DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 6 Gorica - Trst, 30. maja 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L, lO,-Naročnina: Mesečna L. 45. PoSt. 6ek. ra«. St. 9-18127 Izhaja vsak petek Na braniku človeka Demokracija je še vedno pereč program V dr. Gosarjevi razpravi »Kriza moderne demokracije?« so tudi tile stavki; »Kdor pravi, da je demokrat, ne pove s tem prav nič aktualnega, nič takega, kar bi nas moglo po-sebe zanimati. Biti demokrat je danes anahronizem ... Demokracija je za nas pač še načelo, velevamo osnovno načelo,, ni pa in ne more biti nič več program.« Tako je še leta 1926. mislil eden slovenskih znanstvenikov in politikov. Sedem let pozneje je prišel v Nemčiji nacizem na oblast in v razdobju 1939j45 je bila demokracija osnovni program ne samo politike, marveč doslej najstrašnejše vojne. In demokracija niti po zmagi nad fašizmom in nacizmom še ni splošno priznano načelo, marveč še vedno zelo pereč osnovni program. Še" več! Morda ni bila demokracija še nikoli tako ogrožena, kot je. Nikoli se ni toliko govorilo in pisalo o njej, kot se razpravlja po vojni, v kateri so Združeni-narodi zmagali pod zastavo demokracije. To je trpka ugotovitev po tako strašnih žrtvah za idejo svobode. Pri tem ne gre za trenja med različnimi pojmovanji demokracije, marveč za grobi poizkus njene enostavne potvorbe in zlorabe od strani komunizma, kateremu je demokracija istovetna z diktaturo in ki nam z besedo svoboda prinaša trinoštvo. Črta Šteti n - Trst Primorski Slovenci živimo pruv na ideološki bojni črti demokratične svobode proti levemu totalitarizmu: Stetin -Trst. Občutek imamo, kakor da smo v prvih strelskih jarkih demokracije, kjer se stikata pod silno težo in pritiskom. svet pestre svobode in svet kolektivistične puščave, vsak z vsem svojim neizmernim zaledjem. Tu smo na, braniku dostojanstva človeka. Kulturna sramota je, da se še moramo boriti za pravico posluževati se darov mišljenja in govora, to je tistih velikih sposobnosti in prednosti, ki iz nas sploh delajo ljudi, ki nas ločijo in dvigajo nad ž'val in so pogoj vsakega našega spoznanju, napredka, blaginje in sreče. V bistvu je to dramatičen boj za človeka proti njega pozimi jen ju, proti poizkusu ponižati ga v nemo, enakomisle-('<< in ubogljivo čredo. Naša skromna »Demokracija« je en sani krik preganjanega človeka in preganjane svobode na tem področju, krik za pravico, da smemo sploh misliti, misel svobodno izražati in se na podlagi skupne misli tudi združevati. Tragika komunizma Zavračamo poziranje, da sta mogoča socialni napredek in socialna pravičnost le za ceno duhovne in politične svobode. Ta zmotna misel je največja tragika komunizma. Usodna je zabloda, ki z imovino podržavijo tudi človeka in clmieške-ga duha. Kriva je misel ali pa velika prevara, da je za uresničenje svi bode in socialne blaginje treba ukiniti svobodo, da vodi pot da nje preko diktature. Za svobodo proti diktaturi se more in sme boriti le z idejo svobode, ne pa z diktaturo druge vrste. Borba proti diktaturi ene vrste z diktaturo druge, vrste ni borba za svobodo, marveč le za zamenjavo enegu nasilja z drugim. Pri- znavamo moralno upravičenost le revoluciji svobode in demokracije proti nasilju, ne pa revoluciji enega nasilja zoper drugo nasilje ali čelo zoper svobodo in resnično demokratično zakonitost. V tem smislu je razlika med etično in naravno-pravno utemeljenim in neutemeljenim uporom. Čeprav se pojma prava in revolucije izključujeta, smemo i-menovati upor svobode in demokracije zoper trinoštvo — moralno in zakonito revolucijo. Komunistične revolucije laki upori niso, ker v nobenem slučaju niso revolucije za svobodo, marveč vedno tudi proti svobodi. Okraski komunističnih ustav V svojem odgovoru na našo zahtevo po dosledni demokraciji, je »Primorski dnevniki z dne 23. maja t. I. v uvodnem članku odkrito priznal, da se v praksi oddaljuje od demokratičnih svoboščin, katere sicer v teoriji priznava, ^eš da so v borbi za politično moč in soodločanje »vse premalo«. Zato se postavlja, kakor izvršni odbor SIAU, na stališče brezpogojne politične enotnosti tržaških Slovencev in njih povezanosti z italijanskim »de-lovnim ljudstvom« ter kljub teoretičnemu priznavanju političnih svoboščin, ponovno o-ztmčuje vsako praktično izvajanje teh svoboščin za »narodno izdajstvo«, ki ograža dosego oblasti. Seveda je utemeljitev, zakaj se ne sme nihče mini'-, komunistov posluževati demokratičnih pravic na področju Trsta in Gorice nekoliki, drugačna ocl utemeljitve, zakaj se islih svoboščin ne sme nihče mimo njih posluževati tudi v Jugoslaviji, četudi jih njena ustava »priznava in jamči«. Zakaj vsebujejo tedaj vse komunistične ustave demokratične svoboščine, če pa jih je prav povsod, pod različnimi, krajevnim razmeram prikrojenimi pretvezami prepovedano posluževati se? Zakaj priznavajo v besedi svobodo misli, govora, tiska, združevanja, samoodločbe in celo pravico do odcepitve, če pa imajo v resnici vse to za najhujši zločin? Zakaj pravijo, da so za svobodo misli, če pa so za uniformiranje duha; da so za svobodo govora in tiska, če pa hočejo, da bi bili vsi nemi; da so celo za pravico ,narodne samoodločbe vključno s pravico do odcepitve od države, če pa imajo že različno kulturno in politično prepričanje in o-predeljenost za lizdajstva naroda? Zakaj tako kričeče nasprotje med besedo in dejanjem? Vse to jim je potrebno le za okrasek njih nedemokratičnih in nečloveških zakonov in še bglj nedemokratične in nečloveške prakse. Proti „edinstvu“ v eni stranki Proti neuresničljivi in nevzdržni komunistični zahtevi po prisilni fašistični enotnosti naroda v eni sami stranki in diktaturi, postavljamo misel demokratične enotnosti v različne stranke svobodno organiziranega naroda. Proti e-dinstvu ljudi, ponižanih v čredo trvc, postavljamo edinstvo različno in svobodno mislečih ljudi, ki dobro vedo, do kje morajo biti narodna enota in kje se lahko brez škode mi na- rodne koristi začne njih razčlemba v razne kulturne in politične smeri. Katastrofe, ki *. sta jih povzročila nacizem in fašizem svojim narodom, kričeče svarijo, kako strašna je neresnica, da narodna korist zahtevci totalitarno edinstvo v eni sami misli in eni sami stranki. Za nemški narod in vse človeštvo bi bila mnogo večja sreča, ako bi bil manj e-noten v hitlerizmu in bolj razdeljen v različne politične ■stranke. Nesrečni zakoniti dedič te žalostne zapuščine nacizma in fašizma je 'postal komunizem, ki to zmoto razvija do le še večje popolnosti, do teptanja človeka prav v tistih naravnih pravicah, o katerih je Mazzini rekel: »So stvari, ki ustanavljajo vašo osebnost in so bistvene za človeško življenje. S temi pa niti sam narod ne more gospodariti. Nobena večina, nobena kolektivna sila vam ne more ugrabiti tega, kar dela iz vas ljudi.« Za načelno razpravljanje Naša opredelitev v tem tragičnem vprašanju človeštva, ki obeležuje mimo drugih vprašanj sedanji svetovni položaj, je stvar najčistejšega prepričanja, kateremu so tuji vsakršni nevredni nagibi, ki bi izvirali iz kakršnih koli človeških slabosti. Bedno je skušati speljati načelno razpravo o tako usodnem vprašanju na področje nizkotnih sumničenj, osebnih napadov in klevet ter z morulnim ubijanjem osebnosti skušati zadeti misel, ki jo zastopajo. Na tem bojišču človeka za človeka in svobode za svobodo, smo z vso dušo in idealizmom iz globokega osebnega verovanja. Nikomur ne bo uspelo, da bi vrgel senco na našo pošteno načelnost in nam pritlikavo podtaknil nečedne nagibe, katerim se pusti morda sam voditi. SluSaj mit M» Sngelmon Naši javnosti je dobro znano, kako je bil v Komnu 8. marca t. 1. ugrabljen in neznano kam odpeljan g. inž. M. Engelman. Splošno razburjenje nad tem političnim gangsterstvom je dobilo svoj izraz tudi v našem članku »Politično podzemlje11, v katerem smo zahtevali, da je treba take nekulturne pojave razrešiti „v obsegu, do kakršnega neposredno ali posredno vodijo niti tega političnega zločinstva." Čeprav ni bilo od vsega začetka dvomljivo, katera sila stoji za takim političnim udejstvovanjem, nismo pokazali s prstom nanjo. 