Leto VIII.
V Celju, dne 21. aprila 1913.
Št. 17.
NARODNI UST
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" ¥ Ceiju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovorn. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju.
Crnogorsko-srbska vojska zavzela Skader.
Preselitev i
Opozarjamo vse cenj. dopisnike, naročnike in prijatelje, da se je uredništvo in upravništvo ,,Narodnega Lista" s I. aprilom 1913 preselilo v Rotovško ulico štev. 3, I. nadstropje (bivša pisarna dr. Brenčiča).
Franjo Štiftar t-
Spominjam se življenja v Celju pred 40—60 leti. Gimnazijci dijaki smo bili v meščanskih hišah kakor v svojih familijab; nobeden revež dijak ni stradal. Tudi tedanji Nemci so skrbeli za slov. fante, kakor Slovenci in prav kakor prijatelja je smel dijak prositi meščana za kaj. V gimnaziji je bil ravnatelj Josip Premro, ljubeznjiv mož, doma v Verhpolju pri Vipavi, dober prijatelj mladine, ki je dal čevlje raztrganemu fantu, če je bila huda sila, dasi sam ni imel dosti te šare. Pred njim je bil ravnatelj Fettinger, benediktinec, zvest prijatelj vse učene se mladine. Taki ravnatelji so posredovali mej meščani in dijaki. In živel je v Celju dr. Štefan Kočevar, človek, katerega smo ljubili kot svojega očeta. Njegova hiša nam je bila odprta, če smo bili lačni ali bolni; nikoli ni zahteval mož od dijaka kakega plačila za zdravljenje, dal mu je še tudi denar, da si je kupil zdravila, če jih ni imel sam. — Oni dan ste v Celju izročili materi zemlji gospo Terezijo dr. Srnčevo. Spominjal se je te gospe, ko je zvedel za njen odhod iz sveta, marsikateri tedanjih celjskih dijakov najsrčnejše. Bila je hči drja Kočevarja in je vladala njegovo gospodinjstvo. Tiho, ljubo je bdela nad očetom in svoje zlato srce razodevala tudi napram revežem dijakom. Imeli smo slov. dijaki v hiši njenega očeta tndi pevske vaje, — (v tedanjem fantovskem semenišču Maksimiljannm - Viktorinum so nam prepovedali te vaje), — vsak pevec je dobivljal pri vaji v Kočevarjevi hiši precejšen kozarec vina in kos kruha in naš ljubi Ganymed ni nobe-denkrat pozabil pevcev, katere je prišel stari oče dr. Kočevar rad poslušat in nas ljubo nagovarjal, kakor je znal ta izredno dobrodušni slov. mož. Tedaj je bilo še tako, da se dekle iz bogatejše hiše pri drsanju ni sramovalo roko v roki drsati z ubožno oblečenim gimnazijcem. Precej famili-jarnega duha je bilo tačas na slov. Štajerju rf&jti. — In iz Solčave je prišel v gimnazijo fant, katerega smo začudeni pogledovali; bil je oblečen s kosmato raševino, s čevlji na kveder, kosmatim klobukom. Nemščine ni znal skoraj nič. Gimnazija pa je bila zgolj nemška. Ali ta medved nam je postal skoraj najljubši brat in pokazal je kmalo, da je večji talent, mej nami 60 učenci najboljša glava. Nemščine se je kmalu igraje privadil in bil je vedno najboljši učenec. Nekateri so ..piflali", da bi prišli na prvo mesto, ali Solčavana Štiftarja ni bilo odriniti, dasi on ni hrepenel po tem odlikovanju. Lahek mu je bil nauk vsega, bil je najboljši matematik, fizik, sploh naravoslovec in
najboljši jezikoslovec, zgodovinar. Učitelji so ga smatrali za najboljšo glavo na vsej gimnaziji. In fant je bil tako skromen, tako ponižen, da se morda še zavedal ni boljše glave. Rad je učil součenca in če je še toliko izgubljal časa. Nikdar tega ni storil nejevoljno. Bil je Štiftar z Napot-nikom, našim kolegom, zdajšnjim lavantinskim škofom nekaj časa semeniščan, potem pa na stanovanju in hrani z Napotnikom pri opatu Vo-duškn, ki je vedno imel dva dijaka pri sebi. Eden teh je imel skrbeti za klet, drngi za kuhinjo. V kredenci sta pa imela vedno kruh, pa tudi kak kos mesa za tiste fante, ki kak dan niso imeli tople žlice v ustih. M ituriral je Štiftar z najboljšim spričevalom na vsej gimnaziji. Bil je vesele narave. Bil je naš pevovodja, bil orglar, bil goslar, citraš. V Solčavi se je najprej učil krojaštva, tam vodil godbo, s katero je pohajal na Koroško. Imeli smo v našem letniku tri orglarje: Štiftarja, Mauriča, Trobeja, če nismo bili zadovoljni z našim ravnateljem, ki je rad slišal v cerkvi čedno petje in bi bil .ad slišal vsako nedeljo kaj novega, smo pa par nedelj zaporedoma peli v cerkvi: „hier liegt vor deiner Majestat"; bili smo pevci v tem oziru neka republika, Štiftar pa naš predsednik. Škoda, da se je Štiftar odločil za karijero učiteljstva starih jezikov, izvoliti bi imel jos in postati advokat. Ni bil govornik, ali doma bi ostal in postal predober organizator narodnih bojev štaj. Slovencev. Bil je ljubeznjiva narava, lahko je z vsemi dobro izhajal. Štiftar je bil najboljši izraz slov. Štajerca, kakor sem ga gori omenjal. Zvesta duša v sreči in nesreči; najboljši kolega vsakomu. Skromen vedno, dasi temeljito znanstveno izobražen in že na gimnaziji daleč čez meje, ki so podane v gimnazijskem nauku; plemenita narava, ki se je vedno postavil v zaščit svojim kolegom in mlajšim fantom. V Rusijo je šel, ko je jezikovne študije dovršil na graškem vseučilišču. Prof. Schenkel ga je težko videl ločiti se od Avstrije. In v Rusiji je postal Rus ter bil ruski mladini na kaluški gimnaziji najboljši učitelj. Ruska vlada mu je dala poleg tega nauka tudi izgojo fantov na posebnem učilišču. Ruska domovina mu je dala visoke rede. Živel je zadovoljno v novi domovini. Prepotoval jo je s svojo soprogo. Ali kakor večini štajerskih rojakov je njemu prihajalo domotožje in tudi njeea je gnalo večkrat domu v krasno Savinsko dolino in še lepše Solčavske gore, katere so ga gledale fantička. — Lani jeseni mi je pisal, naj pridem v Celje. Prišel sem. Našel sem, da se je močno postaral; ni bil ravno bolan, ali videlo se mu je, da je rahlega zdravja. Hotela sva biti eden dan sama. Vse, vse, kar sva doživela, sva prelistala in vozeč se po celjski okolici, sva živela v spominih na mlada leta, spominjajoča se ob več prilikah, kjer sva bila enkrat vesela, dasi z malo cvenka v žepu, ki so nama ga donašale inštrukcije. In bilo je še tisto oko, ki je napovedovalo kak dober dovtip in bil je še oni ljubeznjivi Štifcar, ki se je znal tako od srca smejati. Pri slovesu sva si gledala, roko v roki, dolgo v oči. Štiftarjeve i»o postale solzne, rekel mi je: ne vidiva se več. —
Umrl je 10. sušca 1913 v Kalugi.
Mislim, da pogodim vseh gimnazijskih kolegov in Štiftarjevih drugih znancev srčno razpoloženje ob smrti tega moža, ako pišem, da je slov. Štajer rodil v Štiftarja eno najplemenitejših duš in visoko izobraženega rojaka. Štiftarjeva omika je bila vsestranska, kakor jo pridobi redko kak naš rojak; bil je pa zraven tako skromen, da se je v njegovi navzočnosti moral ponižati še toliko v sebe zaljubljeni človek. Vsak od nas njegovih kolegov pa, na katerem bodi mestn je stal kdo pozneje v družbi, je tudi pozneje najsrčnejše pozdravljal tega ljubega človeka in mu dajal v duhu prvo mesto. Nobeden nas kolegov, in bilo je nas šestdeset, ni bil tako ljubljen ko ta zlata duša. Reven kakor cerkvena miš je prišel v Celje kot gimnazijec, bogat na duhu ga je zapustil. Imel je štipendijo, podučeval je v Gradcu, pa tudi s tem malim denarjem je vedel pomagati revnemu sošolcu in to tako, kakor bi se to samo ob sebi razumelo.
Daleč tja v Rusijo ga je gnala ljubezen do Slovanstva, daleč tam je posvečal darove bogate svoje narave ruski mladini, ali on živi mej nami vendarle, kakor če bi šele zdaj šel na Rusko. To je znak večjih narav. Na ta lep značaj naj se ozira naša lepa kmetija; malo takih je izredila v novejšem času. Štiftar naj bi bil še tako visoko prišel po lestvi odlikovanj in službe, ostal bi vendar vedno ljubi naš France Štiftar. Blag spomin blagi duši!	Dr. Kari Slane.
Koliko je škode? Kaka naj bo pomoč?
Zadnje tedne se po listih mnogo razpravlja o veliki škodi, katero je povzročila pozeba v vinogradih in na sadnem drevju, razpravlja se pa tudi o načinu, kako bi se najbolj uspešno kmetom pomagalo. Ravnatelj Stiegler si je dal od vinarskih inštruktorjev iz cele Štajerske poročati o obsegu škode, in je na podlagi poročil prišel do prepričanja, da znaša na Štajerskem škoda v vinogradih najmanj 22 milijonov, na sadnem drevju pa najmanj 18 milijonov kron, torej skupno nad 40 milijonov kron. Ogromna svota ! Uničenih je 60 °/o pričakovane letine.
Za celo Avstrijo se ceni škoda na 125 milijonov, z Ogrsko, Bosno in Hercegovino vred pa na 300 milijonov kron.
