjetno tudi zunanji minister Fanfani. Precej prahu je dvignil odstop ing. Terrane, člana vodilnega ko-miteta RAI TV. V pismu, v katerem je obrazložil vzroke svoje o-stavke, je Terrana poudaril, da gre za neupoštevanje raznih važnih vprašanj v vodilnem odboru zlasti kar zadeva nepristranost oddaj RAI TV. Poleg tega Terrana poudarja, da je postal položaj izredno težaven zlasti po odstopu prof. Bassanija. Kot je znano je ing. Terrana namestnik političnega tajnika republikanske stranke. V zvezi z nameravano združitvijo dveh največjih italijanskih monopolov «Montecatini» in «Edison» je objavila CGIL izjavo, v kateri se zahteva od oblasti, naj združitve ne odobri ter predlaga, naj se začne v parlamentu razprava o petletnem razvojnem načrtu o vprašanju ustroja italijanske kemične industrije. Medtem pa sta upravna sveta obeh podjetij danes že sklenila, da se združita, toda ta sklep morata odobriti občna zbora delničarjev obeh družb. Nocoj se Je zaključila stavka zdravnikov v bolnišnicah, ki je trajala 72 ur. Jutri pa se bo začela enodnevna stavka nameščencev «Banca dTtalia«. Stavka se bo ponovila še dvakrat v tem mesecu. Politična tajnika PSI in PSDI De Martino in Tanassl sta se sestala danes in razpravljala o združitvi obeh strank. Vojaški udar v Dahomeju COTONOU (Dahomej), 22. — Vr-hovni poveljnik dahomejskih oboroženih sil general Soglo je davi osebno prevzel oblast, razpustil narodno skupščino in politične stranke ter občinske in deželne svete. Hkrati je ukinil veljavnost ustave. Po radiu je Soglo izjavil, da je to sklenil zaradi borbe za oblast med politiki, ki so pokazali svojo nesposobnost voditi državo k boljši prihodnosti. Dejal Je, da je odstranitev predsednika Aplthyja in njegova nadomestitev s predsednikom skupščine še bolj razvnela strasti, namesto da bi jih pomirila. Tako stanje bi pripeljalo do državljanske vojne in do katastrofe. General Soglu je sporočil, da bodo uveljavili novo ustavo, takoj ko bo mogoče, in da se zunanja politika ne bo spremenila. Poudaril je zvestobo afrlškomalgaški organizaciji za sodelovanje in organizaciji afriške enotnosti. Takoj po razglasitvi neodvisnosti Dahomeja leta 1960 so nastale velike razprtije med tremi glavni Ti voditelji so Hubert Maga, Migam Apithy in Justin Ahomadeg-be. Spori temeljijo predvsem na plemenskih nasprotjih. General Soglo je že dvakrat nastopil. Prvikrat leta 1963, da podpre Apithyja in Ahomadegbeja, ki sta zrušila Mago. Drugič je nastopil lanskega novembra, da naprav? konec sporu med Apithyjem In Ahomadegbejem, Ki pripadata oba demokratični stranki in ki je edina stranka v Dahomeju. Vojska je tedaj poverila oblast predsedniku skupščine, ki je takoj napovedal reformo ustave. Toda v skupščini so se kmalu znova razvneli spori in Soglo je sklenil prevzeti sam oblast. Belgijski protest zaradi oprostitve Verbelena BRUSELJ, 22. — Belgijska vlada je uradno obvestila avstrijsko vlado, da ne odobrava oprostitve esesovskega voditelja Roberta Verbelena, ki je obtožen, da je med drugo svetovno vojno ubil sedem Belgijcev Belgijski zunanji minister Spaak je sporočil avstrijske mu poslaništvu v Bruslju »presenečenje in razburjenje* belgijske vlade, ker je dunajsko porotno sodišče oprostilo Verbelena. Belgijski poslanik na Dunaju pa je dobil navodila, naj sporoči avstrijski vladi zgražanje, ki ga ie oprostitev Verbelena izzvala v Belgiji. ročila, ki prihajajo iz Vietnama, govorijo o zmanjšani vojaški dejavnosti, kar bi utegnil biti znak, da bodo sovražnosti za božič popolnoma ustavljene. Na vsak način je vse odvisno od Johnsonove odločitve. Ameriški predstavnik v OZN Goldberg je na tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da sploh niso proučevali možnosti uporaD-ljanja jedrskega orožja v Vietnamu. Pripomnil je, da so po njegovem mnenju prizadevanja Fanfanija v zvezi z Vietnamom sedaj zaključena. Predsednik sajgonske vlade general Ki pa je izjavil, da se vojna v Vietnamu ne more končati s pogajanji, in Je pripomnil, da mora osvobodilna fronta položiti orožje. Predsednik osvobodilne fronte Ngujen Hu To pa je ob peti ob letnici ustanovitve te fronte govoril po radiu in napovedal program petih točk za borbo v prihodnjih letih za poraz Američanov. Te točke so: 1. Enotnost vsega vietnamskega ljudstva kakršne koli vere v borbi proti Američanom ter združitev Severnega in Južnega Vietnama. 2. Sibitev ameriških sil in sajgonske vlade s taktiko gverilske vojne ter ustanavljanje gverilskih enot v vsaki vasi. 3. Organiziranje velikih civilnih demonstracij proti ameriškim vojaškim operacijam, letalskim napadom, vojaški službi in draginji. 4. Mobilizacija ljudi in sredstev v vsej deželi za podpiranje osvobodilne vojske, pridelovanje več živil za osvobodilno vojsko ter namestitev političnih voditeljev v vseh vaseh za akcijo proti ameriški propagandi. 5. Okrepitev odnosov s prijateljskimi socialističnimi, afriškoazijskimi in latinsko ameriškimi državami, še posebej pa s Kambodžo in s Patet Laom. Včeraj je 110 ameriških letal izvedlo 34 bombnih napadov na Severni Vietnam. Davi je enota osvobodilne vojske napadla z velikimi silami sajgonsko postojanko v dolini, ki jo obdaja visoko gorovje z gozdovi, 300 kilometrov sevemo- U Tant lllimilUIIUIItllllMII|||||||||||||||||||||||||||||||MiiiMii|il|||||itiiiii||||||Ul||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| ERHARD SE JE VRNIL IZ WASH1NG TONA V Bonnu različno tolmačijo rezultat kanclerjevega obiska BONN, 22. — Kancler Erhard se je danes vrnil iz Washingtona v Bonn. Na letališču je izjavil, da je zadovoljen z rezultati svojih posvetovanj v Washingtonu. Kmalu zatem je Erhard poročal članom svoje vlade. Predstavnik vlade von Hase je na tiskovni konferenci izjavil, da je bistveni rezultat Erhardovih razgovorov v Washingtonu, da so «ZDa priznale potrebo iskanja sredstev, da se državam NATO, ki nimajo a-tomskega orožja, zagotovi primerna udeležba pri skupni jedrski o-bramibi*. Dodal je, da je drugi važen rezultat »potrditev nemško-ameriškega razumevanja v očeh sveta*. Von Hase je nato dejal, da Erhard ni šel v VVashington, da bi sklenil kakršen koli sporazum o posebnih pravicah Zahodne Nemčije