29. aprila zjutraj jt^lramatično pobegnil iz zaporov OZNE v Ljubljani g. inž. Engelman in po težavnem nočnem prebijanju prekoračil 22. maja Morganovo črto ter se takoj prijavil pristojnim zavezniškim oblastem. Zagonetnih ugrabitev in izginotij je konec! Z živo pričo je potrjeno, kdo jih izvršuje in kdo je zanje tudi mednarodno-pravno odgovoren. G. inž. Engelmana so ponoči 8. marca ugrabili štiri oboroženi moški, ki so ga takoj odpeljali v Ajdovščino in predali organom OZNE, v katere zaporih v Ljubljani je bil vse do svojega bega. Slovenska demokratična javnost upravičeno pričakuje, da bodo iz človečanskih in načelnih razlogov storili merodajni činitelji svojo dolžnost in da ta kričeči primer ne bo šel v pozabo. j nastopa pod narodnim našlo- • vom. Vse njegovo udejstvovanje je na videz narodno, od zadnjih ! vaških odborov tja do najvišjih j ukazujočih mest. V istem dihu pa so hoteli izročiti Trst Italiji | v klavrni strankarski kupčiji. ; Stem so pokazali, da so brez narodnosti, kukavica, ki leže j jajca poljubno v tuja gnezda! Slovenec, Kitajec ali Culukafer - njim je vse eno. Na zunaj se kažejo zaščitniki slovenstva in hrvatstva, v resnici pa razkrajajo in ubijajo v našem ljudstvu narodno zavest. Nočejo mirnega sožitja med slovenskim in italijanskim narodom in enakopravnosti, ampak le „bratstvo“ med nami in italijanskimi komunisti. To je komunistično bratstvo. Tu ravno je nevarnost. Pod pretvezo slov. italijanskega bratstva, ustvarjajo skupne italijansko - slovenske organizacije, krožke, pevska društva, prosvetne prireditve, celo politično organizacijo SIAU in gospodarske zadruge. Tod prevladuje italijanski živelj ali je vsaj močno zastopan, tako da je raba, ugled in vpliv slovenskega jezika, ki ga obvlada malokateri Italijan, ponižan na nič. Pod tem geslom „bratstva“ se goji v naših ljudeh narodna mlačnost in otopelost in se ubija v njih narodni ponos. Tako se odpirajo vrata na stežaj potujčevanju našega človeka, ki je znal četrt stoletja kljubovati celd fašističnemu raznarodovanju. Mi smo majhen in mlad narod. Kar si morejo dovoliti veliki narodi brez škode in brez nevarnosti za svoj obstoj, utegne postati za nas zlasti na tržaških tleh usodno, j Naš narod je za komunistični eksperiment premajhen in prešibek, kaj šele na tem obču-jtljiven ozemlju. Resni in trezni ! možje iz tržaške okolice zatr-; jujeio, da sta dve leti „bratstva„ | SIAU več škodila naši narodni zavesti in odpornosti kot 25 let fašističnega preganjanja. Ali je to mogoče? Dejstvo je, da se je do sedaj odigravalo vse delovanje in nehanje pod vodstvom SIAU v mednarodnem in ne v narodnem duhu. Od srede do srede. »»Bratstvo«« in narodnost Narodnost je zavest krvne, kultune in zgodovinske skupnosti ljudi, ki govore in pišejo isti jezik. Iz narodne zavesti izvira skrb pripadnikov kakega naroda, da se ta ohrani, razvija in napreduje kot celota. Ali kot ni napredka celote brez napredka posameznikov, tako je ves narod zainteresiran na tem, da se ščiti, ohrani in napreduje vsak posamezni član narodne enote. Narodna zavest je merilo zanimanja in skrbi za narodno ohrano. Pri nas na Primorskem je bila visoko razvita in občutljiva že koncem devetnajstega stoletja. Ali fašistični pritisk jo je tekom zadnjih pet in dvajset let dvignil do najvišje stopnje. Za to nam je dokaz zadržanje naših ljudi od 1940 do 1945. Toda zgodilo se je, kar se ni še nikoli pripetilo v zgodovini narodov. Ko je bil boj, ki je zahteval toliko strašnih žrtev od celokupnega našega naroda končan, je skupno zmago izkoristila le ena sama stranka ki sedaj vsiljuje narodu s silo in grožnjami svoj strankarski totalitarni režim. Boji se pa priti z imenom na dan. Naš človek je po svoji naravi, ubožni zemlji, na kateri prebiva in po svoji miselnosti skrben in marljiv, se trudi in muči drage volje, da zboljša Življenjs voril o nezakonitih deportacijah in are-tavilah, ne da bi navedel storilce. — Bivši predsednik Hoover je pred kongresnim odborom zagovarjal nakazilo 725 mil. dolarjev za podporo ameriškim zasedbenim področjem v Nemčiji. Japonski in K .reji — Ker so delavci francoske električne in plinske industrije prenehali s stavko, je Ramadier razveljavil mobilizacijski ukaz. 28. maja i Zunanjepolitična komisija Sveta fra coske repub like je pričela razpravo o podpisu mirovne pogodbe z Italijo. V kratkem bo pogodoa predložena francoski zborn ci v ratifi kacijo. — De Gasperi se je odločil sestaviti vlado iz demokri st.ianov in strokovnjakov, ki bodo deloma vzeti iz raanišinsk h strank, katere so mu obljubile sodelovanje. — Štiri elesile so sklenile poslati v bivše italijanske kolon je posebno delegacijo, ki bo preučila njihov položaj.— Med Italijo in Argentinijo se zaključujejo pogajanja o gospodarskem in finančnem sporazu mu. — Preiskovalna komisija Združenih narodov, ki biva v Grčiji, je sklenila poslati na gršv o - bolgarsko mejo svoje zastopnike, da pre ščejo, v koliko so opravičene grške pritožbe radi kršitve meje severno od Soluna. Zunanje politični obzornik: Wallace - mož brez čuta za stvarnost - Tako misli o njem angleški tisk gost, vendar pa so mu dali odgovor, ki ga je zaslužil. Dobil gaje od »Economista«, ki pravi, da \Valla-ce na srečo v Ameriki nič ne pomeni, od raznih drugih lislov, pa Minister Kardelj je v nedeljo 18 maja obiskal Vipavsko dolino. Ustavil se je Šempasu, Črničah in Batujah Prišel je čisto nenadoma, nenapovedan, v velikem spremstvu. Vsega skupaj so našteli 17 avtomobilov Hotel se je neposredno prepričati, kako ljudstvo misli. Pravijo, da so se nekateri preprosti domačini v razgovoru z njim dotaknili zelo bolečih točk in da so ga s tem spravili v slabo voljo. Ali je šel tudi na Vitovlje ali na kak drug bolj vzvišen kraj. odkoder bi lahko gledal v Gorico kakor Mozes v zapravbeno obl ubijeno deželo, o tem poročilo nič ne pove. Po vojni je zavladala na svetu i va zato, ker obljublja svojim pri-strašna zmeda. Velike množice ta-1 stašem oblast, popolno, trajno o-vajo v temi, kakor da bi bile za- j blast \Vallace • je očividno 'prezrl klete. Temne sile razkroja sproti1 resnico, ki jo je povedal angleški uničujejo prizadevanje plemenitih družboslovec Hobbes že pred sto duhov za zmago zdrave pameti in leti: pri politiki je treba računati tudi od ljudi, od Ijaterih ga je naj-za ustvaritev novega sveta na ure- a človekovo stalno in nenehno že- manj pričakoval, od angleških le-jenih duhovnih, socialnih, gospo- jjo po oblasti, ki preneha le s vičarjev. Z izjemo tednika >News darskih in političnih osnovah. i smrtjo. To človekovo slabost komu-; Stateman and Nationc, ki je \Valla-Orodje v rokah takih temnih sil nizem temeljito izrablja. Cena, za j ceja povabil v Anglijo, je angleški | ;%ii£ je vede ali nevede tudi bivši ame- katero se boriio komunisti povsod | levičarski tisk skoro soglasno od-riški minister Henry VVallace. Pred po svetu, je oblast, popolna oblast, klonil, kar Wallace dela in kar je; neodvisnost in svobodo, njen procvit stano seznanjati z najiki Mana, Engelsa, Lenina in Stalina, katerih nauki jim bodo omogočili razširiti njene poglede ...“ Dugonjič prav nič ne govori 0 tem, da li bode tej mladini dana možnost, da se seznani tudi z ostalimi nekomunističnimi teorijami in z drugimi nauki, v cilju izgraditve svobodnega mišljenja, svobode duha in svobodne politične opredel tve. Po pravilu: spoznavaj sovražnika. 1 da bi ga mogel lažje pobijati, bi pričakovali, da bo mladini dana možnost seznaniti se tudi z nekomunističnimi teorijami. Dugonjič navaja Tita, ki da bodo izven organi-I zacije ostali le „redki poedinci, ki ne ljubijo to našo domovino, njeno dobrim mesecem je obiskal razne evropske države. Imel je več čustveno zansšenih govorov, v katerih je sicer povedal nekaj lepih misli, ki pa niso imele v sebi nič izvirnega. Ko je hotel postati izvi-ren, je govoril tako, kakor da bi pravkar prišel z drugega planeta in bi ne vedej, kaj se godi na zemlji. Metal je polena pod noge predsedniku Trumanu, ker je napovedal boj komunistični zaroti proti svobodnim vladam. Oblekel se je v angela miru, toda njegova nestvarna zamisel miru bi se nujno izpre-vrgla v pekel najhujše strahovlade katene nočejo deliti z nikomer. Ta oblast izključuje vse druge, je totalitarne jša kakor »Ein Volk, ein Reich, ein Ftthrer«. Za Wallaceja je bilo zelo nepo-\ oljno, da so Sovjeti prav med njegovim obiskom v Angliji predložili v Angliji govoril. Splošna sodba tega tiska je, da je Wallace sicer močna osebnost, da pa nima niti najmanjšega čuta za stvarnost. »Time and Tide« razčlenjuje Wal-lacejevo izrazoslovje in pravi: »\Vallaceju še vedno prija upora- spremembo anglo-sovjetske zavez-; ba iskanih besed in političnih poj-niške pogodbe v tem smislu, da bi; mov, katerih pomen je dvoumen Anglijo odtrgali od Amerike., Wal-; in tako se izgublja v nebistvenih lace je prišel v Anglijo prav zato4 stvareh, bistvene stvari pa se mu — pravi »Economist«, da bi odtr- izmuznejo. Fašisti, diktatorji, reak-gal Attleejevo Anglijo od Truma-1 cionarji... Ali ni že čas, da bi be-nove Amerike. Prav isto je hotel j isednjak takih nalašč iskanih be-doseči tudi Molotov. Wallace je na- sed vrgli na podstrešje? Ali ni že dalje prišel v Anglijo — kakor je ene same idealogije in stranke nad sam rekel — zbirat »progresivne« vsem svobodnim človeštvom. j ljudi. Progresivni človek je po nje- . . i govem tisli, »ki veruje, da je bo- utvare in dejstva i ,-|0gn0;t važnejša kakor preteklost«. Angleški list »Economist« je pre- Prav v tem času pa je bil n. pr. sejal skozi sito Wallacejeve govore Molotov v tem smislu prav malo in je prišel do zaključka, da mož »progresiven«. Na moskovski kon- svojih nezmotljivih anket za ugo- splch nima čuta za stvarnost. \Val- lerenci se je potegoval le za seda- levitev, kaj preprosti človek razu- davno priznano dejstvo, da te besede nimajo nikakega jasnega pomena