Glede pomoči so se pojavili najrazličnejši predlogi. V uspeh odpisa davkov mnogi ne zaupajo, ker se občine dokladam ne morejo odreči, in ker je na drugi strani velik del vinogradov davka prost. Za uspešnejše smatrajo mnogi podporo države v denarju in pa brezobrestna posojila.
Ravnanje z vingradi, ki so po mrazu poškodovani.
Iz vseh delov dežele prihajajo vesti glede škode, ki so jo povzročili pomladni mrazi v času
Podružnica LJUBLJANSKE prodaja
KREDITNE BAEE, celje promese
Graška cesta (v hiši g. Kolenca)
Zemljiške srečke II. Em. a K 6'_
žrebanje 5. maja 1913. Glavni dobitek 60.000 K.
Zemljiške srečke I. Em. a K 6 -
žrebanje 15. maja 1913. Glavni dobitek 90.000 K.
Ogrske premijske srečke a K10 50
žrebanje 15. maja 1913. Glavni dobitek 100.000 K.
«
NARODNI
::::::; DOM
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
5
od 12. do 15. t. m. na gospodarskih kulturah; osobito se toži o škodi na trtah in sadnem drevju. Obseg škode se more dognati šele v prihodnjem času.
Za sedaj je pa važno, da sosebno vinogradniki ne zgube poguma, ter v očigled temu, da bo letošnji vinski pridelek bržkone majhen, vinogradov ne zanemarijo. Nasprotno! ravno sedaj je nujno potrebno, da se oškodovane trte posebnu dobro negujejo, da si od škode zopet odpomorejo, ter da bodo kmalu zopet rodovitne.
Dobro oskrbovanje vinogradov je sedaj tudi tembolj potrebno, ker se tu gre za obdržanje vrednosti, ki je v njih založena.
K temu se še pripomni, da je še vendar mogoče, da bodo stranska očesa rodnega lesa, ki sedaj na novo poganjajo, še rodovitna, kakor se je že večkrat zgodilo po mrazu v vinogradih.
V naslednjem podamo nekaj kratkih navodil, kako naj se ravna s trtami, ki so poškodovane po mrazu, da se izognemo popolni zgubi pridelka, ter da dobimo dober rodni les za prihodnje leto.
1.)	V prvem času je pustiti rasti vse mladike, ki pridejo iz reznikov, čepov in iz starega lesa; šele ko so te nove mladike zrastle za ped dolge (20 cm), naj se pregosto stoječe zredčijo; pri tem naj se gleda že na rezitev v prihodnjem letu.
Le rodovitne mladike in take, ki so za daljno oblikovanje trsa in za prihodnjo rezitev potrebne, se pustijo rasti, vse druge je iztrebiti.
To delo je posebno važno, ker se z njim more doseči ravnotežje med močjo trsa in njegovo produkcijo.
2.)	Vezanje locnjev ali šperonov se naj za sedaj opusti (kjer se ni že zgodilo pred mrazom); šele če bi se za nekaj časa pokazalo, da uiso vse na locnu se nahajajoče mladike in očesa pomrznile, naj se locnji na običajen način privežejo.
Locnji, na katerih so pomrznile vse mladike in vsa očesa, sicer ne dajo grozdja, vendar se ne priporoča jih takoj odrezati, ker bi trs v sedanjem stanu zgubil preveč mezge, kar bi ga še bolj slabilo.
Taki locnji se toraj naj odrežejo šele pozneje, ko so trte zopet odgnale in kažejo navadno rast.
3.)	Posebno pozornost je obračati na pravočasno škropljenje proti peronospori in žvepljanje proti oidiju, da se morejo vsaj nove mladike primerno razvijati.
Prvo škropljenje proti peronospori naj se vrši, ko so mladike 10 cm dolge; to delo, kakor tudi žvepljanje proti oidiju je kolikor mogoče še skrbneje opravljati, kakor v navadnih letih.
4.)	Ravnotako je rahljanje zemlje in pokon-čevanje plevela (okapanje) opravljati s posebno točnostjo; tudi vezanje in okrajšanje mladik se ne sme zanemarjati, ker je točno opravljanje teh del velikega vpliva na zorenje lesa, ki je pa zopet pogoj za prihodnjo rodovitnost trte.
5.)	Ker mraz trte več ali manj slabi, naj bi se pomrzjene trte zopet primerno zagnojile, da si prej odpomorejo.
Zato se priporoča, ker smo že v pozni pomladi, v prvi vrsti poraba hitro delujočih umetnih gnojil (n. pr. čilski soliter 100-150 kil, superfosfat 200-300 kil, 40 °/0 na kalijeva sol 50-100 kil za eden oral.)
Gnojenje je posebno za take vinograde zelo važno, ki letos niso gnojeni, ali ki se nahajajo sploh v slabem stanu. Umetni gnoj naj se ob drugi kopi raztrese, ter plitvo podkoplje.
Vinogradi, s katerimi se bo ravnalo na gori navedeni način, morejo dati še letos nekoliko bratve; vendar pa se bo s popisanim negovanjem
dosegla normalna rast trte in dozoritev rodnega lesa, da bo vsaj upati na boljšo bratvo za prihodnje leto.
Vinarski strokovnjaki bodo vinogradnikom podajali potrebne nasvete tudi na licu mesta. M.
Balkanska vojska.
Zavezniki sprejmo posredovanje velesil. Sklenjeno premirje. — Črna Gora še hoče zavzeti Skader. Zaprte črnogorske meje. — Needinost med Albanci. — Nasprotje med Srbi in Bolgari ter med Grki in Bolgari.
Balkanska vojska se bliža počasi svojemu koncu. Balkanska zveza je sprejela predlog velesil, da one posredujejo pri mirovnih pogajanjih, vendar pa zahteva nekatere spremembe glede mej Albanije in glede egejskih otokov. Med Bolgari in Turki na eni, med Srbi in Grki ter Turki na drugi strani je sklenjeno premirje, in že se tudi vrše pogajanja med zastopniki posameznih vojskujočih se sil. Le Črna Gora še premirja ni sklenila, ker za vsako ceno še hoče zavzeti Skader. Narodni ponos Črnogorcem, ne pripušča, da ne bi zavzeli trdnjave, četudi je potem morda ne bodo obdržali.
V noči od 21. na 22. t. m. se je pričel glavni naskok na Skader. Črnogorci so v kratkem času zavzeli mnogo važnih utrdb. Govori se pa tudi, da se poveljnik Esad-paša že pogaja zaradi predaje trdnjave, ker vlada v nji strašna lakota. Črnogorska vlada je dala na vse strani zapreti svoje meje, tako da ne sme niti v deželo niti iz nje nobeno pismo, noben brzojav in nobena oseba. Je to v zvezi s poslednjim silnim poskusom, zavzeti Skader. Nekateri srbski oddelki so vkljub odredbi srbske vlade ostali pri oblegovalnih četah in pomagajo pri naskoku. Velesile pa so baje podale Črni Gori ultimatum, naj nemudoma od-pozove svoje čete izpred Skadra, sicer da bodo velesile z vojaštvom zasedle Črno Goro. Kralj Nikita pa si očividno misli: kaj briga mene Evropa, — in dela po svoje.
Med Albanci samimi se pojavlja needinost glede nove države Albanije. Pri turškem velikem vezirju so se pojavile mnogoštevilne deputacije Albancev, ki so se izjavile proti neodvisnosti Albanije in zahtevale, naj postane Albanija kneževina pod turško vrhovno oblastjo s turškim princem kot vladarjem. Arnavti iz Lume pa se zahvaljujejo srbskim oblastim in vojaštvu za nepristranost in izjavljajo, da hočejo ostati podaniki srbskega kralja.
O sporih med balkanskimi zavezniki, osobito med Srbi in Bolgari ter med Grki in Bolgari, se zadnji čas posebno po nemškem časopisju mnogo piše. Nemci bi seveda silno radi, ko bi se zdaj nazadnje zavezniki še med seboj stepli, zato vsa poročila o nesoglasjih med zavezniki silno pretiravaio. Res je sicer, da si glede posameznih krajev v Macedoniji, katere so zasedli Srbi, še ti in pa Bolgari niso edini, kdo jih dobi; res je tudi, da bi i Grki i Bolgari radi imeli Solun. Vendar ni verjetno, da bi prišlo zaradi tega do boja med zavezniki. Tega bi na eni strani ne pripustila Rusija, pa tudi druge velesile ne. Sploh pa imajo baje zavezniki v svojih pogodbah določbo, da v slučaju sporov med njimi glede mej odločuje ruski car.
Zavezniki so v vojski imeli sledeče izgube: Srbi 22.000, Bolgari 80.000, Črnogorci 6.000 in Grki 11.000 mož.
Bolgarska hoče očividno postati tudi na morju močnejša država. Naročila je že pri italijanskih ladjedelnicah tri moderne bojne ladje.
Grdo je nemške prenapeteže, ki ves čas hujskajo proti Srbom, blamiral bivši avstrijski generalni konzul v Belgradu, dr. Albert baron Stephani, Nemec po rodu in mišljenju. Poklonil je 20. srbskemu pešpolku, ki se je odlikoval pred Drinopoljem, dragocen, iz srebra in zlata kovan lovorjev venec z napisom v srbskem jeziku: »Hrabremu kralj, srbskemu 20. infant. polku v spomin na njega junaški naskok na odrinske trdnjave dne 13. marca 1913 v starem prijateljstvu Stephani.« — Baron Stephani izraža v posebnem pismu svoje občudovanje junaški srbski armadi in gorke simpatije celemu srbskemu narodu. Baron Stephani izrecno poudarja, da hoče s svojim darom te svoje simpatije javno izraziti, ker je prepričan, da izraža s tem tudi mnenje mnogih svojih rojakov.
Iz političnega sVeta.