glede jedrskega orožja, temveč samo da izmenja misli o tem. Sporazumeli so se o številnih točkah in nadaljevali bodo posvetovanja prihodnje leto, zlasti v o-kviru odbora MoNamara Von Hase je dejal, da v Washing-tonu niso mogli nič skleniti, «ker da Zahodna Nemčija ni nikoli hotela imeti posebne vloge na jedrskem sektorju«, ter da Je bil njen edini namen «doseči, da se upošteva njen zemljepisni položaj in posebna grožnja, kateri je podvržena«. Kar se tiče vesoljskega raziskovanja, je von Hase izjavil, da so ZDA ugodile bonskim težnjam s proučevanjem dolgoročnega načrta za udeležbo Zahodne Nemčije pri ameriških načrtih. Spomladi bo prišel v Bonn voditelj NASA Webb. Zahodnonemške stranke pa zelo mi voditelji in njihovimi pristaši, različno komentirajo rezultat Er- hardovega obiska. Demokristjanska stranka poudarja pozitivno plat raz govorov in pravi, da so ti razgovo ri «začeli novo razdobje v politiki zahodnega zavezništva«. Glede jedrskega orožja pravijo, da je Erhard dosegel v Washingtonu vse, kar je hotel. Po mnenju demokristjanov pa se ne sme podcenjevati pomen bonske podpore ZDA v vietnamski vojni, in da bi bilo treba v večji meri poudarjati vzporednost «o-brambe svobode v Vietnamu in v Nemčiji«. Socialdemokratska opozicija pa pravi, da je Erhard dosegel v Wa-shingtonu «samo potrditev, da se bodo ZDA še dalje izmikale nemškim zahtevam po dejanski udelež. bi pri organiziranju jedrske obram. be». To je jasno razvidno iz končnega poročila. Podpredsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Schmid pa je obžaloval, da je rezultat Erhardovega obiska tako »nejasen*, in da Erhard ni v pogovoru z Johnsonom sploh omenil «pravice negativnega veta, ki bi jo morala Nemčija imeti, kar se tiče uporabljanja jedrskega orožja na njenem ozemlju«. Liberalci pa poudarjajo važnost, ki se v končnem poročilu daje nemškemu vprašanju ter sporazumom med Zahodno Nemčijo in ZDA o možnosti in mejah Zahodne Nemčije v atlantskem zavezništvu. NOVI DELHI, 22. — Indijski zunanji minister Sing bo odpotoval jutri z letalom v Moskvo na posvetovanje s sovjetskimi voditelji kot pripravo na sestanek Sastrija z Ajubom Kanom, ki bo 4. januarja v Taškentu. zahodno od Dananga. Sajgonske čete so zahtevale pomoč letalstva. Na splošno pa vlada precejšnje zatišje na raznih sektorjih v Južnem Vietnamu. Severnovietnamska vlada je protestirala pri mednarodni nadzorstveni komisiji zaradi ameriškega bombardiranja obljudenih krajev in industrijskih objektov v Severnem Vietnamu. Pariški sedež «Charitas Intema-tionalis« javlja, da je ta organizacija dobila oa papeža zneses oco tisoč dolarjev za žrtve vojne v Južnem in Severnem Vietnamu. Do sedaj je papež dal na razpolago za žrtve vojne v Vietnamu po tej organizaciji 150 tisoč dolarjev. Glavni tajnik U Tant je objavil danes novoletno poslanico, v kateri znova poziva na mir v Vietnamu. Med drugim pravi: «Leto se zaključuje z vojno v Vietnamu, ki je še bolj srdita, bolj surova in uničujoča za žrtve in dobrine, bolj škodljiva za odnose med velikimi državami in nevarnejša za ves svet kakor v vsakem drugem trenutku vojne, ki je prizadela to državo. Naj se konča na podlagi nedavnega poziva papeža Pavla VI. s takojšnjim premirjem, kateremu naj sledi doba premišljevanja, pogajanj in miru « U Tant poudarja, da je treba pokazati realizem in preučiti perspektive mednarodnega miru. Rodezija LONDON, 22. — Spodnja zbornica je preteklo noč odobrila z 276 glasovi proti 48 dekret o prepovedi izvoza petroleja v Rodezijo. Analiza glasovanja kaže, da je petdeset konservativnih poslancev glasovalo proti sankcijam, namesto da bi se vzdržali, kakor so odredili voditelji stranke. Na drugi strani pa je drugih 26 konservativnih poslancev prekršilo strankarsko disciplino ter so se pridružili laburistom in liberalcem in glasovali za vladno politiko. Nekateri laburistični poslanci pa so se vzdržali in se niso udeležili glasovanja. Avtoriteta Heatha se je nekoliko omajala, ker je tako veliko število poslancev prekršilo strankarsko disciplino. Zambijski zunanji minister je danes odpotoval iz Londona v Wa-shington. Dejal je. da je prišel v London z namenom, da obvesti britansko vlado, da se je stanje v Zambiji poslabšalo in da bi morala britanska vlada storiti kaj več proti lodezijski vladi. Po njegovem mnenju bi morali Angleži uporabiti silo. V Washingtonu se bo minister sestal s predsednikom Johnsonom in z Deanom Ruskom, nato pa v New Yorku. z U Tantom. SANTO DOMINGO, 22. — Davi je bilo v mestu novo streljanje. Po noči je na neki radijski postaji eks plodirala bomba. Policija je areti rala več ljudi. Medtem se nada ljuje vladna preiskava o nedelj skem napadu vladne vojske na Caa-manove pristaše v Santiagu, pri čemer je bilo ubitih 25 oseb. Generalna skupščina OZN je včeraj odobrila resolucijo, s katero se obsoja sleherna oblika neposrednega ali posrednega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Odobrila je tudi proračun za prihodnje leto in s tem zaključila svoje dvajseto zasedanje, med katerim je prevladovala diskusija o razorožitvi, ko je vladalo tako ozračje, da je omogočilo sprejem važnih sklepov, ki se tičejo širjenja jedrskega orožja. Predsednik skupščine Fanfani je pozval vse vlade, naj se trudijo da bi se gle-de tega vprašanja v prihodnjem letu dosegel sporazum. Glede svojega sondiranja za premirje in mir v Vietnamu pa je postal Fanfani zelo previden in ni hotel včeraj odgovoriti na vprašanje nekega časnikarja, ali je naklonjen premirju kakor tudi, ali je dobil odgovor Hanoja na svoje zadnje pismo. Značilna je izjava državnega departmaja, da se je Fanfani pogovarjal z Ruskom kot pred. sednik skupščine OZN in tudi kot italijanski zunanji minister. Arne-ršiki vojaški predstavnik v Saj-gonu je izjavil, da ZDA ne bodo ustavile sovražnosti za božič, predsednik sajgonske vlade pa je dejal, da se vojna v Vietnamu «ne more končati s pogajanji, ker da mora osvobodilna fronta položiti orožje«. V Dahomeju je vrhovni poveljnik oboroženih sil vzpostavil osebno diktaturo: razpustil je narodno skupščino in vse politične stranke in deželne svete ter ukinil veljavnost ustave. OB OSEMDESETLETNICI