več? Postale so zgolj krilatice neke vrste političnega nazira-nja, ki se vedno bolj oddaljuje od stvarnosti. Zakaj ne bi izvedel znani ameriški statistik dr. Gallup ene lace trdi — piše »Economist« —; nje koristi Sovjetsko zveze, glad-da bi pridobil Sovjetsko zvezo za i ko pa je odklanjal vse, kar bi re-mir in za »sodelovanje pri obnovi j šilo bodočnost Evrope. Evrope«, če bi on vodil ameriško ■ zunanjo politiko. Odlična zamisel,: „K***tkowider» politik ki pa ji žal stvarna dejstva kruto VVallace ima vse lastnosti slabe- me pod temi besedami. Rezultat bi bil gotovo presenetljiv; vsekakor ne bi bil v čast politični inteligenci zahodnega sveta«. in njeno blagostanje". Nastane vprašanje, kaka u-soda čaka te poedince, čijih število bi bilo težko določiti vnaprej, a ki ostanejo zunaj organizacije, ne morda radi tega, „ker ne ljubijo te naše domovine", ampak radi tega, ker imajo drugačna naziranja, povsem druga od komunističnih. Dugonj č odgovarja tudi na to vprašanje: „To je istočasno tudi načrt borbe proti vsem ostankom reakcije. Z izvedbo petletnega načrta bode možno končno enkrat uničiti ostanke proiinarodnih klik... Na liniji načrta se bode mogla voditi neusmiljeno tudi politična borba proti sovražnikom naše države, naše narodne oblasti, naše ljudske dr mokra cij e. Sedaj se bodo naši politični nasprotniki pokazali kot špekulanti, škodljivci, saboterji, mogli jih bodemo videti ob priliki zlonamernega razsipanja pri gradbi, pri sabotiranju odkupa setve i. t. d.u Petletni načrt zajema tudi kmečko mladino. Tej daje vodja komunistične mladine sledečo nalogo: „Ljudska mladina na vasi mora biti nosilec borbe za cdstra bijejo v obraz. Ali ni moskovska; ga in kratkovidnea politika — pi- no okrepili položaj predsednika T. . „ , . . , , nitev škodljivih običajev, raznih praz- List »Spectator« je napisal, da so noverjjt p j so postale ovira nadalj- VVallacejevi govori v Angliji znat- nemu razvoju naše vasi". Dugonjič konferenca propadla ravno zato, ker Sovjeti niso hoteli sodelovati pri obnovi Evrope? Ali niso Sovjeti že pred desetimi meseci odklonili sodelovanje na londonski konferenci odbora Združenih narodov za pomoč un:čeni Evropi? Ali ni bil nadalje prav sovjetski delegat Gro- še dalje »Economist«. Vpliv ima na ljudi, ki ne mislijo z lastno glavo in so predani zgolj varljivim čustvom. To so take vrste ljudje, ki se zavejo nevarnosti šele takrat, ko je prepozno. Tako lahko razumemo, zakaj Wallace ne vidi nobenih težav v sedanji mednarodni se Trumana v Ameriki, Naravnost posmeh za Wallaceja pa 'je kritičen komentar v listu »Tribune«, ki zadnje mesece zagovarja ideje voditelja laburističnih upornikov Richarda Crossmana proti Bevinovi zunanji politiki. »Dejstvo je — piše Tribune — da je tudi pri najbo'jši volji sveta pri-iel trenutek, ko moramo reči \VaI-'aceju in njegovim pristašem, naj pogledajo še na drugo stran novca, j to je priznajo naj obstrukcionizem sovjetske vlade in razkrojevalno ni dal pojasnila, na kakšna praznoverja in običaje misli. Morda so tu mišljene nedelje in ostala verska praznovanja, ob katerih ima kmet navado, da odloži plug in motiko, da posveti svoje misli in molitve Bogu. Kakor se more iz besed tov. Dugonjiča jasno spoznati, se pri izvrševanju petletnega načrta ne misli toliko na gospodarsko stran, kolikor na težnjo, da se slednjič enkrat obračuna z nasprotniki „ ljudske demokracije", t. j. z onimi, ki se drže načela, da mora biti ljudski duh, ljudska misel svobodna, da nima nikdo pravice, da s silo uvaja enostransko mišljenje, a najmanj, da bil nekdo radi te razlike proglašen za neprija-telja naroda in države ter da bi bil kot tak izpostavljen nasilju. O tej mladini, ki je vključena v petletni načrt - često v nasprotju z najosnovnejšimi zakoni socialne zaščite mladega človeka - piše komunistični list „20 oktobar", da je pokazala v šoli v I. polletju 70% neu_ speh. Ravno za isto mladino je na Kolarčevi univerzi v Beogradu ugotovil v svojem predavanju znani komunistični prvak prof. Vlahovič, da se ne uči, da je ned sciplinirana, da ne spoštuje svojih učiteljev, da samo leta od konference na konferenco. Ravno za to mladino se je iznesla na sestanku prosvetnih delavcev zahteva, da se ji zabrani baviti s politiko, ako se želi njena rešitev. Vse to nam daje pravico, da se tudi mi zamislimo nad njeno usodo, ob enem pa tudi, da pričaramo sliko sreče in radosti, ko bi se nudila tej mladini možnost, da bi delala brez fizičnega in duhovnega terorja, brez bojazni, da bi bila proglašen „za škodljivca in saboterja", v bratski slogi in ljubezni, v svobodnem času pri obnovi in napredku tudi nam mile domovine. Tržalki oniladinec Godina rniko tisti, ki se je pri Združenih politiki. Bevin in Marshall bi narodih na vse kriplje upiral proti morala le pribl žati Molotovu, pa ustanovitvi gospodarske komisije bi bilo vseh težav konec. \Vallace za Evropo? Veriga nepobilnih dej- vidi na Zahodu, zlasti v Ameriki stev nam jasno kaže, kar je Wal- \se črno, na Vzhodu pa vse svetlo, lace v syoji preveliki vnemi spre-; Tako ne more razumeti, da je pogledal: Sovjeti namenoma naspro- trebna dobra volja tudi na sovjet- vlogo komunističnih strank v se-tujejo vsakemu delu za obnovo ski strani in da bodo Sovjeti pri-; dan ji mednarodni politiki; pred-Evrope. Oni hočejo, da bi Evropaj stali na mednarodno sodelovanje vsem pa je čas točno določiti kon-ž vela v neredu in stradala, ker bi le, če bodo k temu prisiljeni. De- j kretne korake, ki naj jih Anglija se ljudje edino v največji stiski i mokratični svet jih bo k temu pri-, in Amerika skupno storita za iz-oprijeli komunizma. In Sovjetom ne! silil, če bo močan in enoten. \Val- boljšanje odnošajev z Moskvo in gre za socialno izboljšanje, ampak i lace dela slabo uslugo svetovnemu povedati, kakšne koncesije priča-edino za politično zmago. sodelovanju, če ruši notranjo moč; kujeta v zameno od sovjetske vla- VVallace nadalje pravi, da bo mo- Italijanske stranke 2. Socialistična stranka goče premagati sedanjo krizo v od-nošajih med Sovjetsko zvezo in Zahodom, če Združene države brez pridržkov podprejo Združene narode. To pomeni — tako je rekel VVallacef v Londonu — »sporazum o mednarodnem nadzorstvu nad a-tomsko silo ter internacionalizacijo strateško važaih lečk kot Dardanel, Sueza, in Panamskega kanala.« Toda kje ima Wallace tisto in povezatiovt Anglije in Amerike,' le«. V Angliji je bil VVallace sicer M. B. j Beseda mladine: Jugoslovanska petletka in mladina Čeravno je prostor, na ka-! posvečeno v Beogradu posebno čarobno palico, s katero bi to dose-; jerem žjvimo mi, izven naše do- I zborovanje „ Centralnega od- gel? Gromiko je vendar v Varnost-; rnovjne> vendar ni in tudi nam nem svetu zahteval mednarodno ne more biti tuja lije la usoda: nadzorstvo le za Ameriko in dru-;njeno veselje je naše veselje, ge države, odločno pa je odklonil njena bol je naša bol. In kakor mednarodno nadzorstvo na sovjet-; smo nekdaj z največjim zani-skem ozemlju. In kar zadeva Dar-| manjem in z iskrenimi željam danele, ali niso ravno Sovjeti pre-1 spremljali Življenje nekdanje lomili potsdamskega sklepa, da je jJugoslavije, tako tudi danes. v pogledu Dardanel treba sklicati mednarodno konferenco? Ali niso Sovjeti pritiskali na Tu”č'jo, naj se z njimi privatno (torej ne na mednarodni podlagi) pogodi o Dardanelah in rlonusti. da bi poleg nie jamčile varnost Dardanel same boljševiško državo kot Sovjetska zveza, Bolgarja in Romunija? Značilna Wal!acejeva krilatica je, da komunizem ne bo mogel uspevati, fli1 bo odpravljena revščina in socialna neurejenost. Dobro vemo, da je komunizem velika zgodovinska laž, v kolikor trdi, da prinaša bol'še življenje za delavstvo, ne zanikamo pa, da komunizem zaradi ljudske lahkovernosti in spretne demagogije najbolj uspeva tam, kjer vladata revščina in poman ka-nje. Prav tako važna pa je Se neka druga resnica: komunizem uspe- Poglejmo »Petletni načrt", ki ga je po vzorcu ruske »pja-tiljt tke" objavil Tito. V načelu je vsak gospodarski načrt dobra »tvar, posebno, ako stojimo na stališču, da mora ekonomija služiti narodu, a ne narod ekonomiji. Gospodarski načrt tudi ni v nikakem nasprotju z de-mokraci.o, ako so tu svobodna gospodarska podjetja, ki jih načrt samo usmerja. Drugačna je seveda zadeva, ako ni svo-vodnih gospodarskih podjetij, ampak je tu samo dižavni kapitalizem, zavarovan z zakonom in s silo, istoveten z državo: tedaj o demokraciji ne more biti govora. V zvezi s petletnim načrtom ms posebno zanima udeležba mladine, čemur je bilo nedavno bora ljudske mladine Jugosla vije", (kakor se sedaj imenuje bivši »Savezkomunističkeomla-dine Jugoslavije"). Med drugim je vodja komunistične mladine tov. Rata Dugonjič rekel sledeče: „Borba za izvedbo petletnega načrta je osnovna, najvažnejša naloga tudi ljudske mladine, kateri se mora vsa posvetiti, v kateri mora imeti ves svoj polet, požrtvovanje, pobudo in moč svoje organizacije Današnje sodelovanje mladine pri obnovi domovine je vsekakor vredno največjega priznanja in divljenja. Toda. vmes so stvari, ki kale radost in povzročajo skrb. Zdi se nam po besedah Dugonjiča, da ni glavni razlog vključitve mladine v petletni načrt obnova domovine. On točno izraža cilj: „ z mobilizacijo mladine za izvrševanje načrta bodemo znatno okrepili in pomnožili vrste ljudske mladine, kar bode pomoglo, da se mladina dvigne 'na višji ideološki nivo “. Kakšna organizacija in ideologija je ^u mišljena? Voda komunistične mladine daje sam odgovor: , Mladino je tre .a nepre- (e. g.) - Prve delavske or-! ganizacije so v Italiji nastale že 1. 