Rezervistov še ne odpustijo. Ministerski svet na Dunaju je imel te dni sejo, v kateri je sklenil: 1. da se delegacije skličejo šele jeseni, in 2. da se z ozirom na še vedno zamotani položaj na jugu ne more odpoklieati vojaštva od južnih mej in odpusti rezervistov.
Razbita pogajanja. Kaj bo z državnim zborom! Pogajanja za spravo med Poljaki in Rusini v Galiciji ter med Nemci in Čehi na Češkem so se končno razbila. Oba deželna zbora bota menda razpuščena in se bodo izvršile nove volitve. Na 'Češkem je deželno gospodarstvo na robu propada. Brez dvoma pa je, da bo to vplivalo tudi na razmere v državnem zboru, ker bodo Rusini in menda tudi velik del Čehov šli v pro-tivladni tabor. V resnih političnih krogih računajo že celo s tem, da bo že letos na jesen državni zbor razpuščen.
V Zagrebu so se vršile minole dni občinske
volitve. Združene protivladne stranke so prodrle na celi črti, kar je znamenje, da vse nasilstvo no bo ubilo v hrvaškem narodu pravega domoljubja in narodne zavesti.
Beležke.
„Na sto In sto shodih" so dobili klerikalni poslanci „dovoljenje" za obstrukcijo v deželnem zboru, pravi „Straža". Laž v sili po Liguorijanski morali sicer ni greh, ampak iz par shodov napraviti kar stotine, to si sme dovoliti samo nad vse krščanska „Straža".
„Falotstvoa. V zadnji številki smo poročali o veliki nesreči, ki je zadela naše kmete, posebno vinogradnike. H koncu smo povdarili, da bi bila v tem trenutku tudi naloga deželnega zbora, da poseže vmes, in da se ravno v tem slučaju vidi, kaka velika škoda je v danem trenutku nedelavnost deželnega zbora. In kaj so na to rekli v mariborski „Straži" ? Pišejo popolnoma resno, da smo mi trdili, da je klerikalna obstrukcija kriva
pcVci, žnpniHi, učitelji«sirolinn Jtoctie"
i
pri obolenju dihal
K.IS. dvorni operni pevec H.,' D.
Močno sem ^kaftljal in po naročilu g. dr. S. som rabil sirolin „Roohe". — Uspeh Je bil sijajen.
Učitelj A. Sch. v Kolinu-L.
Moj bronhijalni katarje bil s sirolinom „Roche" jako hitro odstranjen) ozdravil sem, čim sem pričel to zdravilo jemati.
Pevec H. B. v Curihu.
Sirolin „Roohe" mi služi prav dobro že delj ko leto dni. Njegove uspehe bom opisal v strokovnem listu lfNova pot".
Župnik R. Sp. v W. (Alzaško).
" Trpel sem na močnem in trdovratnem katarju v krhlju; sirolin „Roohe" je vplival takoj z uspehom. Ta izdelek dviga tudi tek.
-m.*	******** lkll«W in H' ■—i I ...........	...	...»	J___X
Pri influenci. astmi, pljučnih [boleznih je sirolin „Roohe" nenadomest-
i"___j___x—____i.i... _ -i__..a: »i nm na nlniča in noli nnnani>
vremenske nesreče. Mislimo, da je dovolj, če trdimo, da pade »Stražina" psovka »falotstvo" nazaj na pisavo tega lista, ki je baje namenjeD »inteligenci".
Dvestoletnico pragmatične sankcije smo obhajali 19. t. m. Pragmatična sankcija je temeljni zakon avstrijske države glede nasledstva na avstrijskem prestolu.
Iz deželnega šolskega sveta. Na mesto od-stopivšega dež. odbornika dr. pl. Linka je izvoljen v deželni šolski svet novi dež. odbornik dr. pl. Kaan.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, ki vkljub klerikalnim klevetam sedaj lepo napreduje, je dobila od vlade 4000 K podpore.
Duhovniške vesti. Župnijo Zgornja Ponikva je dobil g. Ivan Gorišek, vikar v Celju; župnijo Sv. Rok ob Sotli pa g. Fr. Močnik, kaplan od Sv. Tomaža pri Ormožu.
Neverjetno, ko bi ne bilo res! Dunajski listi so te dni poročali, da se je avstrijski poslanik v Belgradu Ugron pri srbski vladi zavzel za to, da se v pokrajinah, ki jih je osvojila srbska vojska, zopet otvorijo one albanske šole, ki so bile vsled vojnih operacij zaprte. Naši državniki se torej pač brigajo za šole tujega nam naroda v drugih državah, da bi pa mi Slovenci v naši državi glede šolstva prišli do pravice, za to se potegovati ne smatrajo za potrebno. In ne le to! Istočasno, ko se zastopnik naše države v Srbiji zavzema za otvoritev albanskih šol, pa na Dunaju zapirajo češke šole. Človeku se res „milo" stori, če vidi, da je državljan v državi, ki se za državljane tujih nam držav bolj briga ko za svoje davkoplačevalce.
„Veleizdajstvo" vohajo! V Ljubljani je imel pisatelj Ivan Cankar pod okriljem socijal-nodemokratičnega društva »Vzajemnost" predavanje o »Slovencih in Jugoslovanih", v katerem je med drugim izrazil svoje osebno mnenje, da je za »jugoslovansko republiko". Državno pravd-ništvo je sedaj dvignilo proti Cankarju obtožbo zaradi veleizdaje, vlada pa je društvo »Vzajemnost" razpustila.
Klerikalni listi so se zadnji čas s svojo gnojnico spravili nad vse, kar ni v njihovih rokah: narodne čitalnice, ljudske knjižnice itd. — vse obmetavajo s svojim blatom. Znamenje, da je strankarska zagrizenost v njih ubila vsak narodni čut!
Brežifti ofcraj.
Sevnica. Minoli teden so bile pri nas občinske volitve. Glavni klerikalni agitator je bil »Štajerski očka" (Luka Senica), kateremu je menda pomagal tudi neki »poštenjakovič", ki je že tridesetkrat ričet jedel. Bil je že prejšnjo dobo občinski odbornik; a sedaj je imel smolo. Ker je v preiskavi radi »poštenosti", ni smel voliti in ne voljen biti. Kdo ve, če bode »resnicoljubna?!" Pepca tudi to sporočila Slovenskemu sleparju, kakšni so klerikalni petelini. — Treba bo pač »padarja", da ju izleči. Svetujemo jim nekega mazača iz črne šole, kakor ga je imela pred leti v Radovljici ali Lescah. Samo ne vemo, če bo kaj pomagalo, ker bolezen je nevarna in rana gnji-lobna. Tableau!
Shod v Sevnici priredi v nedeljo 27. t. m. ob V2 8 uri zjutraj pri Kraglu »Pol. in gospod, društvo Kres." Na dnevnem redu so važna politična in gospodarska vprašanja. Govori deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec.
V Pilštanju je umrl bivši veletrarovec Julij Schmidt, 83 let star.
Št. Peter pod Sv. Gorami. V četrtek, dne 17. t. m. je gnal posestnik Franc Zupančič iz Trebč svoje junce na sejem v Kapele pri Brežicah. Ondi jih je prodal za 500 K in spravil denar. Ravno se je začel odpravljati proti domu, kar stopi k njemu neki neznan mož in mu reče: »Očka, ali ste si dobro pogledali kupca vaših juncev? Veste kaj, mož zna sam delati denar, varujte se; če vas ni osleparil! Dobro poglejte denar, dokler je še mož v sejmu." In stopila sta z neznancem za neki grm. Zupančič je potegnil listnico iz žepa in začelo se je pregledavanje denarja. — V trenutku je dobil Zupančič dve tako gorki čez obraz, da je videl vse zvezde in se mu je kri vlila iz nosa. Ko se je zopet zavedel, ni bilo ne denarja in tudi lopov jo je odkuril brez sledu.
?tnj$*i okra}.
Iz Središča. Naši klerikalci, ki so svoj čas z lažnivimi dopisi pod imeni naših somišljenikov pošiljali dopise »Narodnemu Listu", so sedaj začeli pridno dopisovati v ptujskega »Štajerca", v mariborskih cunjah pa napadajo in blatijo našega župnika. — Dne 19. t. m. je imel naš občinski odbor slavnostno sejo; pred 30 leti so se namreč pričeli delati slovenski zapisniki. — Umrla je 17. t. m. 84 letna Helena Kocjan. — Tu se bo osnoval poseben odbor, ki bo nabiral prispevke za dr. Dečkov spomenik.
Žetale. (Ogenj). Dne 19. t. m. je zgorelo Mih. Mohorku še novo gospodarsko poslopje, ki si ga je lani s težavo postavil. Od usmiljenih in dobrih ljudi je odvisno, da pokažejo, kako se siromaku v nesreči pomaga.
Sv. Bolfenk pri Središču. Tu je 19. t. m. umrl prevžitkar Martin Simonič v 74. letu starosti.
Zaradi kride je obsojen ptujski usnjar Pi-rich na 3 mesece strogega zapora.
Iz ormoškega okraja se nam poroča, da so baje nameravali viničarji krog Sv. Bolfenka in Sv. Miklavža začeti s štrajkom, da pa so misel opustili, ko je sneg in mraz vzel upanje na dobro letino. Dobro bi že bilo, če bi se viničarji združili v ta namen, da se ne bi dali več izkoriščati od nemških grajščakov, barooov in nemškutarskih purgarjev, ki imajo tu samo za zabavo svoje vinograde.
Iz Središča. Izvojevali smo boj v Obrežu, kterega vspeh bo odločilen in močno uplival na vse volitve v okraju. Vsled te zmage vre v okolici na vseh koncih in krajih. Odkar so klerikalci po nekterih občinah prodrli, imamo več nerazsodnih klerikalnih županov; smešijo naše županske sestanke, pobijajo sklepe itd., in to celo v slovenskih klerikalnih listih, čemur se oblastva in nasprotniki porogljivo smejijo — tužna nam majka!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Županstvo odložil je župan g. Meško v Lahoncih. Moža jeklenega značaja in neustrašljivega boritelja za naše narodne pravice gotovo boli, da župani našega okraja tako malo upoštevajo slov. uradovanje, da posebno v zadnjem času po časnikih smešijo sestanke županov in njih sklepe v škodo narodno in v posmeh naših nasprotnikov.
