Poltnlna plačana r gotovini Leto XIII.. — Štev. 21. . 'j. V Ljubljani, 26. maja 1957 CENA IZVODA 20 DIN izdaja Tiskovni (vet »Polet« - ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In '.prava v Ljubljani — Uredništvo) Ltkozarjeva ul, 12, uprava) Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-64 — Telefoni) uprava 21-281, uredništvo) 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — celoletna naročnina (00 din, polletna 200 din. J Finale za nogometni pokal FLRJ PARTIZAN zmagovalec Beograd, 26. maja. Letošnja finalna tekma za nogometni pokal Jugoslavije bo še dolgo ostala v spominu več tisoč-glavi množici gledalcev, ki je v celoti prišla na svoj račun. To je bila ena najlepših in najrazburljivejših tekem letošnjega tekmovanja, čeprav sta moštvi Radničkega in Partizana igrala po vetru, dežju in spolzkem terenu. PARTIZAN s RADNIČKI 5:3 (0:3) Že na samem začetku sta obe moštvi ostro navalili, z željo čimpreje doseči zaželeno prednost. Radnički je imel pri tem več uspeha. Že v peti minuti je prišel v vodstvo z avto golom Belina, Branilec Partizana je namreč hotel vrniti, žogo Stojanoviču, ta pa žoge ni ujel in je odšla v prazna vrata. Samo pet minut kasneje je Petakovič v. solo prodoru poslal žogo mimo Stojano-, viča. Po tem golu so prevzeli po- Pet Slovencev med m® deseterico Beograd, 26. maja. Danes je bila na progi Beograd—Požarevac—Beograd prva letošnja dirka za cestno kolesarsko prvenstvo Jugoslavije. V sprintu je Valeič iz Pulja premagal Petroviča in Vuksana. Slovenski kolesarji so se držali zelo dobro, saj so zasedli naslednja mesta: 4. Flajs (O), 6. Bajc (O), 7. Rak (C)), 9. Valant (Rog) in 10. Dimnik (Rog). CSR : V/ALEŠ 2:0 V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je danes v Pragi reprezentanca CSR premagala VV.ilcs z 2:0 (1:0). V Madridu so danes nogometaši Španije v kvalifikacijski tekmi, svetovnega prvenstva premagali Škotsko s 4:1 (2:0). tf&stimi se je pričel Prireditvam ob praznovanju »Dneva mladostih se pridružujejo sedaj prireditve ob (. ilovenskem festivalu telesne kulture. Na videz dvoje različnih prireditev je med seboj organizacijsko ter vsebinsko in miselno najožja povezanih, o letošnjem festivalskem letu naj bo Festival samo svečan zaključek dogodkov, kt naj bo v bodoče leto za letom redno, v okviru Praznovanja .Dneva mladostic, dajejo enačitni pečat vsemu naSernu telcsnokul-barnemu življenju. Prireditve naj torej bodo dokaz, da hočemo o našem telesnokulturnem življenju kopiti na nova pota, da ga hočemo obo-iatiti in razširiti. Naslov sam po sebi °sega tega hotenja seveda ne more izra-riti in je preozek,- da bi lahko dal zna-faju prireditev tudi pravilno zunanjo °*nako. Prvi poudarek je na zunanji sliki, na °elikih in važnih festivalskih prireditvah. Prvič v zgodovini te naše dejavnosti pri-rslajo skupno prireditev ose organizacije, bi v kakršnikoli obliki skrbe za dvig naše dlesne kulture. Prireditve bodo zato izredno pestre, pokazale pa bodo tudi, da nismo več zadovoljni s starim cepljenjem '0. kar je enotnosti naše telesne kulture *8n‘o škodovalo. Na skupnih festivalskih Prireditvah letos nastopajo organizacije z htim končnim ciljem, razlike o izbiri sredstev naj o bodoče ne bodo več ovira, emveč naj samo pospešujejo oključeoa-naših ljudi v to življenje. Prireditelji rstivala so pri tem prepričani, da bo Poslednji festival že tudi, kar se zunanje ^ 'be tiče, drugačen od letošnjega. Če je 08 program še nastal za zeleno mizo, er drugače lo ni bilo mogoče, bodo bo-1 festivali nedvomno že odraz zdra-”8 razvoja na terenu, ki gre nezadržno 0oi° pot. (Nadaljevanje na 8. str.) budo igralci Radničkega v svoje roke, čeprav ja tudi Partizan od časa do časa nevarno prodrl pred vrata Radničkega. V 24. minuti je Prlinčevič uprizoril čudovito akcijo. Preigral je vrsto Partizanovih igralcev in končno še Stojanoviča in tako že tretjič potresel mrežo Partizana. Morda bi se dogodki na igrišču prav nič ne spremenili v škodo Radničkega, če bi že sam začetek bil kolikor toliko naklonjen vodečemu moštvu. Žoga se je namreč po nekaj minutah igre