Dr. Mirko Vratovič Njegovo delovanje za Istro med obema vojnama Dr Mirko Vratovič Je velik, krepak človek, kakor so veliki In močni ljudje v Čičariji, od koder (e prišel njegov oče Grgur v Pulj. Hrvati ln Slovenci v Istri so bili pod Avstrijo velika večina, še večja kakor Jo prikazuje zadnje av sirijsko ljudsko štetje leta 1910. Italijani so bili po mestih, Hrvati ln Slovenci po vaseh. Poklicno in socialno so tudi bili razdeljeni: Hrvati kmetje ali pa kmečki delavci. Italijani mestni ljudje po službah, v trgovini in na veleposestvih, v ribištvu. Dr. Vratovič je spadal med redke izjeme, kakor Je bil sploh izjema, nekoliko drugačen od drugih Istranov. Njegov oče je dočakal globoko starost in je v vsem življenju s slino pridnostjo spravil skupaj znatno premoženje, tako da bi se dr. Vratovič lahko posta vil nasproti Italijanom kot popolnoma enakopraven po svojem socialnem stanju, po položaju v takratni družbi, po svojih univerzi tetnih študijah na avstrijskih u-niverzah. Ni še! za očetom, da bi se gnal za premoženjem m je bil do denarja precej brezbrižen Seveda je doživljal tudi dr. Vratovič preporod Istrskih Hrvatov v letih do prve vo ne, toda ni silil v prve vrste, kje jo stali Laginja. Mandiči, Zucoon m drugi. Politični boji so bili pred prvo vojno med Hrvati in Slovenci zelo hudi, toda niso presegali ostrin, ki so razumljive v zaostalih pokrajinah, kakor je bila takrat Istra Italijani niso dali, da bi Hrvati, ki so pronicali v mesta. Kjerkoli zavzeli kakršen koli položaj. V prvi svetovni vojni so imeli Italijani nekaj zelo svetlih osebnosti, iredentistov, ki so vse žrtvovali, samo da bi prišli pod Italijo Nazario Sauro je bil eden izmed najpožrtvovalnejših ln poznanih že po svoji tragični junaški smrti. Italijanske ljudske mase pa so ostale med vojno pasivne. V Pu lju, kjer Je bilo v razmeroma velikem mestu precej zavednih Hr vatov ln pa tudi mornarjev iz tisoč kilometrov dolge obale naseljene s Hrvati, sta bila kar dva upora avstrijske mornarice, katera so vodili Jugoslovani. Italijani se niso zganili. Pri obeh uporih je zavzemal dr. Vratovič vidno mesto. Pri drugem uporu, oktobra 1918, je bil podpredsednik Narodnega odbora, kateremu so poverili posebno nalogo komisarja nad vsem trdnjavskim in mornariškim kompleksom Pulja. Dr. Vratovič se Je z drugimi člani od bora in vidnimi istrskimi politiki trudil, da bi Izkoristil upor in po stavil v Pulju oblast, ki bi bila izraz volje večine ljudstva v Istti. Preveč Je bilo pričakovati, da bi Narodno viječe v Zagrebu hitro ln učinkovito ukrepalo v duhu istrskega ljudstva, ker se Je moralo preveč otepati z ustanavljanjem nove države. Nato se je z Istro zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval: ne Hrvati in tudi ne velik del istrskih Italijanov. Italijanska vojska je zasedla Istro in seveda predvsem Pulj. Postavila je komisarje, kakor vse vojske na tem svetu. In tu se je začelo tisto, kar je odločilo usodo dr. Vratovlča za vse življenje. Vojaška komisarska uprava nad Julijsko krajino je prinesla poplavo nezakonitosti na Goriškem ln Tržaškem, predfašistlčno pre-lektovsko dobo, pretepe ln požige narodnih domov, fašistična doba pa preganjanje vsega hrvatskega ln slovenskega in končno še poskuse kolonizacije. Toda strahoviti bes proti vsemu, kar je hrvaškega in slovenskega v Istri, Je že od prvih ur vojaške zasedbe Istre začel divjati in se ni umiril tja do propasti fašističnega režima v dru gi vojni. V Pulju je bil morda ad miral U. Cagni v zasebnem ziv ljenju dostojen človek, njegov na čelnik političnega urada, znameniti pisatelj Sem BeneJli, priz:ian v svetu (v Zagrebu in Ljubljani so že pred vojno prevedli njegova dela), toda oba sta po prvih dveh tednih postala naclonadsr.ično stekla in je Benelll že 13. decembra 1918 priporočil admiralu, naj razpusti čitalnice po vseh hrvaških vaseh. Kot vojaška vsebnost, je Cagni ne le ukazal lazpuaCti vse čitalnice, ampak odredil vojakom delati preiskave in vse člane zapreti. Za Cagnijem in Beneilijem so zdivjali vsi po vsej Istri. Dr. Vratovič ni mogel čakati, da ga dohiti podobna usoda kot škofa dr. Mahniča, ki je bil vendarle najvdanejši škof vsaj duhovnega Rima ter se Je skril in pobegnil za krajši čas v Ljubljano. Vrnil se Je pa kmalu, toda v Pulju mu ni bilo obstanka. V Istri Je bilo prehodu divjanje proti vsakomur, ki se je pokazal zaveden Hrvat ali Slovenec, kaj šele proti Intelektualcu, ki je hotel pomagati in voditi svoje ljudi. Oditi je moral v Trst ln pustiti svoje stanovanje ln hiše v Pulju, ker bi bilo smrtno nevarno, da bi sploh začel najnedolžnejše prosvetno gibanje. V njegovi pisarni v ulici Lavatolo v Trstu je bilo pribežališče pogumnih ljudi, ki so tvegali svojo bodočnost in osebno varnost, da bi spravili vsaj nekaj preprostih listov, revij in koledarjev funkcij, jih Je moral dr. Vratovič sprejeti in opravljati, kolikor se Je pač dalo v tistem divjem koncentracijskem taborišču, ki Je bila Istra v prvih povojnih letih. Bil je predsednik pododbora za Istro v okviru političnega društva «Edlnost» v Trstu in podpredsednik političnega društva «Edlnost» za vso deželo, podpredsednik Zadružne zveze v Trstu, podpredsednik družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. V njegovi pisarni v Trstu so se pisali in sestavljali listi »Istarska rlječ», «Narodnl gospodar«, «MIadi Istranln«, ženski mesečnik «Vez», koledar «Franina 1 Jurina«, Zbirka istrskih narodnih pesmi, razne prigodne knjige. V »Lavatolo« so hodili ljudje iz vse Istre, skrivaj po ovinkih, kakor na svoje zastopništvo, iz nje so spet odhajali odposlanci, kurirji, zaupniki. Na vratih pisarne so se spet obrnili, a dr. Vratovič jim je ohrabrujoče pomigal. Ni bil noben herojski tip, ali pa se vsaj ni takega delal. Norčeval se je iz sebe in svojega dela in mu odvzemal vsako slovesnost, toda v najbolj kočljive stvari se je mešal vse življenje, da so ga taki režimi, kot je bil fašistični, morali preganjati. že prve volitve v rimski parlament 1. 