Jlototjcgraflji oKraj.
Iz Vuhreda. Prvega divjega petelina je 10. t. m. ustrelil g. dr. Maks Pregl, zdravnik v Vuzenici, v lovišču g. Ivana Pahernika.
100.000 K bi radi klerikalci dobili za »oja-čenje slovenstva v Marenbergu", tako namigujejo v »Straži". Verjamemo, da bi jim bilo prijetno, če bi dobili za svoje polomljene gospodarske zavode lepe zneske, a to še ne bi pomenilo »oja-čenja slovenstva" v tem kraju, kjer so ravno klerikalci mnogo v nasprotnem smislu pripomogli.
Šoštanj. Dobili smo torej novega okrajnega sodnika in sodnega predstojnika, dr. Viktorja Pavlička. Neprijeten občutek obide človeka, če zasliši to ime. Človek, ki je kot c. kr. sodnik še pred par leti v Rogatcu vrgel iz gostilne Slovenca, ker je ta slovensko govoril, naj pride k nam Slovencem pravico delit. Mogoče se je sicer od tistih časov sem že kaj spametoval. Bomo takoj videli, kako bo obračal plašč. Če bo občeval z našo nemškutarsko bando, si bomo ustvarili takoj svojo sodbo — in uravnali po tem tudi svoje postopanje napram njemu.
Cjntomcrjlfl okraj.
Radoslavel. Ker nam je namestnija potrdila pravila za požarno brambo za našo občino, se vabijo vsi posestniki na občni zbor dne 1. maja, to je na Križevo v šolo po rani maši. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Zapisovanje udov. 3. Volitev. 4. Slučajnosti. Ker bo stvar velikega pomena za našo občino, oziroma za celo župnijo, se prosi mnogobrojne udeležbe. Pripravljalni odbor.
Od Sv. Jurja ob Ščavnlel nam pišejo: Pri občinskih volitvah smo dosegli narodnjaki zadovoljive uspehe. — Naselil se je v našem čisto slovenskem kraju pek, ki ima samonemški napis: Rochus Belinas Backerei. Pri nas je to naravnost drzno izzivanje, in Belini svetujemo, naj se pravočasno spametuje, ker bo sicer posledice moral pripisati samemu sebi.
Kmet. bralno društvo v Vučjl vasi je priredilo dne 13. aprila v gostilni Pučko v Buče-čovcih efektno tombolo, ki je bila kljub slabemu vremenu istega dne še precej dobro obiskana. Čisti dohodek tombole znaša 110 K, za kar si naroči društvo raznih leposlovnih in poučnih knjig. Odbor se tem potem iskreno zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov in gmotnih prispevkov od Ljutomera do Radgone, kličoč jim iskren: Plati Bog! Istotako hvala vsem požrtvovalnim udeležencem pri tomboli iz Bučečovec, Starenove vasi, Bunčan, Veržeja in drugim! Domači gostilničar J. Čagran je priredil tega dne »Trutz-Ball" v Vučji vasi, znižal ceno pijačam ter pripomogel društvu na ta način do — znatne zgube 30—40 K! Hvala tudi za to ljubeznjivost! Iz Vučje vasi je bilo vsled tega samo par gostov pri tomboli, ostali so demonstrativno šli na »bal". Odbor bral. društva je v seji dne 17. aprila sklenil soglasno, prirejati v bodoče vse zabave v gostilni pri Čagranu v Vučji vasi.
Jflarfoorjlji oKraj.
Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. nam poročajo: Na uradue dneve c. kr. mariborskega okrajnega glavarstva prihaja komisar, ki ne zna slovenski! (Kaj bi neki rekli Nemci, če bi hodil na uradne dneve v Pftllau politični uradnik, ki bi ne znal nemški?) Ker se ne more sporazumeti s slovenskimi strankami, si vzame za tolmača lenarškega — nočnega čuvaja. In najlepše je, da komisar ne razume tolmača, ta pa komisarja ne; (lenarška »tajčšpraha" je špecijaliteta!) Tako dobivajo slovenski kmetje od tega famoznega tolmača c. kr. avstrijske politične oJasti prečudne pouke in nasvete. Ali misli mariborski okrajni glavar, da se s takimi komedijami utrja v ljudstvu re-špekt pred visoko vlado t
Ujet tat. Poročali smo svoj čas o velikanski tatvini pri veleposestniku P. Mesarecu v Št. Jurju v Slov. Gor. Sedaj so izsledili orožniki tatove na Hrvaškem pri Koprivnici in sicer brata Janeza in Jožefa Gomzi ter nekega Juga. Našli so še pri njih veliko dragocenosti. Vendar se je posrečilo zapreti samo Janeza Gomzija.
Iz Slov. Bistrice. Gostilničarska zadruga je vsled malobrižnosti Slovencev prešla zopet v nemškutarske roke. V odboru je ostal edini Peter Novak. — Nad mestom in okolico je proglašen strogi pasji kontumac. — Na občnem zborn kolektivne zadruge obrtnikov slovenjebistriškega okraja, ki je sedaj v slovenskih rokah, se je sklenilo, pristopiti k snujoči se Zvezi obrtnih zadrug spodnještajerskih. Načelnik zadruge, ki sedaj jako lepo razvija, je Ivan Gumzej, ključavničarski mojster v Slov. Bistrici.
Iz Pragerskega. Uprava južne železnice je končno uvidela, da razmere, kakor so pri nas zavladale, odkar je bil postajenačelnik zagrizeni nemški nacijonalec Schneider, ne morejo ugodno uplivati, zato je Schneiderja pod lepo pretvezo poslala v Gradec in razpisala postajo. Upamo, da da bo uprava sedaj tudi na podlagi dozdajnih izkušenj poslala na Pragersko moža, ki ne bo po svojem narodno - političnem mišljenju nasproten slovenskemu prebivalstvu v okraju, in ki bo na drugi strani napravil z železno roko na postaji red. Kajti dejstvo je, da je Schneider iz postaje napravil nemško-nacijonalni svinjak.
Iz Maribora. Dne 13. t. m. je priredila mariborska Čitalnica skupno z Glasbenim društvom koncert s petjem. Ni naš namen na tem mestu ocenjevati koncert; gotovo pa je koncert krasno uspel, kar je dokazalo občinstvo z burnim ploskanjem in z zahtevanjem po ponovitvi. Sodelova-telji so žrtvovali trud in čas, Čitalnica pa denar, in to v namen, da bi se nudilo občinstvu res nekaj popolnega in vzvišenega. To se je tudi krasno posrečiio! In glejte, naše takozvano narodno občinstvo je pokazalo svojo mlačnost. Mnogo sedežev je bilo praznih, oziroma neplačanih, in pogrešali smo dosti znanih slovenskih obrazov. Ali naša inteligenca nima smisla za umetnost ali podcenjuje slovenske prireditve pred nemškimi?
Iz Maribora. Tukajšnja kadetnica se bo opustila in bo se napravila iz nje višja vojaška realka. — Na tukajšnjem kolodvoru so nekateri nemški uradniki zagrizenci, ki na slovensko zahtevo nočejo dajati voznih listkov. Take slučaje treba takoj naznaniti prometnemu ravnateljstvu južne železnice na Dunaju. Vrag bi bil, da bi ne ukrotili takih vročekrvnežev!
Iz Št. Lenarta r Slov. Gor. piše »Straža" na naslov tamošnjih »liberalcev": »Saj sami veste, da imamo v trgu velikega nasprotnika, in bi bilo najbolje, če bi skupno delovali in tega nasprotnika ob tla djali." Kako lepo povedano, kaj ?! A kadar bi trebalo n. pr. pri občinskih volitvah tega skupnega nasprotnika res ob tla djati, takrat pa se razni dr. Tipliči, Roškarji in druge klerikalne veljaške glave lepo poskrijejo in ne pridejo niti volit, samo da se ne bi zamerili temu »velikemu nasprotniku", proti kateremu kažejo korajžo samo v »Straži".
(cljsHI tKraj.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 24. aprila 1913 v gostilni pri gosp. Confidentiju v Zavodni pri Celju.
»Slovensko delavsko podporno društvo v Celjn" vabi k predavanju, ki ga priredi v nedeljo 27. t. m. zvečer v telovadnici Sokolskega doma. Govori g. Miloš Stibler »o konzumnih zadrugah". Obenem koncertira istotam celjska Nar. godba. Začetek ob 7. uri. Gaberčani in Celjani, pridite v velikem število!
Celjska Narodna godba koncertira v nedeljo 27. t. m. zvečer v Sokolskem domu. Začetek ob 7. uri.
Pozivi Celjska Narodua godba pripravlja letos tudi godbo na pihala in vabi vse, ki bi bili voljni učiti se kak inštrument, da se zglase v Narodnem domu pri kapelniku g. V. Engerer-ju.
Celje. Za zasluge pri konjereji je odlikovan štražmojster pri žrebčarni v Gaberjih g. Rudolf Weiler s srebrnim križcem s krono.
Celje. Na svojem posestvu na Freienbergu je umrl g. Kari Petriček, oče slaščičarja Petričeka in šoštanjskega advokata dr. Petritschecka. — Koncesijo za zobotehnični atelje je dobil dentist g. Hoppe za Celje.
Ujet cerkveni tat. V Žalcu se je te dni neki tujec spravil nad cerkvene pušice. Ko je videl, da ga je nekdo opazil, je zbežal proti Gotovljam. Občinski stražnik Piki pa ga je zasledoval in pri Gotovljah ujel. Na stražnici v Žalcu se je izdal za Franca Kačaba iz Češkega. Priznal je, da je oropal cerkvene pušice v Laškem trgu in Gotovljah. Tička so zaprli.