1848. Ustanovil jih je znani Giuseppe Mazzini, kateremu je šlo v prvi vrsti za narodno uje-dinjenje vseh Italijanov. Zboljšanje delavskih razmer je postavil na drugo mesto. Zavedal se je, da se bo začel razredni boj med delavci in kapitalom. Obsojal pa je komunizem vseh takrat znanih vrst. Zasebno lastnino je priznaval. Trd i je tudi, da je vera v neko nadnaravno božanstvo potrebna. Katoliško cerkev je sovražil. Dopisoval si je nekaj časa s Ka‘riom Marxom, ustanoviteljem materialističnega socializma oziroma komunizma. Marx ga ni maral. Tudi v svojo (prvo) internacionalo ga ni sprejel. Zato je Mazzini internacionalo napadal. -Delavska organizacija se v Italiji dolgo ni mogla prav razviti, in sicer zato ne, ker je bilo do 1. 1870. narodno uje-dinjenje najvažnejša politična zadeva, ki je vezala vse razpoložljive sile. Ko pa je bila zedinjena Italija dosežena in tudi notranje za silo urejena, je mladina, zlasti visok' šolska, ostala brez idealov in ciljev, za katere bi se lahko navduševala. Ni čudno tedaj, da sq je oprijela naukov socialne demokracije, ki je pomenila zanje nekaj novega in privlačnega. Ta mladina je šla med industrijske in kmečke delavce. Začela je p#-drobno agitacijo za socialistične nauke. Ker je bila revščina med delavstvom res velika, je gibanje imelo uspeh. Kmalu se je v Milanu ustanovila »Italijanska delavska stranka" (Partito o-peraio), ki je na kongresu v Genovi v avgustu 1892 spremenila ime v »Socialistično stranko italijanskih delavcev" (Partito socialista dei lavoratori italiani). Mladi revolucionarni marksisti so na tem kongresu vrgli iz stranke stare romantične revolucionarje Mazzinijevega kova in anarhiste. Nuva stranka sl je ustanovila dnevnik »Avanti", ki je pričel izhajati 25. decembra 1896. Prvi urednik mu je bil Leonida Bissolati. Že prej pa, od 1. 1891. dalje, je socialistično gibanje izdajalo tudi revijo »Critica sociale", katero je urejeval Filip Turati. Oba ča-sop sa sta se ohranila do fašizma. Močan pogon so dali socialističnemu gibanju nemiri kmečkih delavcev na Siciliji 1. 1894. To sicer ni bilo zavestno socialistično gibanje. Bil je samo upor ljudi, ki so umirali cd lakote, ker jim veleposestniki in podjetniki niso dali dovolj zaslužka za golo življenje. Vlada (Crispi) je proglasila obsedno stanje, razpustila kmetske zveze in voditelje postavila pred vojaško sodišče, ki jih je obsodilo na težke kazni. Veleposestniki pa so na kongresu v Caltagirone kot edino refirmo predlagali, naj se odpravijo ljudske šole, da bi se rudarji in delavci s čitanj^m ne navzeli novih idej (Giolitti: Spomini str 90). Ta skrajna omejenost liberalnega meščanstva in veleposestva ter vladno preganjanje je socialistom le koristilo, ker je prilivalo vedno novega olja v njihovo propagando: To se je videlo pri volitvah v marcu 1897, ko je bilo že pri prvem glasovanju izvoljenih 15 socialističnih .poslancev, in to v času, ko je imelo volilno pravico le nekaj nad dva milijona državljanov med 30 milijoni prebhalcev, in je bilo med volilci le malo delavcev. Hujši nenvri so bili v maju 1898 v Milanu in v Lombardiji. Delavci so zahtevali zvišanje plač in delovne pravilnike. Ker se je tisto leto radi slabe letine še kruh podražil, je prišlo do Leto I. - Stev. 6 D E M OKRA C I J A Stran 3 izgredov. Vlada je tudi to pot proglasila obsedno stanje v Milanu in Florenci in potem tudi v Neapl,u, da bi s silo za trla nemire. Več socialističnih poslancev so zaprli. Turati je bil obsojen na 12 let zapora. Na zboljšanje delavskega stanja pa vlada ni mislila. Preganjanje je prineslo socialistom novih simpatij. Pri volitvah v juniju 1900 je bilo izvoljenih 32 njihovih poslancev. Giolitti, čigar vpliv je začel rasti 1901, socialistov ni preganjal. Zato so imeli čas za podrobno organizatorično delo. Uspeh se je kmalu pokazal. Njihove organizacije so I. 1902. Stele že 80 delavskih zbornic 6 350.000 člani in 1293 kmečkih evez z nad 250.000 člani. Istočasno so se v dotlej e-notni stranki začele pojavljati struje. Najvažnejši sta refor-mizem, ki je hotel doseči re-žitev socialnega vprašanja postopoma, z reformami, in revo-lucionarizem, ki je videl v revoluciji edino sredstvo za dosego delavskega blagostanja. Reformisti so bili Bissolati. Ivanoe Bonomi in Turati. Oba sta podpirala vlade, ki so bile socialistom naklonjene. Bissolati je ob vstopu Italije v vojno 1915 postal celo minister brez listnice ter je udeležbo Italije v vojni odobraval. Turati pa je bil proti vsaki vojni. Revolucionarno smer sta v stranki zastopala Enrico Ferri, ki je bil od maja 1903 dalje urednik lista „Avanti“, in Benito Mussolini, ki je prevzel uredništvo ^Avantija“ v decembru 1912. Ferri je potem sledil Mussoliniju v fašizem. Kljub vsem razlikam je socialistična stranka ostala na' tunaj enotna do konca prve svetovne vojne. V prvih povojnih letih pa so se od nje odcepili najprvo komunisti (kongres v Livornu), pozne e pa še maksimalisti. Pri prvih povojnih volitvah 16. novembra 1919 so razne skupine nasto- * pile še združene. Dobile so 1.835.000 glasov in 156 poslancev. Socialisti so tvorili tedaj najmočnejšo stranko v državnem zboru. Prevzeti bi bili morali vodilno vlogo v državi. Tega niso storili. Zato je stranka izgubila mnogo simpatij. Pri volitvah 15. maja 1921 (to so bile prve volitve, katerih so se udeležili tudi Slovenci) 60 poleg socialistov (Partito socialista uuitario) nastopili že tudi komunisti. PSU je dobila 1.632.000 glasov in 123 poslancev. V volitve 6. aprila 1924 so šli sociali ti še bolj razcepljeni. Razen PSU in komunistov je postavila svoje kandidate tudi maksimalist čna socialistična stranka (Partito socia- lista massimalista). To pa že niso več bile prave volit-e, ker so se vršile po fašističnem volilnem redu. Obe soc alistični stranki sta dobili skupaj 783.000 glasov in 46 poslancev. PSU dovedla do novega razkola. Ustanovili sta se dve novi stranki: Italijanska socialistična stranka (Partito socialista ita liano), katero vodi Nenni, in Socialistična stranka italijanskih je pripadal tudi poslanec G. I delavcev (Partito socialista dci Matteotti, čigar tragična smrt: lavoratori itaiani) pod Sara-je pretresla ves kulturni svet. gatovim vodstvom. Nenni zagovarja čim tesnejše sodelo- se Po drugi svetovni vojni je socialistična stranka obnovila kot enotna stranka. Med njenimi vodilnimi glavami je najbolj znan Nenni. Volitve v ustavodajno skupščino so ji vanje s komunistično partijo, če že ne more priti do združenja z njo. Njegova stranka izdaja „Avanti“. Saragat pa bi rad ohranil samostojnost socialističnega gibanja ter je tudi sicer bolj desničarski socialist, prinesle 4 milijone glasov in Glasilo te skupine je „Umanita“. 115 poslancev. Bila je druga ; Saragatovo krilo je s tem, da je najmočnejša stranka skupščine. Stara nasprotja in novo gledanje na državna in družbena vprašanja so pa na kongresu stranke v Rimu v januarju 1947 dalo svoji organizaciji ime socialistične stranke iz 1. 1892,, hotelo poudariti, da zastopa pravo socialistično stranko brez tujih primesi. GOSPODARSTVO: Skrb za zdravje trt Najzanesljivejše in za nas kmete najbolj priznano sredstvo za pobijanje poronospore je tako zvana »Bordoška ztnes,“ sestavljena iz vode, modre galice in apna Kako to pri nas pripravimo, je nam kmetom več ali manj poinano. Važno je predvsem, da rabimo dobro ugašeno apno. Še bolje je rabiti „hidrirano apno“ (Calce idrata), in sicer 60 - 70 d kg, Za dober uspeh pri škropljenju je nujno potrebno, da skrbimo za dobre škropilnice in predvsem za dobre razpr-šilnike, to je take, ki pri škropljenju razprŠ jo vodo v meglo. Na ta način doseže voda laž,e vse zelene trte in nam ne po liva listja, kar se zlasti tudi dogaja, če pri škropljenju ne držimo primerne razdalje. Za opazovanje razvoja pe- na 1 klg. modre galice. (Dobij ronospore bi jaz, sledeč svojim se ga v Girici) Prednost ta-j dosedanjim izkušnjam pripo-kega apna je v tem, da je čisto ročal vsem prijateljem kmetom, in nam ne maši škropilnice. Pri napravi galične brozge pa je absolutno potrebno isto preskušati s fenolftelenim papirjem. Pri spajanju apna z gahco, brozgo neprestano mešamo in pri tem od časa do časa preizkušamo z imenovanim papirjem. Ko postane papir rudeč, je brozga pravilno pripravljena. Če pap r postane temno rudeč je znamenje, da smo primešali preveč apna. Taka brozga je manj učinkovita. Da se brozga bolj ob