1921, ko dr. Vratovič še ni prevzel vseh funkcij, so bile nekaj strahotnega. Rjoveč in streljajoč so po vseh vaseh hrvaških in slovenskih krajih divjale tolpe fašistov, in sicer domačih. O zbo-rovalni pravici Hrvatov seveda ni bilo niti govora. Volitve so bile za pobesnele italijanske istrske nacionaliste samo ugodna prilika, da so se izdivjali. Gorela so župnišča in kmečke hiše. Na pragu Trsta, na Koprskem je bilo prav tako kot v srednji in južni Istri. Ko so ljudje doživeli te voltive, so prosili eno samo: nikdar več nobenih volitev! , Lahko je nam sedaj delati analize, čemu se Je določeni mestni nacionalistični del istrskih Italijanov tako divjaško obnašal do Hrvatov in Slovencev v Istri, tako da je celo prekašal nasilne metode fašizma: češ šlo je za osnovne materialne razlike med gospodarskim mestnim Italijanskim razredom in med kmečko socialno izkoriščeno rajo. Zakaj je bil pokrajinski fašistični tajnik RelU tisti, ki je hujskal celo samo centralo fašizma v Rimu, naj se popolnoma iztrebijo Hrvati in Slo venci? Marezike in Krniška vstaja ter Labinska republika sta le dva značilna poizkusa samoobrambe Istrskega hrvaškega in slovenskega ljudstva, da bi jih pobesneli italijanski istrski nacionalistični elementi ne potolkli do smrti. Dr. Vratovič Je dobro občuti! nemoč slehernega demokratičnega delovanja, spoznal je tudi, da ho čejo nasledniki nekdanje narodno-liberalne italijanske stranke doseči z metodami fašizma, česar niso mogli napraviti v času demokratičnega dialoga pod Avstrijo proti Hrvatom. To, kar je delal na prosvetnem polju s širjenjem tiskane besede, je toliko zadržalo zavednost hrvaških in slovenskih ljudi, da so šli leta 1924 spet na volitve in oddali glasove za sloven-sko-hrvaško 'listo, pa čeravno so volitve sprožile na vseh voliščih splošno divjaško ofenzivo proti volivcem. Okoli njega so se* zbirali redki hrvaški dijaki, ki so še ostali v Istri in študirali na italijanskih univerzah. Poleg njega Je delal mirni in tihi Ante Iveša, a Ivan Stari, nekdanji delavec v puljskem arzenalu, Je neprestano krožil po Istri in padal v zasede, a za njim so se vlekli kot krvosledni psi policijski agenti in fašistični špljo-nl. Mihovilovič Je odkrival že v prvih poskusih dela pri ljudskem pisanju silo svojega novinarskega genija, Miro Žmak, Ivan Lazarie in Miro Bradamante so kot mladi ljudje širili narodno zavest v mladinskih in dijaških krogih. Kukanja in drugi Slovenci so Jim pomagali. Leta 1927 ln 1928 Je fašizem zdrobil vse oblike prosvetnega združevanja in izdajanja listov v slovenskem in hrvaškem Jeziku. Dr. Vratovič Je pa vseeno ostal na svojem mestu v svoji pisarni in z njim preostali njegovi sodelavci. Se pred bazoviškim procesom so priredili dr. Vratoviču in njegovim sodelavcem proces. Zaprli so jih oktobra 1929 in 10 mesecev kasneje jih je obsodil specialni tribunal na razne zaporne kazni: dr. Vratovlča na 10 let pod obtožbo, da je deloval proti fašistični Italiji in izvajal sabotažne akcije ter nadaljeval delo razpuščenega društva «Dijaška Matica« v Trstu. V marcu 1933 so ga izpustili iz zapora in ga poslali v Pulj pod strogim policijskim nadzorstvom. V 1. 1935 je prešel v Jugoslavijo in se nastanil v Beogradu, kjer so ga kmalu izvolili za podpredsednika Zveze istrskih emigrantov. Pet let Je delal v socialno korist emigrantov iz Istre, ki so se nanj obračali, a ko je bila Zveza v poletju 1940 na zahtevo fašistične Italije in nacistične Nemčije razpuščena, Je dr. Vratovič, spet po svoji navadi, prevzel ilegalno vodstvo Zveze v njenem protifašističnem delovanju. Ko so Nemci aprila zasedli Beograd, so ga kaj kmalu zaprli in ga držali več mesecev zaprtega. Med vojno mu je bomba uničila stanovanje in je živel z ženo v največji revščini ter je prodajal srajce, da je mogel živeti. Takoj po osvoboditvi Beograda fiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiiniMiiiiMMiiiiiiii je stopil v vodstvo istrskih emigrantov za organiziranje pomoči fronti, ki je tekla takrat še v bližini Beograda v Sremu. Aprila leta 1945 so ga že imenovali za člana »Instituta za medjunarodna pitanja« pri ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, kjer je delal do ureditve najvažnejših vprašanj v zvezi z ureditvijo meja Istre. Ne dolgo potem je odšel v Pulj, v silno skromno stanovanje, ki je ostalo še deloma celo po vojnem bombardiranju Pulja, a kjer se mu ni bilo več bati, da pridrvi kakšna rjoveča tolpa, da ga spet izžene iz domovine starih «seljač-kih» Vratovičev. Ob osemdesetletnici mu Istrani, raztreseni po vsej Jugoslaviji in tržaški Slovenci, ki so ga šteli v najtežjih trenutkih za svojega, želijo da ohrani vedrino svojega duha kljub tegobam starosti, ki ga že dolgo priklepajo na posteljo. ALBERT REJEC --------- —------- Igralka Vima Lisi z možem na premieri filma «Made in Itaiy» v Rimu ............l,,,f,,,,l,,,,ni,l,lniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii|llm„|„„„„Mm„|,l„,llnllllIIIIlllllllllnll|llllllMll|||lll||||11||m||lt|||1|1||I||(1||1|1|III|1(1||1||1|11||||1|1||1||1|1||||11|1|1|ml|1||(|1|| _________v___________ v DRUŽINSKA ZALOIGRA V ZAPADNI NEMČIJI Zaradi igračkanja z vžigalicami so 4 otroci izgubili življenje Ko sta oce in mati opravljala zadnja dela na novozgrajeni hiši, je petletni deček zažgal barako, kjer so stanovali I E3 Hle k""č tr-aS: ko sta oče in mati dokončavala dela na novi hiši, ki sta jo sama zgradila kakih 500 metrov proč. Tragični dogodek se je pripetil v Wittduenu, Požar je povzročil naj-starejši deček Harry, kateremu je bilo komaj pet let. Fantek Se je igral z vžigalicami ter je povzročil nesrečo. Enajstmesečna sestrica in bratca, ki sta bila stara 2 oziroma 3 leta, so skoraj tanoj izdihnili, ker jih je zadušil dim. Mali Harry pa je skušal odpreti okno, da bi prišel do zraka. Vsi njegovi poskusi pa so bili zaman. Ko sta oče in mati opravila svoje delo, sta se vrnila v barako, kjer sta našla Harrvja pri oknu. Bil je že mrtev. Nihče ni slišal klicev o k na pomoč. Spor med od v. Rosinijem in občino Longarone PADOVA, 22. — Civilno sodišče je davi odložilo nadaljevanje civilne pravde med občino Longarone in odvetnikom Rosinijem na 14. januar prihodnjega leta. Kot je znano, Je odv. Rosini, ki je svojčas zastopal koristi občine, katero je hudo prizadejala katastrofa v Va-jontu, zahteval naj se mu izplača 