Št. Jur ob juž. žel. Tu je umrl te dni najstarejši tržan, trgovec z usnjem Martin Siter, star 85 let.
Iz Mozirja. Nadučitelja Praprotnika je izvolil odbor okoliške občine zaradi njegovih zaslug za sadjarstvo v mozirskem okolišu za častnega občana.
V Mozirju bodo v kratkem občinske volitve. Klerikalci so po svojih časopisih začeli podlo psovati sedajni občinski odbor.
V nedeljo zvečer v Sokolski dom!
Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz z»gr*bške tovarn«.
Občinsko premoženje trga Mozirje-rešeno.
Trška občina Mozirje ima lepa posestva, ki nosijo občini znatne dohodke, kar je za gospodarski razvoj trga velikanskega pomena. L. 1907. se je pa sprejel pri seji občinskega odbora sklep, da se to premoženje fazdeli med 58 upravičencev. Tudi okrajni odbor v Gornjem gradu je ta sklep potrdil, in c. kr. okrajno sodišče v Gornjem gradu je pri teh posestvih vsled tega prepisalo lastninsko pravico na 58 občanov. Pod vodstvom Ivana Cesarja so si nekateri upravičenci izvolili upravni odbor glede podrobne razdelitve premoženja in so se obrnili na c. kr. agrarnega komisarja Sima-Galla v Maribor, da se premoženje kar naprej razdeli. Težnje Ivana Cesarja in tovarišev je zastopal nasproti trški občini z vso vnemo državni poslanec dr. Verstovšek. V imenu Antona Deleja in tovarišev, ki s tem zapravljanjem občinskega premoženja niso bili zadovoljni, se je pa pritožil na deželni odbor štajerski dež. poslanec dr. Vekoslav Kukovec, ter je ta z odlokom z dne 24. marca 1913 št. 6565 pritožbi v polnem obsegu ustregel in zaukazal občinskemu uradu v Mozirju, da takoj ukrene, naj se doseže izbris lastninske pravice koj ukrene, naj se doseže izbris lastninske pravice onih posestnikov, ki so po krivici bili prepisani kot lastniki občinskega premoženja. Izkazalo se je namreč, da je občina sama kupila svoj čas ta posestva in se je pri sklepanju zaradi razdelitve zanemarjalo predpise § 75. obč. reda. Trg Mozirje dobi torej svoje premoženje zopet nazaj.
AvtomobilnazvezaCelje-Vransko-Ljubljana je zagotovljena. Redna vožnja se začne s 1. maj-nikom. Prvo polovico meseca bo vozil samo en avtomobil, od 15. majnika dalje pa dva. Tretji voz bo v rezervi. Vozovi bodo veliki (avto-omnibusi) in bo imel vsak prostora za 20 oseb. Proga Celje-Vransko-Ljubljana je dolga 75 km. (Celje-Vran-sko = 25 km, Vransko-Ljubljana — 50 km). Prevozil bo avto progo približno v treh urah. Ob celi progi vlada za t,o prepotrebno prometno zvezo veliko zanimanje in navdušenje, posebno Savinska dolina komaj pričakuje otvoritve. Postajališča, vozni red in cene se bodo razglasile pravočasno. Slavno občinstvo opozarjamo že zdaj na to zvezo in želimo, da se je poslužuje v obilni meri. Prihranilo si bo s tem mnogo na času in denarju, obenem pa podpiralo domače, narodno podjetje. Opozarjamo tudi, da je vsak pasažir zavarovan v tistem trenutku, ko stopi v avto proge Celje-Vran-sko-Ljubljana, za slučaj smrtne nesreče za 20.000 K, za event. poškodbe pa seveda razmeroma manj.
Iz Arjevasi nam poroča načelnik tamošnje požarne brambe, da ni res, da bil kateri član ob priliki požara v Grižah vprašal grižkega župana, kje je grižka požarna bramba.
Gornja Savinska dolina. Tukaj po Gornji Savinski dolini hodita dva agenta, katera ponujata blago za obleko in tudi kar vmerita obleko, češ da se potem čez 14 dni obleka pošlje. Ker hočeta vnaprej tudi denar, se s tem ljudstvo opozarja, naj ne gre tem tujim židovskim agentom na roko in naj pokaže vrata tem izsesovalcem ljudstva. Podpirajmo domače trgovce in obrtnike! Gornje-savinčani, pozor!
Trbovlje. Za našo župnijo se baje potegujejo različni gospodje, med njimi tudi mnogo srboiitih političnih petelinov, kakor župnik Časi iz Št. Lenarta itd. Pri imenovanju odločuje ljubljanski škof Jeglič, ki je farni patron. Čim hujšega političnega razgrajača nam pošljejo, tem prej bo Klerikalne politike pri nas — konec.
Šmarje pri Jelšah. V pondeljek 21. t. m. se je poročil v Ljubljani g. Ferd. Pustek, trgovec v Kostrivnici, z gospo Frančiško Štupica, trgovko v Šmarju pri Jelšah.
prnfMene in druge prireditve.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek, dne 1. majnika t. 1. ob 11. uri dopoldne v okoliški šoli v Celju. Dnevni red prinese stanovsko glasilo.
Kmetijska podružnica v Ljutomera zboruje v nedeljo 27. t. m. ob 8. uri zjutraj pri g. Sevru v Ljutomeru. Dnevni red: Nezgoda od snega in mraza in kaj nam zdaj storiti; predava pot. učitelj.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek 1. majnika v Orlivasi ob 2. uri pop. po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 2; Predavanje tov. Armiča: ,.Risanje po naravi z ozirom na novi učni načrt". 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Tovariši pevci naj prineso seboj Mohorjevi pesmarici! Tovariši in tovarišice, 'pridite polnoštevilno.
Kozjansko učiteljsko društvo priredi v sredo, dne 7. majnika t. 1. ob 10. uri dopoldne zborovanje na Pilštanju. Med ostalim sta na sporedu hospitacija v 4 razreda in predavanje gosp.
Ant. Gmajnerja o risanju, ki hoče zadostiti estetskim čutom in intelektu.
Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor priredi 1. majnika velik izlet v Slivnico gostilno Lesjak. Izletnike spremlja godba. Odhod iz Maribora ob 1. uri 30 miaut popoldan. Na sporedu je godba, petje, ples in prosta zabava. Udobni prostori, vrt in kegljišče je na razpolago, kakor tudi preskrbljeno za dobro postrežbo in zmerne cene. Povratek v Maribor je mogoč ob 5. uri 30 minut, 5. uri 50 minut in z godbo ob 7. uri 26 minut. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Vstopnina 20 vin. Kdor je prijatelj proste, neprisiljene zabave, naj pride, žal mu ne bo! Vabila se ne razpošiljajo!
JfeJa narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, K 10 kot del zaslužka iz tožbe zoper nemški ..Schulverein". G. Al. Baša je poslal 10 K, katere je daroval g. Lojze Hofbauer v Hrastniku pred odhodom na nabor v veseli družbi svojih prijateljev.
Šoštanj. Pod okriljem ..Šaleške Čitalnice v Šoštanju" se je oživela zopet Ciril - Metodova podružnica, katera je 1. 1905. zaspala. V nedeljo 20. t. m. je bil ustanovni občni zbor, na katerem sta govorila gg. Ante Beg in župnik Sattler. Prir glasilo se je dosedaj 45 članov. G. pot. učitelj Beg je z navdušenimi besedami razložil pomen te drnžbe, g. župnik Sattler nam je pa na podlagi zgodovinskih dogodljajev dokazal, kako potrebna je družba, kateri nima nihče vzroka nasprotovati. Prepričani smo, da so padle bodrilne besede sivolasega g. župnika na rodovitna tla in da bodo obrodile obilo dobrega sadu! Nato je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik g. dr. Fr. Mayer, odvetnik, podpredsednik g. Švarc, čevljarski mojster, blagajničarka ga Senica, soproga trgovca, namestnica gdč. Marica Trobej, učiteljica ž. r. d., tajnica gdč. učiteljica Milica Jurkovič, namestnica gdč. Milka Kolšek, odborniki: gg. učitelj Ivan Lukman, krojač Volk Jakob, učitelj Vrečko Martin in kovač Šoln. Namestniki: ga Fister, nadupravi-teljeva soproga, ga Štor, g. Klemenčič in g. Koc-janc Martin. Odborniki za Družmir e: g. Grego-revčič, trgovec, gdč. Košan Mici in g. učitelj Tajnik, za Topolšico: g. Silv. Košutnik, šolski vodja, za Zavodno: g. šolski vodja Smolnikar in g, gostilničar Ročnik, za Št. Florjan: g. Jože Ravlan. Pregledovalca računov gg. učitelj Koropec in trgovec Pilih. Delegata za glavno skupščino gg. dr. Mayer in Koropec.
3z raznih sloVcnsHib HfajcV.
Slovenska pivovarna v Trstu. ^Jadranska banka" v Trstu je v zvezi z gosp. Petrom Lieb-mannom v Trstu in Jurijem Liebmannom iz Senožeč dobila od ministerstva dovoljenje za ustanovitev delniške družbe „Adrija", ki se bo pečala s pivovarskim obratom. Pravila družbe, ki ima za sedaj 1,000.000 K kapitala, so že odobrena.
čitalnica v Kranju obhaja dne 5. in 6. julija t. 1. 50-letnico svojega obstanka z veliko slavnostjo.
Tomo Zupan, znan kremeniti narodnjak, mnogoletni predsednik Ciril-Metodove družbe, je obhajal te dni 50-letnico mašništva. Občinski svet ljubljanski ga je za njegove zasluge na šolskem prosvetnem polju imenoval častnim meščanom.

Iz Vojnika. »Slovenski Narod" je v poročilu o občnem zboru C. M. podružnice v Vojniku priobčil med drugim tudi naslednji stavek: „V 23 letih svojega delovanja je podružnica primaknila že marsikak kamenček na oltar domovini, dasi ni bila vedno vzorna; posebno je postala mlačna v zadnjih letih, ko ji je predsedoval bivši družbin potovalni učitelj Ivan Prekoršek. V teh časih ni sklicevala niti občn h zborov, niti ni pošiljala Družbi prispevkov, izvzemši enkrat borih 8 kron, ki jih je pa nabral neodbornik."