irži na Ustju je priporočljivo primešati na vsakih 100 litrov brozge 15-20 dkg. žvepleno kislega amonijaka (solfato amo-nico) a i druge tovrstne pripomočke (n. pr. Sandovit) - Pripravljeno brozgo moramo že v tekočem dnevu porabiti, ker pos aja čim dalje nnnj učinkovita. Ako predvidoma ne bomo mogli brozge porabiti v teku 24 ur, tedaj ohranimo njeno učinkovitost tudi za več dni. če jixpr mešamo 10 dkg. sladkora ali 1/2 I. mleka na 100 litrov. Sama raztopina galice - brez primešanega apna, se ne kvari.. da vsak v svojem trtnem na sadu pusti 3-4 trte nepoškrop-Ijene za rpazovanje. In to v legi, ki je najbolj izpostavljena peronospori. Ko boš opazil na listih teh Irt zgoraj opešane rujavkaste oljnate madeže, hiti s škropljenjem! Zlasti v takem s!učaju je nujno poleg škropljenja trte žveplati z žveplom, ki smo mu primes li do 20% prahu „Caffaro“ ali že pripravljeno žveplo z visokim odstotkom modre galice (zolfo ramato). To je važno zato, ker z žveplanjem zanesemo prah med listje in tam skrito grozdje, kar ne dosežemo s škropljenjem. — Mi vsi vemo, da je peronospora nevarnejša, če napade grozdje, ker nam lahko uniči tudi skoro ves pridelek. Ako peronospora napade grozd, isti počrni in je izgubljen ! Če smo iz kateregakoli vzroka kakšno škropljenje zakasnili in je peronospora hudo nastopila, tedaj — moramo škropiti z močno 2% brozgo! Peronospora (palež) in vidi-um (grozdna plesnoba) sta bolezni, ki povzročata vinogradniku največ dela in skrbi. Zato je naloga in skrb vsakega vinogradnika, da ti dve bolezni pravočasno in kar z najmanjšimi stroški pokončuje. v_e pa hočemo te bolezni z uspehom uničevati, moramo predvsem dobro poznati, kako se razvijejo in kaj pospešuje njihovo življenje. Najprej o razvoju perono-spore. Ta bolezen je glivščne narave, izvira iz malih, s prostim očesom nevidnih živih rastlinic. Za razvoj potrebuje vlago in toploto. Ako sta bili n. pr. jesen in zima mili in vlažni z obilnim dežjem in ako jima je sledila pomlad tja do maja vlažna, tedaj smo lahko prepričani, da bo razvoj pero-nospore zelo močan. Odpadlo listje, ki vsebuje mnogo pero-nospornih trosov, (tros je seme glivice), gručje porosi in se vsled vlažne in tople zime v njem razvija peronospora. Ko se toplota dvigne na -najmanj + 10 stopinj (pri nas navadno v sredini maja) se trosi dvignejo in razširijo na vse zelene dele trte. Če je poleg toplote vreme tudi vlažno, se začne razvijati bolezen sama. Na zgornji strani trtnega listja se pojavijo okrogli rjavkasti oljnati madeži. Od te ugotovitve poteče kratka doba, ko opazimo na spodnji strani listja bele madeže. Ti tvorijo takozvano glivščno rušo, ki sesteji iz mnogih trosov, kateri po do-zoritvi odletijo in okužijo še druge zelene dele trt, ako niso poškropljeni. To dobo imenujemo zazvojno dobo, ki je zopet daljša pri suhem in hladnem vremenu in krajša pri vlažnem in soparnem. Iz tega sledi, da igrata toplota in vlaga odločilno vlogo za razvoj bolezni; pri suhem vremenu se trosi posušijo in se bolezen ne razvije. Upoštevajoč naše podnebje, je nevarnost, da se bolezen razširi v času od srede maja dalje temvečja, čimveč je vlage in toplega - soparnega vremena. Trosi ali klice pero-nospore žive najraje tam, kjer so odprtine, to je na spodnji strani listov, kjer so takozvane listne reže ali pa drugačne rane, n. pr. po toči, zato je v slučaju toče škropljenje nujno potrebno. Ker smo v minuli jeseni in zimi imeli mraz in imamo sedaj suho pomlad in hkrati precej hladne noči, smemo pred idevati, da Jetos ne bo močnega razvoja peronospore. Toliko na kratko o postanku j in razvoju peronospore. Mi kmetje imamo vsled naše vsakoletne izkušnje tudi sami mnogo prakse v opazovanju te hude bolezni, ki nam pri našem delu daje največ preglavic in skrbi. — Zato vemo, da je bolje enkrat več škropiti kakor pa, zgubiti pridelek. Zlasti v zadnjih 20 dneh junija — če takrat nastopi soparno in vlažno vreme ali močna rosa, ki tja do poldneva ostaja na listju, hitimo škropiti včasih tudi z močnim odstotkom modre galice, ker tedaj je nevarnost zelo velika. Pri škropljenju trt ne smemo tekmovati, kdo bo večkrat škropil, temveč raje kdo bo z manjšimi stroški ohranil pridelek. — Po vseh dosedanjih iskušnjah lahko ugotovimo, da je pri nas potrebno trte škropiti dvakrat pred cvetjem in najmanj dvakrat po cvetju. Briški kmet ■ m MUli o Jcm»fcruc«j« * Demokracija ne sili, marveč preprečuje Demokracija je politično življenje po pravilih o lepem vedenju. Strpnosl je eden bistvenih znakov dobre vzgoje. Demokracija je javni pogovor med svobodnimi državljani o javnih rečeh, je umerjena in kulturna borba idej, strank in osebnosti za zaupanje ljudsiva in način upravljanja države. Strpnost, vzajemno spoštovanje načelnega nasprotnika, prosta, resnicoljubna in potrpežlj va izmenjava različnih misli in stalna pripravljenost na pošten, pameten in potreben sporazum, so temeljne zahteve demokracije. Benet pravi o utemeljiteljih ameriške demokratične slrpnosli: »Bili so srečni, da so izdelali ustroj, ki dovoljuje različnost pogledov... Nili eden izmed njih ni mislil, da bi bil edini način vlade ubijanje ali zapiranje ljudi, ki so drugačnih mnenj.« Drugi Američan Braden meni, da »strpnost ni samo potrebna v človeških od-nošajih, ampak je važno moralno načelo samo po sebi«, brez katere »ne bi bili mogoči mirni in prijateljski odnošaji med narodi in državami, nikaka obogatitev človeške kulture, nobene bistvene novosti in nikak napredek.« Načelno odklanjanje sporazuma na podlagi vzajemne strpnosti bi nujno pripeljalo do nepremostljivih točk, kadarkoli bi se srečali dve različni naziranji, bi bilo izključeno sodelovanje dveh ali več posameznikov, strank ali vlad. različnih mišljenj, bi bile izključene koalicijske vlade in mednarodni sporazumi in vsa vprašanja bi se mogla reševati le s silo ter porazom enega ali več različnih stališč, to je le z vojno, revolucijo in diktaturo. Ni demokrat, kdor ne dopušča, ne posluša in ne uvažuje nasprotnikovih predlogov, pripomb in dokazov. Demokrat je kritičen nasproti sebi in obzirno slrpen nasproti drugim. Demokrat v vsaki razpravi pazljivo posluša sobesednika in dopušča možnost, da sam nima vedno prav. Za demokrata ni dovolj, da pozna samega sebe, marveč si prizadeva spoznati tudi druge, njih mišljenje in nagibe, kar je pogoj strpnosti, vzajemnega razumevanja, spoštovanja, zaupanja in sodelovanja. Obupen je razgovor s človekom, ki vztraja pri svojem, ne da bi vas sploh poslušal in ocenil vaših izvajanj. Za demokrata osebno prepričanje ni nujno istovetno z resnico, zato nima prepričanja drugih za zmotno samo zato, ker je različno od njegovega. Demokrat dopušča, da ima drugi za zmoto, kar ima on za resnico in narobe, da ima drugi za renico, kar ima on za zmoto. Za demokrata razumske razlike niso vzrok sovraštva, v kolikor se vzajemno trpijo, to je v kolikor ne meri ena misel na nas.lno zatrlje druge in zastopanje nasprotnega mnenja nima za neprijateljsko dejanje, marveč za osnovno naravno- pravico človeka. V duhu demokratične strpnosti bi bilo v vseh vprašanjih, ki znanstveno še niso dognana in so zato še sporna, morda sploh umeslnejše govoriti o osebnem mnenju, kakor pa o osebnem prepričan;u. Lepo je to misel izrazil dr. Klement Jug: »Kdo na svetu pa je zmožen sodbe, ki bi 1-i’a povsem pravična? Nihče bi tedaj ne smel reči: Jako jel’ Reči bi bila treba: .Mislim, da bo tako’, .smatram za najverjetneše, da bi bi'o tako dobro', ali ,morda bi bilo to bolje’ itd. Preveč jiijans in komponent že od Adama sem deluje, da bi moqel človek vse to pravično presoditi.« Kdo, ki je samo navaden človek in ne božanstvo, ki izraža samo svoje osebne in ne božie misli, sme predrzno trditi, da ima v zakupu resnico, da je nezmotljiv in v imenu te zmote preganja vs^ko drugačno prepričanje, ki je v nasprotju z njegovim moreb tn m nepač-nim osebnim naziranjem morebitna objektivna resnica? (Nadaljevanje na 4. strani) »Človek je edino bitje, ki je, ne da bi kaj delalo. Ne daje mleka, ue le^e jajc, preslaboten je, da bi vlekel plug, ne teče dosti hitro, da bi lovil za j je. Toda gojpodar je vseli živali. Uporablja jih za delo, dajfe jim pa samo goli minimum, ki jih varuje pred stradanjem, o-stanek pa si zadrži za sebe. Naš trud orje zemljo, naš gnoj jo poživlja, vendar pa ni nikogar med nami, ki bi imel kaj več, kot samo golo kožo. Krave, ki Vas vidim legati pred seboj, koliko tisoč 1 trov mleka ste dale samo v preteklem letu? Kaj se je zgodilo z mlekom, ki naj bi služlo za hrano Vašim Izstradanim teletom? Zadnja kaplja je stekla po nenasitnem žrelu naših sovražnikov. Ve i kokoši, koliko jajc ste znesle v preteklem letu in koliko teh jajc so Vam df<-li, da bi se iz njih izlegli piščan'i? Ostanek je ves šel na trg, da bi »tari Jones dobil denar. In ti, Clo-ver, kje so Tvoja štiri žrebeta, ki naj bi Ti bila v pedporo in srečo starih let? Vsako so prodali, ko je bilo komaj leto dni staro. Nikoli vei »e boi videla nobenega. Kot nagrado za troje štirikratne