54 milijonov lir za usluge. Sodnik dr. Santoro bo 14. januarja sklenil, če je zahteva umestna ali ne. Občina Longarone je takoj po katastrofi 9. oktobra 1963 zaupala dr. Rosiniju nalogo, da ščiti njene koristi v pravdi proti družbama SADE in ENEL. Sedanja občinska uprava, pa je odvetnika razrešila te naloge. Zato je odvetnik tožil občino ter zahteval najprej 102 milijona lir odškodnine. Pozneje je odvetniška zbornica v Padovi znižala to vsoto na 54 milijonov. bil parkiran na osrednjem Trgu Matteotti. Vojak se je nato odpeljal proti pristanišču, toda ker je bil pijan, je izgubil smer v za- terburyjske stolnice. Kraj, kjer zdaj ppčivajo posmrtni ostanki velikega angleškega pisatelja, je za «King’s school* blizu zunanjega zidu knj;čnice, ki jo je Mau- kotnih uličicah, kjer se mu je u ! gham podaril ustanovi pred ne stavil motor. Dohitela ga je patrulja letečega oddelka, ki ga je potem izročila ameriški vojaški policiji. Alan bi moral priti na krov ladje že vsaj pet ur prej. Maugham počiva pri chanlerburyjski stolnici LONDON, 22. — Davi so s preprosto ceremonijo zakopali pepel kaj leti. Svetovni rekord radijskega napovedovalca LIMA, 22. — Napovedovalec perujskega radia Hose Cabrejon Mo-scol je neprekinjeno govoril pred mikrofonom kar 148 ur. S tem je prekosil prejšnji svetovni rekord, ki pa je bil že itak njegov. Huda kriza v belgijskih premogovnikih BRUSELJ, 22. — Predsednik belgijskega ministrskega sveta Pierre Harmel Je izjavil danes na tiskovni konferenci, da bo vlada prisiljena, da bodo zaprli šest premogovnikov v prihodnjem letu ker ne bodo dajali več državne pomoči. Zaradi zaprtja teh šestih premogovnikov, se bo proizvodnja premoga znižala za dva milijona 400 tisoč ton letno. Sedanja letna proizvodnja znaša 20 milijonov ton. Harmel je še dejal, da je položaj v premogovnem sektorju postal katastrofalen, ker je belgijski premog zelo dražji od vsakega drugega. Zaprtje premogovnikov bo prizadejalo. 10.000 rudarjev. Pravijo, da jih bodo s pomočjo Evropskega odbora za premog in jeklo usposobili za druga dela ter jih zaposlili v drugih rudnikih, ali pa v industriji. Ministrski predsednik je še pripomnil, da je od 32 premogovnih družb ki še delujejo, kar 25 zabeležilo letos primanjkljaj. Lani jih je bilo 17, a predlanskim samo šest. Harmel je še poudaril, da bi drugačno ravnanje najbolj prizadejalo železarne, če bi vlada preprečila, da pridejo do premoga po najnižjih cenah. hn{iijG rjlvtlnlihvv glabbu ^ IZBRANA PROZA BOGOMIRA MAGAJNE Življenje in sanje ...........................................................................itn........iiiiiiiiiiiiiimiiiiii.im............umi.............m............................. NESREČA PRI DELU V EMILIJI Električni tok ubil dva delavca in gasilca Tok visoke napetosti se je sprožil med žico in kovinsko lestvijo Ukradel je rešilni avto GENOVA, 22 — Da bi prišel hitro na krov svoje ladje, se je mladi mornariški strelec Maurice REGGIO EMILIA, 22 — Danes popoldne se je v naselju Monte-cavolo, kakih 10 km od Reggio E-milia, pripetila strahovita nesreča pri kateri so tri osebe izgubile življenje. Dva delavca, ki sta prenašala kovinsko lestvo sta se preveč približala električnemu vodu s 15.000 volti napetosti ter povzročila preskok toka. Neki gasilec, ki je bil v bližini in ki je hotel preprečiti nesrečo, Je prav tako izgubil življenje Gasilec Luigi Bertoldi, star 24 let, je bil pravkar pripeljal z avtom svojega predstojnika pred neko novozgrajeno poslopje, kjer Grška narečja v južni Italiji BRINDISI, 22. — Skupina strokovnjakov, med katerimi sta profesor Anastasios Kiranastasis, ki je član atenske akademije znanosti in profesor Parlangeli. se je sestala v Brindisiju, da bi pripravila program za raziskovanje grških narečij v salentskem okrožju (Puglie). Kot je znano, je na tem področju več skupnosti (naj-, bolj znana je tista, ki živi v Ca-limeri), ki govorijo narečja gr škega izvora. Gre za etnične sku pine, ki so se priselile v Puglie iz Grčije ter ohranile jezik in sta re navade. Raziskave o teh na rečjih bodo opravljali prihodnji leto pod pokroviteljstvom vsedržavnega odbora za raziskave. Živinozdravnik Renzo Ferrari, ki je bil predvčerajšnjim obsojen od prizivnega porotnega sodišča v Genovi na dosmrtno ječo zaradi umora moža svoje ljubice, se bo pritožil na kasacijsko sodišče. Na sliki: Ferrari odhaja iz porotne dvorane v Genovi bi moral gasilski častnik kolav-dirati neke naprave. Ko je čakal, da se poveljnik vrne, je Bertoldi opazil 39-letnega električarja Dan teja Branchettija iz Reggio F.mi-lie in 54-letnega zidarja Enza Cor-radinija, ki sta prenašala veliko kovinsko lestvo. Ko je mladenič zaslutil, da se bosta preveč pri-1 bližala električnemu vodu visoke napetosti, je skočil iz avta ter; skušal potisniti estvo navzdol. I Menil je verjetno, da bi ustno opozorilo ne zaleglo. Zal pa se je lestva že toliko približala električnemu vodu, da je zaradi visoke napetosti tok preskočil zračni prostor med njo in žico, se sprostil ter oplazil vse tri nesrečneže. Izdihnili so še predeč so jih pripeljali do bolnišnice «BrezposeIna» zbornica in parkirna mesta DUNAJ, 26, — Dunajski odvetnik Theo Petter trdi, da poslanska zbornica nima pravice do rezerviranih parkirnih mest, za avtomobile, ker Je »brezposelna«. Zbornica je namreč razpuščena, a nove volitve bodo v marcu prihodnjega leta. Spričo tega je odvetnik dalj časa parkiral svoj avto na parkirnem mestu, ki je bilo rezervirano za poslance. Na šipo avtomobila je prilepil listek, kjer je bilo napisano: «Zbornica, ki ne dela, ne potrebuje rezerviranih parkirnih mest«. Prometniki se nekaj časa niso zmenili .za listek, toda v teh dneh Je eden izmed njih kaznoval odvetnika z globo. Petter pa Je zatrdno sklenil, da bo šel pred sodnika, ker noče plačati globe. «Središče» za masohiste NEWARK (New Jersey), 22. — Policija je odkrila včeraj zvečer izredno dobro opremljeno «središče» za masohiste (spolne sprevržence). Središče je Imelo svoj sedež v neki luksuzni hiši sredi mesta, kjer stanujejo premožnejši ljudje. V hiši, ki ima 17 sob, je lastnica lokala Monique Van Cleef, ki je stara 39 let ter Je bila nekoč