Dovolite mi, da podam temu poročilu naslednje pojasnilo. Podružnica, ki se je ustanovila 1. 1890., je prva leta po prizadevanju duhovščine precej dobro uspevala. L. 1898. pa je zaspala, dokler je nismo mladi ljudje po devetletnem spanju 1. 1907. proti volji merodajnega odbornika zopet oživeli; ta gospod me je tedaj poučil, da je podružnica v Vojniku nesmisel in da je vsakega vinarja škoda, ki ga pošljemo v Ljubljano. Zavedal sem se, da v takih razmerah podružnica ne bo delala čudežev, pa žal mi je bilo vzvišene ideje, ki so jo drugi kar hiadno pokopali. Skozi vsa leta je oživljena podružnica nato vršila svoje dolžnosti, kakor je razvidno iz družbinih vestnikov,
dokler nisem 1. 1912. odšel iz Celja. Prispevki podružnice so se gibali med 25—45 kronami. Med novimi odborniki čitam tudi ime onega moža, ki je bil skozi leta odbornik speče podružnice in je nas mlade dijake s prej označenimi nazori ..vzpodbujal". Ako pa to „izpreobrnjenje" ali nabranih 8 kron upravičuje, da se piše namenoma neresnica, zelo dvomim, ker se trajno ne zadosti bolnemu samoljubju, slovenski stvari pa gotovo nič ne koristi.	Ivan Prekoršek.
Iz Trbovelj-Vod. Da so naši klerikalni petelini tudi denuncijanti in hinavci, to je nekaj starega. Za vzgled temu navedemo sledeči značilni slučaj: Imamo kaplana Miklavža, ki je pred Bogom in pred ljudmi zelo vnet klerikalec, a še bolj vnet špilavec in še nekaj drugega, kar pa še za danes zamolčimo. Kakor smo večkrat imeli priložnost opazovati, se je rad mešal med te pro-klete liberalne učitelje in ž njimi rad tarokiral ali pomavšlal in včasih tudi seveda kaj zvedel, kar je zelo prijalo njegovim dolgim ušesom. Učitelji so mu zaupali in se zanašali na njegovo neumno naivnost. A prišlo je drugače! Ko je trbovski ,.Sokol'1 razvil svoj prapor, je nastopil učitelj M. s šolskimi dečki in naraščajem sploh javno v krasnih prostih vajah. To je tako bolelo njegovega tarok prijatelja Miklavža, da je celo telovadbo naraščaja naznanil po menda kakemu dež. poslancu našemu dež. šolskemu svetu, kateri je poslal po kracki preiskavi učitelju M. „dolgi nos" še menda daljšega in bolj rudečega, kakor ga ima kaplan Miklavž. To je faktum in čez to lepo lastnost kaplanovo, hvala trbovski potrpežljivosti in prizanesljivosti, raste trava, katero Miklavž vsak dan temeljito posluša. Najlepše pa pride! V Trbovljah stoji nasproti šole klerikalni društveni dom in v tej „vzgojevalnici" mladine se goji nemoteno čukovski naraščaj, ki vsako nedeljo popoldan rezonira in osle kaže mimoidočim ljudem. Tudi javno so že nastopili na izletih. Kakor smo zvedeli od gotove strani, je poleg največ šolarjev iz 5. razreda trbovske šole in do-tičnemu razrednemu učitelju ne bode težko najti dotične paglavce, ki so vpisani pri čukarsk^m naraščaju. Šolsko vodstvo opozarjamo na to dejstvo iu tudi dalje opominjamo, da so ti tički čnki šolarji najslabejši in najhndobnejši otroci, kar jih je v Trbovljah - Vodah. Zahtevamo, da se tukaj napravi red, ker šolski otroci „telovadijo''(!) pod vodstvom nedoraslih in mladoletnih fantov, od katerih se gotovo ne bodo naučili druzega, nego priduševanja in pretepa. Torej pri „Sokolih" pod vodstvom učitelja strokovnjaka ne sme naraščaj telovaditi — pri čukih pod ^nadzorstvom" komaj šole oproščenih fantičev je pa telovadba naraščaja dovoljena. Tukaj se mora v kratkem napraviti red, sicer bomo mislili, da so šolska vodstva trbovskih šol pristranska in da se boje zameriti se čakom. Deželni šolski svet v Gradcu bode pa o tem tndi obveščen, da bode vedel, kaj in kako se v Trbovljah dela in kaj se ne sme!
Nedeljski sprehajač opazovalec.
Bergmann & Co., Oečin n. L (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok ; v tubah po 70 v se dobi povsod.	147 50-6
GospodarsHi paberKi.
Občni zbor Zadružne Zveze v Celju se je v znamenju proslave tridesetletnega obstoj i Zveze vršil 17. t. m. ob veliki udeležbi (zastopanih je bilo nad 80 zadrug). Navzoč je bil tudi predsednik Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug baron StOrck. Predsednik Zadružne Zveze g. dr. Božič je orisal razvoj Zveze, ki se je 1.1883. po zaslugi g. Miha Vošnjaka ustanovila kot Zveza slovenskih posojilnic s 14 članicami, katerih število pa je takoj silno naraslo; 1.1905 pa se je preustrojila v Zadružno Zvezo s pravico revizije in denarne poravnave. V lepem govoru je predsednik orisal razvoj Zveze in končno govoril tudi o vladajoči gospodarski krizi. Tajnik Miloš Stibler je poročal o računskem zaključku za 1. 1912, o revizijskem poslovanju, o blagovnem oddelku, organizatoričnem delu in o „Zadrugi". Zveza je 1. 1912 imela 128 članic (2 več ko 1. 1911); vlog so imele članice pri Zvezi 1,315.600 K, izposoji! pa 1,728.557 K, Upravni stroški so se znižali za 4800 K, čisti dobiček je znašal 2003 K 97 v. V blagovnem oddelku
je bilo 30.000 K prometa in 1000 K čistega dobička. Stibler je poročal tudi o vladnem načrtu novega zadružnega zakona. Sklenilo se je izdelati posebno opomenico, v kateri se da duška nezadovoljnosti slovenskih zadrugarjev s tem načrtom. —
Okrevajoči
uspešno podpirajo popolno zdravljenje z rabo Seottove emulzije, ker jo celo oslabljen želodec lahko sprejema in popolnoma prebavi. Ako premislimo, da vedno enakomerna, izvrstna kakovost posameznih sestavin Seottove emulzije daje posebno redilnost, je lahko razumeti, zakaj je nje raba v času okrevanja za mlado in staro tako koristna. Obenem je pa Scottova emulzija tako slastna, da jo radi uživajo odrasli in otroci.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. z o. z. na Dunaju VII. sklicevaje se na naš list enkratno vpo-šiljatev poizkušnje od kake lekarne.	144 9
Književnost in umetnost.
Nova šolska knjiga. Ministerstvo za bogo-častje in nauk je z odlokom z dne 3. aprila 1813, štev. 49.783 odobrilo knjigo: Latinska vadnica za četrti razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. Josip Pipenbacher. Cena vezani knjigi K 2'20. Založil L. Sehwentner v Ljubljani.
Razne norosti.
Kje se izda največ knjig? Dosedaj se je splošno sodilo, da največ knjig na leto izdaje Nemčija; ali temu ni tako, marveč ima rekord v knjigah Japonska. Japonski narod je vedoželjen jn- napreduje; na Japonskem se današnje čase piše več nego kierkoli na svetu. V letu 1910 je bilo na Japonskem izdanih 41.620 knjig, v Nemčiji pa 31.281. Med knjigami je 455 romanov iu več pesniških del; največje število knjig pa se peča s političnimi vprašanji.
Zadnji dopisi.
Mir zagotovljeni
Berolin, 23. aprila. Listi zatrjujejo, da je suoči turški ministrski svet odobril mirovne pogoje. ki bodo podpisani med Bolgarsko in Turčijo pri Čataldži, med Srbijo in Grško ter Turčijo pa pri Bulairu. Mir je po zatrdilu turških dipioma-tičoib krogov popoluorm. zagotovljen.
Skader padel. Slovesen vhod kralja Nikole.
Cetinje, 23. aprila (zvečer). Po strašnem naskoku, pri katerem so se na obeh straneh borili kot levi, je padel sinoči po dvadnevnem boju v roke Črnogorcev. Torki so se z obču d»nanja vrednim junaštvom branili. Včeraj proti večeru so Črnogorei vzeli zadnje utrdbe na Tarabošu, nakar je E^ad paša uvidel, da je nadaljni odpor brezupen ter ga je ustavil. Boj za Skader so odločili srbski topovi, ki so razbili vse turške baterije. V Cetinju, v Belgradu iu drugod je zbudila vest o padcu Skadra nepopisno navdušenje. Kralj Ni kola bo danes s kraljevičema v slavnostnem sprevodu prišel v mesto.
Črnogorci se pripravljajo za obrambo Skadra.
London, 23. aprila Kralj Nikola je ukazal, takoj popraviti vse utrdbe, preskrbeti živila ter vse potrebno za obrambo Skadra. V Cetinje prihajajo veduo novi prostovoljci k črnogorski armadi. Za vojaškega guvernerja v Skadru je ime-novau general Vukotič.
Spor med Bolgarsko in Romunsko.
Bukarešta, 23. aprila. Politični krogi označujejo uspeh petrograjske konference zaradi spora med Bolga. sk o in Romunsko. Romunska dobi Si-listrijo in 3 km širok pas bolgarskega ozemlja. Poleg tega dobi Romunska nadzorovalno pravico nad šolami in cerkvami Kucovlahov na Bolgarskem. Romunska bo smela v Dobrudži graditi trdnjave, med tem ko se je zavezala Bolgarska, da v gotovem okrožju v takozvani bolgarski Do-brndži ne bo zgradila nikakršnih utrdb.