porod. IZ ŽIVALSKEGA SVETA i 1 ne bolečine in za vse tvoje garanje, kaj si kdaj koli dobila razen nujnega obroka lirane in hleva? »Toda kljub siromašnemu življenju, ki ga živimo, nam ni dovoljeno, da bi se svobodno izživljali. Jaz sam ne morem godrnjati, ker jaz 9-'m eden izmed srečnikov. Dvanajst let sem star in sem imel preko štiristo otrok. TakSno je pač naravno življenje prašiča. Toda nobena žival konec konoev ne uide ostremu mesarjevemu nožu. Vi mladi prašiči pred menoj, vsak izmed vas se bo z njim spoznal, preden bo leto dni star. Ta strašna usoda nas čaka vse — krave, prašiče, kokoši, ovce, vsakogar. Celo usoda konj in psov ni boljša, li, Boxer, ko bodo Tvoje močne mišice oslabele, Te bo Jones prodal konjedercu, ki Ti bo prerezal vrat in te skuhal. Kar pa se tiče psov, ko o-starijo in izgubijo zobe, jim Jones priveže kamen na vrat in j-h utopi v bližnji mlaki. »Jasno je torej, kot beli dan, tovariši, da vse slabo na tem svetu izhaja iz tiranije človeškega rodul Iznebite se ljudi in sad VaSeg« truda bo Muno Vaš. Skoraj preko no- či bomo postali bogati in svobolni. Kaj moramo storiti? Torej delujmo, noč in dan, z duhom in telesom, da zrušimo človeški rodli To je moja poslanica, tovariši: Upor! Ne vem, kdaj bo prišlo do upora, mogoče za teden dni ali pa po lejih, toda vem tako gotovo, kot ležim na slami, da bo pravici zadoščeno. Posvetite vse svoj:c sile, tovariši, tej nalogi v svojem kratkem življenju, ki Vam še preostaja. Predvsem pa izročite to moje poslanstvo vsem tistim, ki bodo prišli za Vami, tako da bodo bodoči rodovi vodili dalje boj do zmagovitega konca. »Zapomnite si pa, tovariši, Vaše odločnosti ne sme nobena stvar o-roajati. Noben razlog naj Vas ne zapelje iz poti. Nikdar ne poslušajte tistih, ki Vam govorijo, da imajo Človek in živali skupne koristi, da je blaginja prvih odvisna od blaginje drugih in obratno. To jje vse sama laž. Človek ne služi koristim nobenega bitja razen samega sebe. Med nami, živalmi, pa naj vlada popolna enotnost, pravo tovarištvo v boju. Vsi ljudje eo sovražniki, vse živali so tovariši!« Isruhnilo je silno navdušenje. Celo Štiri podgane so prilezle iz lukenj, toda zagledali so jih psi, ki so planili na nje. Rešile so «e samo s hitrim begam v svoje luk*je. Toda dogodek ni nikogar motil. Merjasec Belič pa je dvignil svoj parkelj v znak tišina »Tovariši,« je dejal, »stvar moramo uredili. Divjaki, kot so podgane in divji zajci, ali so to tovariši ali sovražniki? O tem glasujmo. Stavljam' predlog na glasovanje: Ali so podgane tovarišice?« Z ogromno večino so podgane postale tovarišice. »Še nekaj bi Vam hotel povedati,« je nadaljeval Merjasec Belič. »Hočem ponoviti, naj si vedno zapomnite Vašo dolžnost sovraštva do Človeka in vseh njegovih navad. Kar koli hodi po dveh nogah, je sovražnik. Kdor koli hodi po štirih ali ima krila, prijatelj. Zapomnite si tudi, da zaradi boja s Človekom ne smemo postati ljudje. Četudi ga boste premagali, ne sprejmite njegovih navad. Nobena žival ne sme nikdar živeti v hiši, spati v postelji, nositi obleko, piti alkohol, kaditi tobak, dotakniti se denarja ali baviti ee s trgo.ino. Vsi običaji človeka so slabi. Predvsem pa ne sme nikdar nobena žival strahovati drugih živali. Slabotne ali močne, bistre ali običajne pameti, vsi smo sii bratje. Nobena žival ne ame nikdar ubiti druge živali. Vse živali so enake. »Zdaj pa, tovariši, bi Vam hotel še povedati o mojih včerajšnjih sanjah, Ne morem Vam jih popisati. Bile so sanje o svetu, kakršen bi bil, ep bi izginil Človek. Toda spomnile so me na nekaj, kar je ;)3 davno izginilo. Pred mnogimi leti, ko sem bil še majhen praš č. je moja mati in druge svinje popevala staro pesem, od katere so znale samo napev in prve. tri besede pesmi, ki so jo pele živali pred stoletji, a se je izgubila v mnogih rodovih. Zapel Vam bom zdaj to pesem, tovariši. Star sem in moj glas j,e hripav, toda če Vas bom naučil napev, boste mogli sami pesem boljše zapeti. Naziv pesmi je »Živali Anglije«. Stari prašič se je odkašljal in začel peti: Živali Anglije, živali Irske, živali vseh koncev in krajev sveta, napnite ušesa in poslušajte pesem o zlati dobi bodočnosti. Prej ali elej prišel bo dan, ko človek-tiran s sveta bo odenan. rodovitne poljane bogate Anglije, bodo teptale samo živalske noge. Obroči bodo izginili iz naših nosov, sedla in jarmi z naših hrbtov, biči in ostroge bodo izginili, in ne bodo jih nad nami vihteli. Bogastev več, kot si jih predstavljat«, pšenica in oves, rž in seno, det-jlja, fižol in razno korenj* bodo slajšali naše iivljenje. Jasno bo svetilo sonce nad polji, čistejši bodo potočki Anglije, sladkejše bodo pomladne sapica tistega dne naše svobode. Za ta dan se moramo vsi žrtvovati, ostudi pademo, preden dočakamo} krave in konji, gosi in purani, vsi moramo trpeti za našo svobodo. Živali Anglije, živali Irske, ž.vali vseh koncev in krajev sveta, napnite ušesa in poslušajte posem o zlati dobi bodočnosti. Živali so bile divje navdušene. Tudi najbolj nespametne so znalo n a p*: v in wsaj nekaj beaed, pametnejše kot psi in prašiči, so t nekaj minutah znali celo pesem na pamet. Po niekaj začelnih poskusih je zaorila pesem »Živali Anglije« v oglušujočem zboru. Krav* so jo mukale, psi so zavijali, ovc« so jo blejale, koae meketale, konji rezgetali, gosi gagale. Toda na nesrečo se je zbudil gospodar Jones, skočil iz postelje. Mislil je, da je prišla lisica na kmetijo, pa je zgrabi za puško in ustrelil v temo. Krogla se je zarila v steno koaolca, živalskega sestanka je bilo konee. Vsak je tekel na svoje meato. Vsa kmetija j« v iremulku naspala. (Nadaljevanje) Demokracija ne sili, marveč prepričuje (Nadaljevanje s 3. strani) Zavest, da osebno prepričanje lahko je ali pa tudi m »esnica seveda ne odvezuje človeka moralne dolžnosti ravnati se po njem ob strpnem spoštovanju, tehtanju in uveževa-nju mišljenja drugih. Demokracija nikakor ne zahteva nepoštenih kompromisov v načelih, marveč le komprom se dela, Zato demokratična strpnost ni tedaj niti idejna ravnodušnost, prekupčevanje z načeli, pomanjkanje osebnega prepričanja niti neznačajna koristoljubna preračunljivost, marveč je lepa čednost, znak kulturnosti in dostojnosti. Taka strpnost prav tako ne pomeni, da demokracija ne dovoljuje delitve na pristaše radikalnejših in konservativnejših smeri in da bi morale biti vse politične stranke programsko enako u-merjene, pač pa pomeni, da morajo tudi skrajnosti biti v skladu z demokratično dostojnostjo in dopustnostjo. Vsak svoboden narod se nujno deli na desne, sredinske in leve stranke in vsaka stranka zase ima v sebi enaka krila. To je naravno in koristno. Dobro je to misel utemeljila ameriška novinarka Dorothy Thompson: »če želimo, da bomo živeli v kolikor toliko razumnem svetu, bomo rabili naprednjake, konservativce in reakcionarje v naši sredi, ki bodo vsi delovali in spravili drug drugega v prave meje. Vsak posameznik — prav tako kot vsaka urejena družba — ima levico in desnico, srce in možgane, čustva in pamet, fantazijo za bodočnost in izkušnje preteklosti.« Za demokrata ni sramotno možato priznati svojo zmoto, opustiti prvotno mišljenje in sprejeti pod težo močnejših dokazov mišljenje druqih. Seveda taka resna sprememba prepričanja, ki navadno sledi težkim notranjim dvomom in bojem, nima nič skupnega z neznačajnim opuščanjem in sprejemanjem naziranj po vsakokratnih razmerah, vremenskem kazalcu in koristih. Včasih gre demokrat še dalje. Ko so pred ISO in več leti sprejemali ustavo Združenih držav, je stari in izkušeni Franklin zaprosil vsakogar, ki mu kakšna določila niso bila všeč, »naj malo podvomi v svojo nezmotljivost in listino podpiše.« Tako je ravnal tudi sam. Demokracija'ne sili, marveč piepričuje. Veliki italijanski svobodnjaški duh Mazzini je govoril: »Morem grešiti ali ne prostovoljno. Morem se varati, ali ne varati vas... Presodile svobodno sami med seboj, ali se vam zdi, da govorim resnico. Zapustite me, ako se vam zdi, da vam oznanjam zmoto, ali sledite mi in ravnajte se po mojih naukih, ako spoznate, da sem apostol resnice.