manekenka, postavila vrsto mučilnih strojev. Skupaj z Monique so aretirali tudi njenega pomočnika Alberta Bear-da. Van Cleefova se je pri svojem delu zelo posluževala časopisne re- klame. Njeno geslo je bilo: »Znam se ukvarjati z ljudmi, katerim ugaja disciplina«. Na reklamnih tiskovinah, ki jih je razdeljevala med kliente, je bila slikana v črnih hlačah, škorenjčkih z visoko peto in z bičem v roki. Policija Ji je prišla na sled prav zaradi te pretirane reklame. Agenti so našli v njenem 1 arhivu imena več kot 10.000 abonentov iz vseh krajev Združenih držav. Med njimi so baje tudi zelo znane osebnosti. Policija je zaplenila v hiši tudi veliko število pornografskih knjig in slik. Založba Lipa v Kopru je že pred leti nameravala izdati izbor proze Bogomira Magajne, ki naj bi izšel za pisateljevo šestdesetletnico žal pisatelj tega jubileja ni do čakal in tako je založba ob ob letnici Magajnove smrti zdaj po častila njegov spomin s knjigo ki je pravkar izšla. Knjiga skuša podali prerez Magajnovega dela in zajeti tako vsebinsko kot tudi slogovno raznovrstnost, od pravljičnih in romantičnih zgodb do realističnih spisov. Od tod tudi njen naslov življenje in sanje. Zdaj je ta skrbno pripravljena knjiga, ki jo je uredil pisateljev prijatelj France Vodnik, z urednikovim uvodom in Magajnovo bibliografijo izpod peresa Marijana Breclja, knjiga v okusni opremi, ki jo je zasnoval Zvest Apol-lonio, na knjižnem trgu. Z izbranimi deli, krajšim a jedrnatim uvodom in bibliografijo nam bo ta knjiga Magajnove raznovrstne proze obudila spomin na slovenskega pisatelja, na partizanskega zdravnika in na primorskega človeka, ki je tako v svojem življenju kot v svojih literarnih delih ostal zvest svojemu primorskemu ljudstvu in kraški zemlji, ki mv' je bila tako pri srcu. Bogomir Magajna pripada tiste mu pisateljskemu krogu med dvema vojnama, — je zapisal Fr-.nce Vodnik v uvodni besedi, — ki je nastopil šele po vojni. Toda medtem ko se je lirika mladih, tako imenovanih ekspresionističnih lirikov uveljavila ob poeziji starejše generacije in se pojavila takoj ob začetku dvajsetih let, se je proza tega rodu začela javljati in oblikovati šele proti koncu tega desetletja. Sele proti koncu dvajsetih in ob začetku tridesetih let so se začela uveljavljati nova imena, med njimi Bogomir Magajna, Ludvik Mrzel, Rudolf Kresal, Slavko Grum, Miran Jarc, Vladimir Bartol in drugi. A značilno je, da v njihovi prozi prevladujeta ne le črtica in novela, oziroma krajša povest, ampak tudi izpovedni in avtobiografski element, tako da so pogosto bliže liriki kot epiki... Toda ob pesnikih novega rodu se je kot prozaist prvi uveljavil Bogomir Magajna, ki je bil nekaj let najvidnejši med mladimi pripovedniki. Sprva je pisal pesmi, močneje pa je začel opozarjati nase s črticami in novelami, ki jih je priobčeval najprej v Finžgarjevi Mladiki, nato pa v Križu na gori, Domu in svetu pa tudi drugod, zlasti v nekaterih primorskih listih, dokler niso druga za drugo začele izhajati njegove zbirke: Primorske novele (1930), Bratje in sestre (1933), Le hrepenenja (1937), Zaznamovani (1940) in Oživeli obrazi (1943). Poleg omenjenih zbirk črtic in novel je napisal Magajna v času med obema vojnama daljši povesti Gornje mesto in Graničarji ter vrsto mladinskih spisov, ki so prav tako izšli v samostojnih knjigah: Brkonja Celjustnik, Čudovita pravljica o Vidu, labodu in belem ptiču ter Račko in Lija. Po vojni, ki jo je preživel v internaciji m kot zdravnik partizan, je tem zbirkam pridružil še vrsto novih. To so: V deželi pravljic in sanj, Odmev korakov, Zgodbe o lepih ženah, Na valovih srca. Izbor iz vsega tega obširnega pripovednega opusa zajema knjiga Življenje in sanje. To ne pomeni, da izbor prinaša vse, kar je pisatelj napisal. Marsikaj bi bilo mogoče še dodati, prav tako to in ono izpustiti ali zamenjati. Tako bi, pravi France Vodnik, v Primorskih zgodbah takim pretresljivim dokumentom fašističnega nasilja in trpljenja naših ljudi, kot je Zora, ki je prvotno imela naslov Regina coell in spada med najlepše, kar je bilo napisanega v spomin bazoviškim žrtvam, lahko postavili ob stran Pismo, ki govori o izgnancih na kiparskih otokih. Morebiti najbolj problematičen je cikel z naslovom Na bregovih srca, a je za pisatelia nadvse značilen, tako da ga v izboru ni bilo moaoče prezreti. Sicer pa take zgodbe kot sta Gospod general in Transfuzija, tvorijo zanimiv prehod od romantičnih povesti k realističnim svi-som. Prav tako je urednik uvrstil v izbor mladinsko delo, zgodbo o Račku in Liji, v kateri je Majina znal z velikim poznavanjem otroškega sveta v povezavi samostojnih zgodb, združiti sanje in resničnost: vse pa povezati z neprisiljenim otroškim naukom. Knjiga življenje in sanie obsega sicer pet delov. Za uvodno besedo so uvrščene Primorske zgodbe, nato zgodbe Na bregovih srca in nato one iz cikla Zaznamovani. Sledi izbor partizanskih črtic in novel Odmev korakov in na koncu še Račko in Lija. če upoštevamo obsežen Magajnov pisateljski o-pus, izbor ni ravno preobsežen. Toda skupaj z uvodom, ki prikazuje- pisateljevo življenje, njegovo delo in njega značaj, je skrbno sestavljeni izbor Magajnovega dela vendgr zadosten, da dostojno predstavlja avtorja, počasti njegov spomin in odkriva resničen, preresničen svet tragično lepih zgodb, s katerimi je postavil Bogomir Magajna trajen spomenik sebi in svojemu nepremagljivemu ljudstvu. si. Ru. • * * MOSKVA, 20. — Objavljena so bila imena kandidatov za Leninovo nagrado s področja literature in umetnosti. Nagrade bodo podeljene aprila 1966. Imena ne presenečajo razen dveh:. Jevtušen-ka in Voznesenskega, KJE BOM« SILVESTROVALI? Nova služba rimskega ACI RIM, 22. — Glavni odbor rimskega ACI (italijanski avtomobilski klub) je sklenil, da uvede novo službo v korist svojih članov, in sicer »avtomobilski kredit*. Na podlagi tega sklepa bodo člani kluba lahko prejemali pod ugodnimi pogoji kredite za nakup starih in novih avtomobilov, Umrl je predsednik italijanskih slepcev RIM, 22. — V 72. letu starosti je davi umrl v Rimu vsedržavni predsednik italijanske zveze slepih Paolo Bentivoglio. Pokojni predsednik je oslepel že v svojih