Komu bo pripadel Skader?
Rim, 23. aprila. Glasom poročil iz tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogov bo kralj Nikolaj izjavil velesilam sedaj, ko se je Skadra polastil, da j.m daje mesto na razpolago. Ob enem pa bo izrekel utemeljeno željo, naj Skader pripade Črni gori.
Dunaj, 23. aprila. Poluradno situacijsko poročilo zatrjuje, da padec Skadra nima več onega odločilnega pomena, kakor je imelo to vprašanje poprej. Skader bo za vsako ceno pripadal Albaniji; to so sklenile velesile in ni povoda misliti, da bi ena ali druga Velesila hotela prelomiti svojo besedo.
Če bi se Črna gora upirala izročiti Skader velesilam, bo treba najti sredstva, da se Črna gora k temu prisili. Ni dvoma, da na skadrski
trdnjavi skoraj plapolala namesto črnogorske zastave, zastava avtonomne Albanije. Če ne bo našla Evropa za to sredstva, bo našla sredstva kaka druga država.
Duhovniška vest. Za vikarja v Celju je imenovan dr. M. Vraber, kaplan v Novicerkvi.
Vlom v c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru se je izvršil v noči 21. t. m. Vlomilci so bili v več sobah in so odnesli par kron niklastega denarja.
Iz sodne dvorane. Dne 17. t. m. se je vršila pred c. kr. okrožnim sodiščem v Celju kazenska obravnava o obtožbi članov reklamacijske komisije Št. Jurij trg zoper gg. Čuleka in Čretnika, češ, da sta jih v prizivu zoper rešitev reKlamacij hudo žalila, ker sta njim očitala nepostavno postopanje. Sodišče pa je oba obtoženca oprostilo in naložilo tožiteljem povrnitev stroškov. O tej obravnavi posebno pa še o prisegi kaplana Kavčiča, bodemo v prihodnji številki obširneje poročali. Kdor išče, najde!
Rogatec. Dne 21. aprila t. 1. se je vršila obravnava med županom Pekličem iz Dobrine in žetalskim kaplanom Krajacem. Kakor znano, je kaplan župana Pekliča na prav surov način opso-val in opljuval. To se je zgodilo v kaplaniji, kjer ni bilo prič. A sodnija je vendar tožbo sprejela. Pri obravnavi se je dosegla poravnava in sicer taka, da je zastopnik kaplana obžaloval v njegovem imenu in prosil odpuščanja, ter se zavezal, da plača kaplan vse tožne stroške. Torej se je zopet dokazalo, da kaplan ni govoril resnice, ko je s prižnice pravil, da so to laži itd. in je še na novo Pekliča žalil. A laž je on zopet govoril. Dolžni smo pa tudi povedati zakaj pride ta dogodek v javnost, dasiravno je zastopnik kaplana naprosil pričo in tožitelja, da naj ta stvar tiho ostane. Prvi dan po obravnavi je krožila po Že-talah vest, da je kaplan tožbo dobil. Zato pa mora priti na dan resnica, ki jo kaplan prikriva. Radi verjamemo, da ga je sram.
Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo
BerM-fl
lokomobili in motorji.
m ^ .i. i.,.1111»
Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave s sesalnim plinom.
Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosti.
Mlini za debelo in fino moko ^vM^
Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočUa C. in fcr. priv. tovarna za motorje ln stroje
G. Bernhardt-a sinovi, SeS,8/™;
Ustanovljeno 1362. Telefon 37.204.
Riadolf fgg Geburth
c. i. kr. dvorni
strojnik
Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse).
Zaloga štedilnikov in peci
|za Tsako porabo
;Vse vrste raznih peCi, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peCi. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje
peči „Helios". 161 28-7
Za spomladansko zdravljenje
Harbabuyjev sestavljeni
ilfl-si
Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K T70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino:
Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 188 96-7 skoro v vseh vetjih lekarnah. - Po notti se poSilja vsak dan.
\ se irthi
Odda se v najem
pekarija
dobro idoča, brez konkurence. — Naslov pove upravništvo tega lista. 256 3-1
Loterijske številke.
Line, dne 19. aprila 1913: 5, 78, 83, 28. 59. Trst, „ 23. „ „	12, 13, 29, 82, 90.
"ff
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobči.	=
Meblovana soba
tudi s hrano, se odda. — V hiši na razpolago kopalnica. Hermanova ulica štev. 10.	233 4-3
Redka priložnost!
Govedo naprodaj s svežim mlekom, jako izvrstna ple-menka in brez vsake napake pri Lovro Fugina
St. Peter Savinska dolina.
5 minut od trga Braslovč v Savinski dolini je na prodaj lepa vili podobna hiša, 7 let davka prosta Sestoji iz treh sob, kuhinje in shrambe. — Za hišo je drvarnica, svinjak, vodnjak z dobro vodo. Pred hišo se nahaja lep vrt za zelenjavo Hiša je krog in krog obdana s plotom. Naslov pove upravništvo „Narod-nega Lista". 243 3-2
po ceni nakupile
postelje......od 12 K naprej
madrace......od 11 K naprej
mrežnate vstavke (Einsatze)	od 9 K naprej
divane.......od 30 K naprej
in drugo TOZIIO pOliiŠtVO
pri Anton-« Banmgartner
Celje, Gospoda »lica i\. 25.
Prodam
mlin in žago
v kraju, bogatem na lesu, na Spodlljein Štajerskem, lepo stanovanjsko poslopje,
mlill, vse masivno zidano, z opeko krito ; velika gospodarska poslopja, hlevi, velike kleti, žaga, apnenica, itd.; 2 orala travnikov, stalna vodna moč (160 H P); zaradi družinskih razmer za 42000 K. Posestjo je brez dolga. Malo naplačilo. Pojasnila daje samo pravim kupcem orezplačno uprava „Realitaten-Markt", Gradec, Hamerlinggasse 6 (2961).
253 i
Za rokodelce ter vrtnarje!
Risa z delaonico
v mestu na Spodnjem Štajerskem
ob državni cesti, kakor vila novo zidana, z opeko krita, s kletmi, z veliko, svetlo mizarsko delavnico, pralnico (vse betonirano), 5 sobami za stanovanje, kuhinjo, vežo, verando itd. Posebno poslopje s hlevi za govedo, svinje in teleta, podom itd. Studenec, 2V4 orala vrta, polja in travnikov pri hiši. Cena 20.000 K. Takoj plačati krog 8000 K. Pojasnila daje direktnim kupcem brezplačno uprava ,Realitaten-Markt', Gradec, Hamerlinggasse 6 (2959).	252 l

<§Kil	
figm pilil Iliti ISi	lili iuarai M ? 1 piy
	isjs^r r j
proč zgepljem!
Prizanašajte svoji dragoceni živini!
Prihranite denar in mnogo jeze z nakupom
orisi
ki je edini priprosti motor, ki teče brez pritožb.
Mala poraba Kuriva
ugodno plačilo. 254 30-1
R. A. Lister & Co., d. z o. z., Wien III|2
matere Zollamtsslrasae 9.
- Preprodajalci in agenti se iščejo! -
u J mji. J~| j l i r j 11- J- nr j~i~ir11 'r**if....... "***	»■«« «

irolinHoche
olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod,
influenco, astma. Originalni zavojjpo 4 K se dobi v vseh lekarnah.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Novaštifta: Hvala, a danes ni bilo mogoče. „Boj alkoholu": Ravno tako! — Žetale : Drugo prihodnjič!
Resnična ženitna ponudba
Železniški nadsprevodnik, pameten, ngleden mla denič, 26 let star, se želi zaročiti s Štajerko, izobraženo deklico, vsacega stanu. Seveda bi morala imeti nekaj gotovine, tudi vdova z večjim premoženjem ni izključena. Oglasba bi se naj poslala z natančnim naslovom, ako mogoče s fotografijo in z resnim naznanilom gotovine. — Pošta: Ponikva ob j. ž. pod šifro: Na svidenje!
:f
> Pošta;
sinoči
encan
Tiiesfe
33 morskih parnikov.	33 morskih parnikov.
Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko.	240 2-1
iz Trsta v Njujork, Bueonos Aires, Port-land in Quebec
z novimi velikimi brzoparniki „Cesar Franc Jožef i.", Marta Washington itd.
Prevoz od Gibraltara v Njujork traja 7—8 dni. od Las Palmas v Južno Ameriko 8 dni. Predidočih 6 dni je zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morju, ker cena za celo vožnjo ni večja ko navadni prevoz. — Najbližji odhod:
3. maja: „Argentina" v Njujork, 15. maja „Atlanta" v Patras, Almerijo, Las Palmas, Rio de ianeiro, Santos, Monte-video in Buenos Aires. 31. maja „Polonia" v duebec in Montreal.
Za krožne vožnje po Sredozemskem morju z velikimi
parniki posebne cene. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor.
Naznanilo prodaje.
Podpisani upravitelj konkurznega sklada Ignaca Firm, bivšega trgovca v Št. Jurju ob Taboru, naznanja, da se bode vršila
dne 28. aprila ob 10. uri dop.
v Kaplji pri Vranskem počenši prodaja v kon-kurzni sklad spadajočega manufakturnega in špecerijskega blaga, ki se nahaja v bivših prodajalnah v Kaplji in v Št. Jurju ob Taboru.
Blago se bode prodalo in sicer zaloga v Kaplji zase v celoti, zaloga v Št. Jurju ob Taboru pa tudi zase v celoti, kakor leži in stoji, brez jamstva konkurznega sklada za kakovost in količino blaga, ponudbenim potom najboljšemu ponudniku.
Ustmene ponudbe sprejemal bode navedeni dan oskrbnik konkurznega sklada.