« Ker je za demokrata prepričanje le osebna resnica, katero sprejema in zagovarja v najboljši veri, ga ne vsiljuje drugim z nedopustnimi nasilnimi sredslvi, marveč le želi, da bi ga iz enakega prepričanja proslovoljno sprejeli za svoje. Kakor demokrat nikomur ne vsiljuje svojega. mišljenja, tako si tudi ne pusti vsiljevati mišljenja drugih; kakor spoštuje prepričanje drugih, tako zahteva tudi spoštovanje svojega prepričanja; kakor skuša prepričati druge, tako pusti prepričevati tudi sebe. Diktature prepričujejo svoje nasprotnike z nasiljem, predpisujejo mišljenje z zakonom in krogla jim je »niirnbeški lijak« za uporne svobodne glave. Demokracija odločno nasprotuje stališču totalitarnih diktatur, da je pravilno in dopustno samo tisto mišljenje in delovanje, ki je skladno z ideologijo in koristmi režima. Vsi totalitarizmi so v usodni zmotni domišljiji, da so v posesti končnega in popolnega spoznanja, zato so nestrpni nasproti vsakemu nazoru in miselnemu pojavu,, ki ga ni mogoče utesniti v okvir njih »resnice«. Totalitarne politične ideologije so politična verstva in njih pristaši politični verniki, ki za človeka ponižujoče zazrli v voditeljev kult zelo malo ali nič ne razmišljajo. človeštvo še dolgo ni doseglo končne stopnje svojega razvoja na nobenem področju, da bi kdorkoli smel zavirati svoboden razmah človeškega duha, ki je edini pogoj spoznanja zmot, resnice in napredka, če bi bila to resnica, tedaj bi človeštvo že prodrlo do dna svojih skrivnosti in svojega namena ter bi zaključilo svojo zgodovino. Ker pa je ta misel največ ja zmota, končujemo z John Miltonovim stavkom: »Zadušiti kjerkoli ali pri komerkoli resnico, kal resnice, možnost resnice je mnogo huje kakor ugasniti fizično življenje; kajti izgubo ene same resnice človeški rod le preče-sto poplača s strahotnimi nesrečami, se zopet pribori do nje / nedopovednimi bolečinami.« Slavko Hribovec Iz Slovenije in Jugoslavije Zvezna vlada je izdala uredbo o likvidaciji poslov glede kmetskih dolgov, ki so bili na podlagi zakona iz leta 1945 črtani. In sicer so bili črtani dolgovi iz leta 1936, če so znašali do 6000 din, ne glede na višino pa so bili črtani dolgovi: kmetov, ki so sodelovali v narodno osvobodilnem boju. Ostale kmetske dolgove so preračunali v nove dinarje, in sicer v razmerju 10. etarih jugslovanskih dinarjev za enega! novega. Nova navodila določajo, da je vse dolgove, ki jih po 31. marcu 1947 izterjajo okrajni ali mestni ljudski odbori, uporabiti takole: 50 odstotkov gre v korist preračunskih rezerv okrajnih, oziroma mestnih ljudskih odborov za kritje izrednih ali ne v celoti predvidenih izdatkov, ostalih 50 odstotkov pa v korist zveznega preračuna kot izreden dohodek « • * Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je zaključila razprava proti Slanom bivšega mestnega »ljudskega« odbora v Kranju, ki so se s svojimi službenimi položaji okoriščali. Predsednik ljudskega odbora Rudolf Hlebš je zanemarjal poslovanje in opustil nadzorstvo nad delovanjem odbora. Poverjenik za go-spodarslvo Gabrijel Mohor je državni material uporabljal v zasebno namene, dalje je uporabljal avto in gorivo, ki je bilo last ljudake- ni kraji, zagotovitev, ne samo obveznih, marveč tudi prostih presežkov pridelka in končno tolmačenja nalog jugoslovanske petletke. Uredba o odkupu žita sicer določa, da sme kmet s svojimi žitnimi presežki prosto razpolagati, toda list pravi, da kmet ve, da je zanj najboljše, če tudi proste presežke odda državi. * * * Minister za trgovino in preskrbo Slovenije je izdal pravilnik za izvajanje uredbe za odkup žita na področju ljudske republike Slovenije. Letošnji način odkupa se bistveno razlikuje od lanskega. Kmetom bodo v kratkem sporočili količino in vrsto žita, ki ga bodo morali po načrtu oddati v državni sklad, ves pridelek pa, ki presega oddajo, jim bo ostal na prosto razpolago. Razlika je ta: medtem ko je lani kmet oddal vse, kar mu ni bilo priznano, da si pridrži za svojo nujno potrebo, si bo letos pridržal vse, kar bo pridelal preko količine, ki jo mora oddati. * * * Vlada LR Slovenije je izdala določbo o ustanovitvi Gozdarskega instituta za Slvenijo, ki bo vodil in usmerjal znanstveno delo v gozdarstvu in lesni industriji, preučeval pogoje gozdarstva, dajal nasvete ter izdajal poročila in razprave o svojem delu. Institut bo ustanovil in upravljal tudi gozdarski in lovski muzej. * * * Urednik kanadskega časnika v hrvaščini „Glas Hrvatske" Peter Stankovič je v VVinnipegu izjavil, da se za komunističnim načrtom, po katerem naj bi odšlo v Jugoslavijo tisoč Kanadcev jugoslovanskega porekla zaradi obnovitvenih namenov, skriva načrt, po katerem naj bi iz teh ljudi po povratku v Kanadi ustanovili veliko komunistično peto kolono. Jugoslovanska delegacija v Ottavvi je zanikala, da bi podpirala nabiranje denarja med kanadskimi Jugoslovani, vendar dva nameščenca delegacije sodelujeta pri tem načrtu. * * * Predstavnik jugoslovanske misije v Rimu je novinarjem izjavil, da v jugoslovanskih taboriščih v Italiji pod nadzorstvom britanskih vojaških oblasti organizirajo skupine teroristov z namenom, da jih skrivaj pošiljajo v Jugoslavijo, kjer vršijo protidržavno delovanje. V izjavi je ostro napadel Veliko Britanijo in Združene države, ker so odpeljale del jugoslovanskih beguncev v Nemčijo. Vesti s Tržaškega ga odbora in podobno. Janko Ravnik se je kot poverjenik za prehrano neupravičeno okoristil z ljudsko imovino. Obtoženci so na razpravi skušali zakriti svoja dejanja in zanikati krivdo, sodišče pa je vse spoznalo za krive in obsodilo: Gabrijela Mohorja na smrt z ustrelitvijo in na celotno zaplembo premoženja; Rudolfa Hlebša na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na zaplembo celotnega premoženja; Janka Ravnika pa na 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delem in na zaplembo celotnega premoženja. * * * Umrl je profesor državne gimnazije v Kranju Mirko Kmet. * * * Na podlagi sporazuma z zveznim ministrstvom za trgovino in preskrbo je Trgovska zbornica pozvala vse trgovske zbornice v Jugoslaviji na skupno konferenco v Ljubljano. Edina točka dnevnega reda je bilo vprašanje vključitve zasebnih trgovinskih in gostinskih podjetij v petletni gospodarski načrt « * * .•Ljudska pravica piše, da je najvažnejša načrtna naloga slovenskega podeželja pravilno izveden odkup žita. List pravi, da nastopajo s tem v zvezi tri glavne naloge, ki so: pravilna razdelitev žitnih količin. ki jih monajo oddati posainc«- OSREDNJO POSTAJO za avtobuse so obnovili in po štirih letih spet dali na razpolago za civilni promet. Obnovitvena dela so stala 10 milijonov lir. Izvedel jih je odsek za javna dela ZVU. Postaja je mnogo bolje opremljena kot pred vojno; ima svoj bar, telefonsko celico ter prodajalno tobačnih izdelkov in časopisov. • * * O NEUSPELEM NAPADU s štirimi streli na Andreja Bondo v Lokvi poroča policija. Napadenega so že septembra 1. 1. trije moški odpeljali na področje »B«, kjer so ga imele tamkajšnje oblasti zaprte- j ga do januarja t. L * * * SODOBNO AVTOMOBILSKO CE-: STO so začeli graditi v Padričah. j Stroški bodo znašali 400 milijonov lir, pri delu bo našlo zaposlitev! 2 tisoč delavcev za dobo 5 mese-cev. Ko bo cesta izdelana, bo najvažnejša cestno - prometna zveza m*"l Trstom in zaledjem v Jugoslaviji, Avstriji in Srednji Evropi. * * * DOBAVO PREMOGA so jugoslo-i vanske izvozne ustanove ponudile j Trstu. Po dosedanjih poročilih gre! za 15.000 ton večinoma manjvrednega premogovega prahu, ki ga ni mogoče porabiti niti v plinarnah niti za kurjavo stanovanj. Samo industrijska podjetja s posebnimi kurilnimi napravami ga lahko uporabljajo. * * * _ GLADOVNO STAVKO so izvajali po poročilu ZVU nekateri zaporniki v zaporu v ulici Tigor. Stavkalo je 21 jetnikov v protest radi pičle in slabe hrane, poleg tega pa tudi radi tega, ker pazniško e-sebje ni zadostno obvladalo slovenščine. ZVU javlja, da je hrana pri pomikov dobro pripravljena in da njena hranilnost doseže 1850 kalorij dnevno, to je 250 kalorij več kot ! dobijo potrošniki na nakaznice. Kar | se tiče slvenščine, trdi uradno po-i ročilo, da 20 odstotkov »zna« slo-| venski, medtem ko vsi priporniki i »razumejo« italijanski. Sta vkuj oče j so vsak dan pregledali zdravniki. ! Kukateri, ki so jih prepeljali v am-; t-ulanco, so spet začeli jesti., Kot obvešča ZVU so stavkujoči priporniki obtoženi navadnih prekrškov in ne gre za politične jetnike, kot so poročali nekateri krajevni listi. Stavka je prenehala 23. maja po-paldne. * * * PIVO JE PODRAŽILO. Komisija za določanje cen je odobrila zvišanje cen piva na 96 lir za liter. Pivo v steklenicah stane: pol litra 55 lir, 6 decilitrov 65 lir in 4 de-litre 45 lir. » * * OBČINSKA PLOVBA V MILJAH | je odobrila prevozne olajšave otrokom vzgojnih zavodov v Trstu za letošnjo kopalno sezono. * * * POBIRANJE GLOB za kršitve cestno-prometnih predpisov do zneska 1.000 lir na licu mesta predvideva odlok ZVU. Kršitelj bo lahko plačal to globo policijskemu stražniku, ki mu bo izdal pobotnico za prejeti znesek. Če kršitelj noče plačati globe ali v slučaju ponovnih prekrškov pride pred sodnika, ki lahko po svoji presoji odvzame šofersko dovoljenje, vozno-prometno dovoljenje ali obe istočasno za dobo ne preko enega leta. * * * Prosek pri Trstu. Dne 25. maja 1947 na binkošti so imeli tržaški delavci - Italijani in Slovenci - izlet na Prosek. Skozi množico delavcev, ki se je sprehajala po cesti skozi Prosek, naenkrat privozi luksuzni avto. Ker je vsled množice moral voziti počasi, je lahko vsakdo opazil, kdo sedi v njem. S. veda je prišlo do mrmranja med delavci, kajti v avtu je sedela žena ,tova-riia" Babiča, nečakinja „tovariša“ Stoka, ki je še pred kratkim časom morala povsod hoditi peš, danes se pa povsod vozi v luksuzni ma-šini. Ljudje seveda govore, da smo se zopet vrnili v prejšnje čase, ko so razni „gerarchi° in „gerarchetti“ imeli vsega, ljudje pa