otroških letih ter je potem posvetil vse svoje življenje napredku slepih v Italiji. J Hotel LEV LEV Ljubljana, Vošnjakova 1 prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN CINO BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta — orkestri — pevke — program. — Cena Din 6 700 — Informacije tel 310-555 V gostilni «PRI GR0JNI» Gorica I — boste lepo In prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — I godba — postrvi. Gostinsko podjetje «GALEB* KOPI4R vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJA «RIBA» Rezervacije se prodajalo od IS t. m. dalje. — Igrata dva priznana orkestra - GALEB tel 21605; RIBA tel 21182 Hotel «ILIRIJA>, Ljubljana Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih - Cena Lit. 3.000 - Prednaročila do 20 decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela Zdravstveno stanje prof. Dogliottija ŽENEVA, 22. — Profesor Achille Dogliotti, ki je bil včeraj operiran v nevrokirurški kliniki zueriškega vseučilišča na lobaniji, je prebil mirno noč. Davi je znanega italijanskega kardiologa pregledal profesor Krayenbuhl, ki ga je opreriral. Pregledu je prisostvoval tudi pro\ Fasano. Za sedaj ne sme nihče obiskovati bolnika, razen svojcev in najožjih prijateljev. KAMPALA, 22 — Ser George Rukidi III., ki je bil »orukama* (kralj) majhne deželice v Zapad ni Ugandi, je umrl včeraj v starosti 61 let v svoji palači v Fort Portalu. Rukidi III., ki je bil e-den izmed štirih suverenov Ugan de, je kraljeval 36 let nad svoji mi 250 tisoči podaniki. V hotelu «ADRIA» Ankarai (San Nicolb) - Bogat menu -Igra znani orkester - Pravočasn rezervirane na tel 74112 - Hote ie ogrevan PARK hotel-Gorica, Kova Gorica priredi veliko sllvestrovame v vseli prostorih — Silvestrovski menu din 6 000 —, kavarna din 2.000.— Pohitite z rezervacijami, ki jih spreiema recepcija hotela, tel. 21442 - 21462 Hotel «KRAS» Postojna, tel. 100 vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba in ples damska restavracija« Postojna j Hotel «Sabotin» Gorica,N. Gorica (Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervaci je tel 68 Hotel «JAVORNIK» Postojna priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom - Rezervacije tel. 84. Hotel «TRIGLAV» Koper prire Ja veliko silvestrovanje v vseh re stavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu «GIU-- Ig^jo trije priznani orkestri — Cena sllvestrovskega ™a"uia z rezervacijo je 4.000.- do 4.500.- din. - Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav in v recepciji hotela Giustema od 15. t. m dalje Hotel . kot »Gemini 7» zelo vodljivi kabini da so torej kozmonavti že malo manj kot piloti letal, ne pa več le »pas.vni tovor« ladje ki bi io vodili z določenega centra na ZemlM. K ko je g.ede lega v Suv.etski zvezi? v uoeb letenja »gieuu-ni lu in srečanja z »Gemin 6» so se slišali g asovi da au /..DA g.ede ttga Krepko pred SZ ke. da se sovjetske kabine ne morejo voditi. Toda sovjetski »Ro-ljot« je že pred časom spreminjal svo.o smei po vesul.u in že tedaj so ameriški s- aovnjaki ugotovili, da je to veuk uspeh Poleg tega je tu še dejstvo, da so sovjetski piloti sami manevrirali svoje kabine prj pristajanju. To se pravi, da so tudi sovjetske vesoljske ladje vodljive, pa čeprav doslej niso tega nrazito dokazale, kot sta doku zali ameriški kabini «Gemini 6» in «Gemini 7«. V tem obračunu je treba dodati še nekaj drugih konkretnih podatkov. SZ je bila do pred zadnjim ameriškim podvigom glede ljudskih poletov pred ZDA. Najdaljši sovjetski polet je trajal 81 krožnih poti, najdaljši a-merlški pa 204 krožne poti. Američani imajo torej prednost, vendar tudi drži, da so Sovjeti svoj najdaljši polet 81 krožnih poti napravili že pred dvema letoma. Nekaj podobnega velja tudi kar zadeva celotno število krožnih poti okoli Zemlje. Ameri- čani štejejo sedaj že 439 krožnih poti. vtem ko jih imajo Sovjeti 292. Prav tako so Američani sedaj pred Sovjeti, kar zadeva ur, ki so jih njihovi kozmonavti prebili v vesoljskih kabinah na poti okoli Zemlje. Ameriški kozmonavti so opravili 1320 ur letenja, sovjetski pa 507. Vendar velja tudi za to ugotovitev, da so Sovjeti to opravili pred časom, pred Američani. Ne gre tu za podcenjevanje razlike v dosežkih in poletih, pač pa za dejstvo, da imajo Sovjeti glede tega starejše izkušnje, da torej njihovi strokovnjaki že dolgo lahko računajo pri svojih nadaljnjih pripravah za bodoče poskuse z izkušnjami, ki so jih Američani zb-ali šele sedaj. Sedaj še neka podatkuv, ki so bolj Konaietni: Ce smo doslej navajali neKater* prednosti, ki su jih na teni pudročju doseg.e v giavnem ZDA, bomo v naslednjem navedli dosežse, s katerimi prednjači sovjetska asiruridV-tika V tem primeru gre predvsem puudanti udloei.no pred nost Sz glede teže in obsega vesoljskih ladij nadalje prednost v potisni sili sovjel.sk h raket tet veltko prednost sov etske astro navtike, da je našla način da njene vesoljske ladje pristanejo na kopnem vtem ko morajo a meriške *e vedno pristajati na morju Kar zadeva poslednje je to velika prednost in mnogi menijo. da so v tem ZDA še dokaj za SZ. Gornje navajanje bomo pod krepil; z nekaterimi številkami: Ameriške vesoljske ladje »Geme-m« tehtajo od 2 do 3 tone in pol Sovjetske vesoljske ladje «Vzhod» so težke nad 7 ton Sovjetski vesoljski postaji, ki so ju poslali v vesolje brez posadke, sta tehtali 10 odnosno 12 ton Tudi Američani se preizkušajo na tem podiočju toda njihov »Molž bo veliko lažji. Temu ustrezno logično sledi da je sovjetska raketna tehnika pred ameriško kar zadeva potisne sile raket. Trenutno najmočnejše ameriške rakete »Titan 2» so mnogo bolj šibka od naj močnejših sovjetskih, ki imajo potisno silo pol milijona kilogramov Američani so to svojo šibkost pravočasno opazili in za načrt pristanka na Luni izdelujejo raketo »Saturn«, ki bo imela šestkrat močnejšo potisno silo od sedanjih najmočnejših so- (Nadaljevanje na 6. strani) Modni kotiček Uveljavitev zlate in srebrne barve v kozmetiki Moda svetlih, bleščečih in celo čisto belih oblek je napotila tudi izvedence za razna lepotna sredstva, kot tudi lastnike tovarn kozmetičnih pripomočkov, pa tudi lastnike lepotnih