Vsaj eno tretjino kupne cene mora kupec plačati takoj, ko se mu naznani, da je njegova ponudba sprejeta, ostanek kupnine pa se ima plačati najdalje do 3. maja 1913, do katerega dne mora tudi kupec blago prevzeti. Ako ne plača kupec pravočasno ostale kupnine, zapade v prid konkurznega sklada od kupca že plačani delež kupnine.
Blago, ki se nahaja v bivši prodajalni v Kaplji, je cenjeno na . 4864 K 97 v
blago pa, ki se nahaja v bivši prodajalni v Št. Jurju ob Taboru, na 930 K 80 v Inventurni in cenilni zapisnik v prepisu je na vpogled pri upravitelju konkurznega sklada, kateri slednji daje vsa natančnejša pojasnila prej, kot tudi na dan prodaje.
Vransko, 16. aprila 1913.
Mihael Jezovšek,
c. kr. notar, kot upravitelj konkurznega sklada.
w Vv- Vv<
'A^/oV-o.V-.^

Sedlarji!
V trgu na Spodnjem Štajerskem z velikim okolišem zdaj ni sedlarja. Dober sedlar bi imel krasen zaslužek. Več se izve pri uredništvu „Narodnega Lista".	248 i
mešane stroke. Starost od 22 let naprej. Prednost imajo one z dežele. — Ponudbe na upravništvo ..Narodnega Lista '. 254 3-1
Zdravilišče z žveplom.
Zdravilišče z žveplom. 1
Varaždinske Toplice (Hrvaško),	s
Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.	J
Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staro-	^ znano radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- 580 C
jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias	'*'
itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu,	£
grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. —	^ Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. —
Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel.	^
Krasna okolica. — Vojaška godba.	J
Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. i. Lohert.	1%
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna
Steckenpf er d - bay - rum
Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah.	148 20-5
POZOR! 50.000 parov čevljev!
4 pari samo K 9. 246 1
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalogo, razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Solnjev, rujavo ali črno usnje, galoširane, dobro okovane, jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po št. Vsi 4 pari stanejo K 9'—. Pošlje po povzetju S. Urbach, razpošiljalna Solnjev, Krakov, št. 8. Zamenja se lahko ali pa denar nazaj.
Ičnib iz
175 -7
Nova, stara
yina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fp. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
Mladi
pomožni delavci
se sprejmejo v stalno delo v železninski tovarni akc. družbe prej Adolf Einze & Kornp. v Kalsdorfll pri Gradcu. 230 3-3
r
fij ]0fn /|Q70T Povsod priznana domača sredstva! UU. lcld 10/0! pri vetjih naročHilt znatni popusti v cenah •
A.THIERRY-ja BALZAM
Lekarnarja
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-9	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem katarn, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry- a edino pristno centlfolljsko mazilo
je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah
itd. — 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu. Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah.
MM
Največja iznajdba
nove dobe
91 12-12
je žepna ura „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom K 3-90, 3 komadi samo 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustrovani katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. predmetov.
F. PAMM, KRAKOV, Zielona ul. 3—7.
v Hrastniku
ponuja kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, dalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse zemlji potrebne hranilne snovi. Za gnojenje hmelja najbolj izvrstna znamka: Kali -amonijak-superfosfat.	223 5-4
Y najem se odda takoj zaradi preselitve
mizarska delavnica
z električnim obratom, z veliko zalogo lesa in na ugodnem prostoru. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 229 3-3
iyi/u-iwru"u~-n-r'ur'un'*''»~VuVu^u"1'*TiVu^1- * • ■ *» *..........
Grand Frlz na svetovni razstavi v Farizn 1900.
Kwizdov korneuburški živinski prašek
dijetetično sredstvo, za konje, govedo in ovce:
Cena I škatiji
I K 40 v, pol
škatlje 70 v.
Nade 'j let v vseh hlevih v rabi pri
pomanjkanju teka, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in
pomnoženje množine mleka.
Pristno samo z zraven stoječo varstveno i znamko, dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Uustrovan cenik gratis in franko. Glavna zaloga: Frano Jan. Kwizda, c. in kr. avstr. - ogrski, kr. romunski in kr. bolgarski dvorni založnik, okrožni, lekarnar, Korneuborg pri Dnnaju.
158 20-3
Razpošiljalna dg^gljn^jl] gfo
zaloga kjkj
Glavni trg 8
CELJE
Glavni trg 8
ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno.
Zahteval te cenik!	232 13-3	Zalite vajte cenik!
Učenca
pridnega in poštenih starišev sprejme takoj Mihael Dobrave,
slikarski mojster v C e 1 j n, Gosposka ulica 5. 237 3-2
Prodajo se prav dobro ohranjeni
knjigo vezni
stroji i
in sploh vse utenzilije, potrebne za knjigo-vezno obrt. — Več se izve v pisarni gospoda
dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani.
Pozor!
A. Gruden,
Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -7
Geestemnnde (Bremerhaven).
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 18 35-17
Najsigurnejše sredstvo proti
ff
PERONOSPORI" je
FORHIN
večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju.
___Se lahko rabi pri vsaki
■■■■■ rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem.
jci in vinogradniki
bakreno zvepleni prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu, lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni vosel za požlahtnenje. ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100	XIX. Gatterburgh. 23.	30-11
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
tovarna gasilnega orodja v LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje BENC1NM0T0RNE TURBINSKE BRIZGALNICE.
»
Novosti
MARKA LINC".
Novost!	Model 1913.
BENCINMOTORNA BRIZGALNICA
Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben ! Najnovejša Iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko „TRIUMP". Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplače«.	103 12-5
Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše bri'gal-nice subvencijonira slavni štajerski deželni odbor!
z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Llncu.
FR.SAMSA, Zagreb, zagtop. za vse Juž. dežele.
Ponehale bode vse kritike o Tolstovrški slatini, + *Xg**
moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tolstovrška" z vsemi najboljšimi kislimi vo- ^nlfi+nviHllržl je sedaj najboljša zdravilna dami, ker zelo mozira in ostane tudi čista. jj-i-UlotU f 1 »JLrtj jn namizna osvežujoča mineralna Tnle+nvvclrn naročajo odlični zdravniki za se in za T^lcfrkvrčlra kisla voda. -i-UIBLU v 1 oh.U svoje bolnike ter za cele bolnišnice. AUIoIjU Vi »Kil
je bila odlikovana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh T^l cf AVT^lri JI "MTli boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju -LUIoIjU VI oh.1 Mdtllll^
HfiŠf'1 frOŠtsini (Koroško). — Zaboj s 253/8 stekl. stane le 5 kron. Prazne JJUS tui XJ1AO lioiiij steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. Poskusite! Boste hvalili!
Katare, zasluzenje in druge bolezni v grlu najhitreje ozdravite, žega, prijetnega okusa nadomesti vsako drugo ako pridno grgrate in pijete „Tolstovrško" dije-pijačo. Kupijo se 11/2 I steklenice vsako množino! tetično kislo vodo.	92-7
Razpošilja se v 3/s l V2 1 in 1V2 1 steklenicah. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Pijte domačo kislo vodo, ki je sedaj ravno tako dobra kot druge kisle vode.
A hetinem+i T p'Jte ,e Tolstovrško sla-
j^U^tlll^lltl. tin0) ki geda]- vsled sve.
Kadilci!
gBiBiRsnisBiiaiieHHaRiaiiiii
«1	&
Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine,
srebmine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	66 50-15
Za ženine in nevestice poročr ?lat,e prstane .s ženitr
'"	vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom
■ ■ ■
■ ■ ■
IE28&!3iSSS!£!IiflBH!aBI!igKiBBflBBanflflEIKlIBB!aiBflflBBBBBBHHilBBCaBBa
Velika narodna trgovina
Karol Vanič,
Narodni dom
77 49-13
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno cenol
^^ ^ ' ' ^^^
LIKAR ». PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DOBRAVO, CELJE
Gosposka ulica štev. 5.
46
51-16
I
proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z
MAYFARTH-OVO samotvorno škropilnico
„SYPHONIA" 197 n-6
dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic :: Herkules s: hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnjc itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi
P k- Mayfarth & Co.,
Dunaj II. Taborstr. 71.
Frankfurt o. NI.	Berolin	Pariz
Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko.
Iščejo se zastopniki.

5liKar in plesHar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstv o na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
76 Graška cesta št. 43. m
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
35	del!	52-17
Na debelo! Na drobno!
1
IstK
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega.
snežnobelega. puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 16	dobi franko.	26-17
Zgotovljene postelje
U gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikcma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13 —, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4 50, K 5 20, K 5"70; podpernica iz močnega rttastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zasto'
115112
Kdor hoče za 6 v kupiti škatljico, naj zahteva izključno svalčični papir
J
9
Offornan
10 c
m
Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine
I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni.	=
prodam
Ivan lavnikar, trgovec v Celju
*
Goričar & heskoušek, Celje
Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. Z.
Spoinladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po razuih cenah.
Čase iz papir,» in aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	39 52-17
Tovarniška naloga šolskih in pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga IjudskošolsStih zvezkov in vsah tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih planin in druge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago. Nizke cene. Točna, postrežba.
UUMB on« v.v ■ B ■ B	ZVEZNA TISKARNA V CELJU.	PAVI H B ■ QB
Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje.	Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrnkcije in zlasalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.	Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222.
v«v Vi1. B U O B	Lastna knjigoveznica.	VuV %W □ ■ C Q
pegistrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano ~~
od vložitvi sledečega dne do dne
Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
po pet in pol od sto SVIi
8« 49- 15
Avstr. poštne hranilnice
račun štev. 64.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48
Pisarna je v Celjn, Rotovška nlica št. 12
XXXXXXXXXXXXXXX
Uradu.je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. xxx
■g Južnoštajerska hranilnica v Celju ■«
v Narodnem domu.
Q prejema
donoldr
hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure

dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
101 2 0
Stan], Sevnica, Vransko In Gornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata ie nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -10
m ar
J"
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev Blovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje
rs
Last Narodne založbe v Celjn.
Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.
Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.