ničesar. Raznim „vodjem“ b' priporočali, da bi vsaj malo bolj previdno postopali, kajti narod je žalibog še vedno tako reakcionaren, da raje verjame onemu, kar vidi, kot onemu, kar mu škušaš vbili v glavo. * * * Begunci iz sežanskega okraja. Po poročilu »Primorskega dne\nika“ se je na Opčine preselilo 15 družin iz sežanskega okraja. Očividno so se tudi Kraševci naveličali rdeče svobode. vest, da zahtevajo tudi Furlani svojo pokrajinsko avtonomijo, ki naj bi zajela vsaj vse ozemlje, ki leži tostran reke Livenza. Voditelji tega zdravega in pametnega gibanja so med drugimi tudi gg. Ciceri in dr. Gian-franco d’Aionco iz Vidma. Sedež vodstva imajo v Vidmu in od tu vodijo odločno delo za dosego cilja. Tudi Slovenska demokratska zveva je spoznala, da je za Slovence pokrajinska avtonomija Furlanije najvažnejšega pomena, ker jim bo nudila boljše pogoje narodnega obstoja in razvoja. Zato je naslovila na ministrskega predsednika in na predsednika ustavodajne skupščine v Rimu zahtevo, da se sestavi poseben statut, ki naj zajamči pravice Slovencev v Italiji in da se Furlaniji vrne pokrajinska avtonomija, ki jo je v prejšnjih stoletjih že uživala, in ki so jo zlasti tisti Furlani in Slovenci, ki so živeli pod Avstrijo do leta 1918, spoznali za boljše politično in upravno sredstvo. - Vemo, da pokrajinski avtonomiji Furlanije nasprotujejo vsi krajevni politični skrajneži, kateri so se izrekli proti pokrajinski avtonomiji. K vprašanju se bomo še vrnili, da bo naša javnost obveščena, kakšna bodočnost se obeta Slovencem, ki ostanejo v Italiji. Slovenske šole v Italiji. Dnevnik „La Voce LiberaM iz Trsta od 16. maja t. 1. je objavil članek, v katerem predlaga, naj bi se v slovenske ljudske in srednje šole, ki jih bodo Slovenci imeli v Italiji, j uvedel tudi pouk italijanščine. Istočasno predlaga list, naj bij se v obmejnih krajih uvedlo | na izbero poučevanje slovenščine ali hrvaščine ali srbščine, odnosno nemščine, v italijanskih šolah „za dosego popolnejše duševne strnjenosti in enakih smotrov s sosednimi narodi. Zelo dobra stvar je -nadaljuje „La Voce Libera“ -da narodi na mejah poznajo (ne glede na režime, ki minevajo) vse tamošnje jezike". Take predloge bodo Slovenci, ki ostanejo v Italiji vedno zadovoljivo beležili. - Mislimo pa, da bi moralo biti poučevanje slovanskih jezikov in nemščine obvezno za italijanske šolarje v obmejnih krajih in to v njih interesu, ker poznanje jezika sosedov veliko pripomore k medsebojnemu razumevanju, mirnemu sožitju in spoštovanju. Poleg tega pa pravi slovenski rek: „Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.“ Važno za vojne oškodovance! Vlada v Rimu je izdala odlok, na podlagi katerega morejo dobiti predujem na račun vojne odškodnine tudi vsi italijanski državljani, ki so begunci iz Julijske Krajine, iz Dalmacije in iz Dodekaneza. — Tisti, ki niso še prijavili ali ne morejo prijaviti škode pristojni finančni intendanci, naj prijavo naslovijo podtajništvu za vojno škodo v Rimu (Sot-tosegretario per i danni di guerra - Roma), kakor smo že obvestili v prejšnjih številkah „Deniokracije.“ Obenem s prijavo je treba zaprositi tudi za predujem. — Menimo, da bo odlok rimske vlade veljal tudi za tiste begunce, ki bivajo država, n. pr. Jugoslavija, se bosta sporazumeli glede načina plačevanja pokojnin. Sv. birma. Za binkoštne prašnike je goriški nadškof Margotti podelil zakrament sv. birme preko tisoč birmancem; med njimi je bilo več kot polovica Slovencev. Vesti z Goriškega »Memorial Day.“ 30. maj je posvečen spominu padlih ameriških vojakov. Ameriške čete na področju A so ta dan proslavile s prisrčnimi svečanostmi, ki so se vršile na Opčinah in v Gorici. Tu je imel j spominski govor general Moore, j Spominu za svobodo padlih ameriških borcev se tudi mi | spoštljivo klanjamo. Poroka. V soboto 24. nidja sta se v Vrtojbi poročila domačina ! gospodična Marija Cijan in dr. Kr« j j nest Zupančič. Vrlemu paru želijo vsi znanci tn prijatelji srečno in ve. i selo bodočnost. Furlanska avtonomija V italijanski ustavodajni skup ščini so začeli razpravljati o notranjem političnem in upravnem ustroju države. Kot prvo je prišlo na vrsto vprašanje raz delitve države na pokrajinska področja, M naj bi postala avtonomna, kakor se je ravno kar zgodilo na Siciliji. Največji po-borniki za pokrajinsko avtonomijo so demokristjani in repu blikanci, največji nasprotniki pa vsi levičarji. Tiste Slovence, ki ostanejo pod Italijo, bo najbolj zanimala v coni „A“. Vojne in civilne pokojnine. Točka 8 priloge XV mirovne pogodbe z Italijo določa, da bo Italija plačevala vojne ;in civilne pokojnine tudi vsem tistim njenim bivšim državlja-I nom, ki postanejo državljani ; druge države, n. pr. Jugoslavije, in sicer državne kakor tudi vse druge vrs‘e pokojnin. Ta odločba velja tudi za pokojnine, | ki niso še dozorele. Vsem vojnim vdovam, sirotam, pohabljencem, ranjencem, in starše n padlih vojakov in partizanov ali umrlih radi vojnih dogodkov, svetujemo, naj | vložijo takoj prošnjo za pokojnino! Italija in nasledstvena Poslano: IZJAVA „Spoštovani gospod urednik t Prosim, da v celoti gostoljubno objavite to izjavo“. S temi besedami nam je g. A. Černe poslal spodnje besedilo, katerega dajemo z ozirom na neresno in neokusno gonjo „Primorskega dnevnikaki se je na doslej skoraj nepoznan način spravil nad slovensko narodno družino, naši javnosti. Uredništvo „Primorski dnevnik" z dne 17. in 18. t. m. je moral pod pretnjo sod-nijskega postopka priobčili preklic inkriminacij iz člankov „Zakaj ZVU noče obnoviti požganega Vogrskega* in „84 hiš na Vogrskem čaka obnove* naslovljenih name in na mojo družino. Preklicu je uredništvo dodalo komentar, kjer skuša z izmikajočimi namigavanji zmanjšati učinek tik preje objavljenega besedila. Naslednje dni - t. j. 21., 22., 2i., 24., 27. in 28. maja je isto uredništvo objavilo vrsto objav polnih laži, žaljivk in netočnosti, s katerimi skuša kompromitirati mojega sina Dušana. Kroni tega podlega natolcevanja sta inkriminirani trditvi, „da če je (Alojzij Černe) rešil tega ali onega, s tem še ni rečeno, da ni,aretiral drugih" ter „da je Dušan Černe bil domobranski častnik" in „da je imel pri domobrancih določene funkcije". Zdi se mi nesmiselno in malenkostno odgovarjati fanatikom, iz katerih govori zlobnost in politična nemoralnost. Take ljudi bodo streznile samo katastrofalne posledice njihovega početja. Za vso pošteno slovensko primorsko javnost, ki pozna mene in mojo družino, pa smatram za nepotrebno, da bi obnavljal to, kar že itak ve in kar je deloma povedal že *am preklic v „Primorskem dnevniku". Mojim prijateljem, znancem in marsikateremu drugemu je namret dobro znano, zakaj in kdaj je gotova stranka pričela z gonjo proti meni in moji družini. Nihče ne more očitati sodelovanja z okupatorjem niti meni niti mojim domačim. Nasprotno: z delom, z zaporom' in z gmotnim žrtvovanjem smo vedno in proti vsakomur izpričevali svoje narodno in resnično demokratsko prepričanje. To, poudarjam, tudi takrat, ko so se komunisti še skrivali in v nedelavnosti prežali na ugoden trenutek za uresničitev svojih temnih naklepov. To svojo zavest smo še prav posebno izkazali v letih strahot in trpljenja od 1. 41. do 45. s tem, da smo ostali zvesti našim urojenim idealom slovenstva, demokracije in krščanstva. In prav to - in n-č drugega - je razlog, da je K.P. proglasila mene in mojo družino za izdajalce. To zavestno narodno prepričanje in delovanje - in ne izmišljeni kola-boracionizem - je vzrok, da so mi komunisti ubili sina Davorina in ga ožigosali za izdajalca. Toda čas je strog sodnik. Psovka izdajalca, ki naj bi zadela nedolžnega, že pada na tiste, ki so jo izrekli. K. P. je izdala program, ki ga je lažno sejala med ljudstvom. Zapravila je Gorico in Trst in onesrečila 15 milijonov Jugoslovanov, katere je oropala najosnovnejših človečanskih pravic. Danes, ko na vsakem koraku vidim posledice te pogubne politike, se bolj kot kdaj preje čutim ponosnega, da je moj sin Davorin, čeprav še mlad, že zdavnaj spoznal to, kar je še danes marsikateremu re-negatu zaradi koristi, strahopetnosti ali častihlepja še „nejasno"; čutim se srečnega, da je moj sin Davorin dal življenje za vzvišene ideale osebnih svoboščin. Ni klonil, kakor mnogi koristolovci, ki so pred domačim nasiljem izdali svoje demokratsko prepričanje in pljunili na svojo preteklost. Da pa bo resnici in pravici zadoščeno, bova s sinom Dušanom vložila na sodišču tožbo zaradi klevetanja in žaljenja časti. Gorica, 28. maja 1947 Alojz Černe 1. r. Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ Neimenovani, da bi prenehala rdečica Lir 500 . Neimenovan iz Trsta Lir I 000.—. N. N. za sklad Lir 1.600. — .N N. za sklad Lir 10.—. N. N. za sklad Lir 20.000. . Več svobodoljubnih vaščanov iz Morskega pri Kanalu Lir 800.—. Neimenovani iz Trsta Lir 5.000.—. N. N. Kobarid Lir 1000.—. N. N. Kobarid Lir 2000.-. Odgovorni urednik : Janko Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. 1. S