salonov, da so takoj uskladili svoje proizvode z zahtevami nove mode ter jih prilagodili tipu ženske, ki jo prav omenjena moda narekuje, oziroma zahteva. Nič čudnega torej, če so se na tržišču takoj pojavile povsem nove barve rdečil za ustnice, nove barve pudrov, svinčnikov za senčenje in šminkanje oči, kot tudi povsem nove dnevne, nočne in še druge kreme. Glavna naloga teh je bila spremeniti kolikor se da hitro zunanjost ženske ter jo napraviti bolj «vesoljsko», kar pomeni v glavnem to, da mora modema ženska s svojo zunanjostjo predstavljati idealen Up ženske, ki se bo lahko v bližnji bodočnosti sprehajala po Luni in drugih planetih. In prav o tej novi modi kozmeUčnih pripomočkov hočemo napisati vsaj nekaj besed. Zlate in srebrne obleke so privedle do nove mode pudrov in krem z zlatim, ali srebrnim nadihom. Taki pudri in kreme niso seveda za dnevno uporabo, temveč so primerni le za večerne priložnosti, ko prihaja njihov blesk do posebne veljave. Privoščiti si jih seveda ne sme vsaka (in tu ni niti tako važna starost, kot je važen tip kože oziroma celotna zunanjost). Bleščeči pudri in kreme, ali «fondo tinta«, kot jih do italijansko imenujemo, so namreč primerni le za zelo svetle, nežne kože, brez globokih gub, za obraze z lepimi, pravilnimi potezami, kot tudi za obraze z zelo lepimi, izrazitimi očmi. Tehnika mazanja s takšnimi kremami in pudri ja seveda povsem drugačna od one, ki jo uporabljamo za navadne pudre, ter mora biti izredno diskretna in prefinjena, tako da obraz res »pozlati, ali posre-bri«, ne pa, da bi bil videti zaradi tega kot nekakšna maska. Tem pudrom in kremam so lepotni eksperti prilagodili tudi rdečila in šminke, ki imajo tudi rahlo zlat, ali srebrn nadih. Ne zgražajte se, če bomo rekle, da so lahko tako naličeni obrazi zelo efe.ttnl in celo lepi, če so se seveda upoštevala že prej navedena navodila o diskretnosti m zmernosti pri uporabi teh lepotnih sredstev K taksnim pudrom in kremam, kot rdečilom, spadajo seveda tu-M nov«em drugače poudarjene oči, ki n° smelo biti fatalne ln žago-netne. temveč oči ženske, ki la vajena videti vedno nove znanstvene dose ke in se ne čudi ‘e tako dT-71-iim podvigom in poletom Vsi pripomočki za oči so to-rei usmerteni v to, da dajo o*em globok, res m, a tudi daljnoviden lz-»z torej — 'rti, ki pristaja »Jonski iz leta 2000«. Cenrav so navedeni pripomočki izredno drzni in resnično novi, ni mogoče trditi, da bi b*la moda lenotnih sredstev odstnpila od svo. tega načela, da mora ženska izgnati negovana m vedno mlada, a tv^i čim boli nRravna in prlst-na Zato so tudi nove barve dnev. nih kozmetičnih pripomočkov izredno ne'ne in fine tako, da sicer poiHarMo kožo in poteze obraza, vendar tako, da ostane ta čim boM naraven in enostaven. Ce torei izbirate večerne pudre, kreme ln rdečila, potem ne pozabite, da boste zpIo po modi, če bodo ti upoštevali načelo, da morajo imeti vsat malo zlatega, ali srebrnega nadiha. Ce pa boste kupovale dnevne kreme ln pudre, potem vedite, da ne boste grešile, če boste izbrale čim bolj diskretne in čim bolj enostavne barve in če boste pri uporabljanju teh bolj «skope». In še neka(! Pozlačen ali posrebren obraz ne bi bil popoln, če tudi las le ne bi bili pozlačeni, ali posrebreni. Zato so v prodaji tudi posebni srebrni in zlati prelivi, pa tudi laki, ki lase v hipu pozlatilo in jih tako uskladijo s celotnim videzom, ki bo tako resnično od peta do glave »zlat ali srebrn«. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi dosegli trajnejše uspehe, se skušajte bolj osredotočiti na svoje delo. Živčna napetost v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spuščajte se v tvegane špekulacije. Sladke besede še niso dokaz lju- HOROSKOP bežni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Prenagljenost v ukrepanju vam ne bo zagotovila nobene koristi. Ogibajte se obrekovalcev. RAK (od 22.6. do 22.7.) Povsem se lahko zanesete na nekega svojega sodelavca. Prejeli boste od nekoga darilo, ki ga boste zelo veseli. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojim razumom si boste danes odlično pomagali in zagotovljen vam Je lep uspeh. Prehodna zaskrbljenost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z vztrajnostjo in pogumom boste že v kratkem popravili poslovno napako, ki ste jo storili. Vzpostavite tesnejše vezi z nekim sorodnikom. TEHTN ICA (od 23.9. do 22.10.) Udeležili se boste sestanka, ki bo zelo koristil vašemu delu. Manjša kriza med zaljubljenci. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V primerjavi z včerajšnjim, bo današnji dan poslovno uspešnejši. Bodite do drage osebe bolj ljubeznivi. STRELEC (od 22.11. do 20.12 Pokazali boste v svojem delu i redno dejavnost ln spretnost. C hočete uveliavlti svoje čustvene pi bude, bodite bolj taktični. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 Plodno sodelovanje med vsemi z: interesiranimi. Skušajte razširi svoje razumsko obzorje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ugi tovili boste, da je bil nasvet nekeg neznanca izredno dragocen. Več« bo najbolj primeren za poglobite nekega čustvenega odnosa. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše mo; nos ti so odlične, vendar samo o izredno pogumnem nastopu. Og bajte se sporov zaradi nepomem! nih stvari. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10, najnižja 5.8, ob 19. url 6.7; zračni tlak 1015.8 raste, vlaga 52 odst., veter 14 km severovzhodnik, nebo 8 desetin pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj, padavine 1.8 mm. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. decembra Vlasta Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 8.26 in zatone ob 16.42 Jutri, PETEK, 24. decembra Adam in Eva KAJ JE POVEDALA _ _______________Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna m nedeljo 50- din. mesečno 1.000. -_«^™*** šHr 'stari VvP® - Iz vseh drugih pokrajin Italijo m (Socletš Pubbllcltš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiskaj Trst fon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14^803^6 -^OG^ASl: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajtae‘še naroča? ‘ V’ "rt a Hclro TVc-f JI' tr