znašla na sami golovi črti in če ne bi bilo mlajšega Milutinoviča, .ki jo je v zadnjem trenutku sunil s same golov e črte, bi Radnički vodil s 4:0. To je bil tudi preokret na igrišču. Partizan je zaigral kot prerojen. Vsi od prvega pa do zadnjega so začeli igrati izredno požrtvovalno in opazilo se je, da ima Partizan vendarle boljšo telesno vzdržljivost. V 48. minuti je Valuk v protinapadu dosegel prvi gol za Partizana. Vidinič, vratar Radničkega, je imel naenkrat dela čez glavo. Z uspešnim posredovanjem je reševal, kar se je rešiti dalo. Toda nekaj minut kasneje je moral kloniti pred Mesarošom in Partizan je znižal rezultat na 2:0. Takšne igre, kot jo ie kasneje prikazal Partizan, ie prav gotovo že dolgo nismo videli na naših igriščih. V 6.1. minuti je bil Ljuibenovič prisiljen zaustaviti žogo z roko v kazenskem prostoru in Kaloperovič je zanesljivo izenačil na 3:3. Nekaj minut kasneje je Miloš Milutinovič v nezadržnem poletu dosegel četrti gol in v 77. minuti ie Zebec dokončno zapečatil usodo Radničkega. (Nadaljevanje na 8. strani) Zaključna prireditev ob »Dnevu mladosti« v Beogradu Beograd, 26. maja. Včeraj popoldne je predsednik republike Josip Broz - Tito sprejel na velikem stadionu JLA štafetno palico s pozdravnim pismom, v katerem so mu ob njegovem 65. rojstnem dnevu narodi Jugoslavije najprisrčneje če. s ti tali. Prireditev si .je ogledalo nad 50.000 gledalcev. Poleg predsednika republike s soprogo Jovanko, so prireditvi prisostvovali še naši najvišji državniki in partijski voditelji. Fanfare so napovedale prilfod nosilcev štafetne palice, ki so jo .nosili naši znani športniki Zvonko Sa-bokmč, Vlado Marjanovič, Smilja ie delal f o vari i TITO I. conska nogometna liga LJUBLJANA Ljubljana, 26. maja. Tudi nogometaši iz Šiške so nogometni strokovnjaki v za-dnjih, takorekoČ najnevarnejših kolih conskega prvenstva uvrščeni med morebitne kandidate za izpad iz conske lige. To bi po papirnatih računih kar držalo, vendar so se igralci Ljubljane danes odrekli vsakršnih črnogledih napo vedli in spravili pod domači krov spet dve zasluženo priborjeni točki. To jim proti tako šibkemu nasprotniku, kot je trenutno Rijeka. ni bilo težko storiti. Žal je slabo vreme zadržalo mnoge obiskovalce nogometnih tekem doma in se je na stadionu v Šiški zbralo le okrog 1000 gledalcev. Domači so si zmago priborili že v prvem delu igre, medtem ko gledalci v drugem polčasu z njihovimi akcijami niso bili preveč zadovoljni. Ljubljana : Rijeka 5:2 (3:0) Sodnik Bondžulič iz Zagreba, mejna Betetto lin Pogačar iz Ljubljane, strelci Dolenc v 25., 40. in 49., Kompoš v 33. ter Gruden v 56. min. za Ljubljano, Veselica v 54. in D Jurič v 90. min. za Rijeko. Ljubljana je takoj začela z hitrimi napadi, saj se je na dokaj spolzkem igrišču prej znašla. Že v prvih 10. min. je dosegla 3 kote v svojo korist, mimo tega pa so imeli napadalci še nekaj ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Po vseh dogodkih na igrišču je bilo pričakovati, da bo Rijeka danes temeljito (Nadaljevanje na 8. strani) Kalu še vic, Milan Milakov, Veliša Mugoša in Milka Babovič. Maršalu Titu pa je izročil štafetno palico predsednik Ljudske mladine Mika Tripalo. Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob prevzemu štafetne palice spregovorili naslednje besede: »Dragi mladinci in mladinke, tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vam čestitam k Dnevu mladosti in da se najtopleje zahvalim vsem udeležencem v štafeti in vsem narodom naše države, ki so po tej štafeti še enkrat izrazili zaupanje meni in tovarišem, ki delajo skupaj g menoj za dobro naše države. Veselim se, ker se naša mladina globoko zaveda, kolikega pomena je telesno vzgajanje, kolikega pomena je šport, ki mu je ta dan posvečen. Šport in telesno vzgajanje sta splošno narodnega pomena za našo državo. Potrebujemo močno, mlado generacijo. Naša no'va pokolenja, ki prihajajo, morajo biti vsestransko vzgojena v šjrortu in telesni kulturi. Morajo ojekleniti, da bi mogla Poletov nagradni natečaj 30.000 dim nagrade (beri stran 7) J Včeraj, ob 65-rojstnem dnevu tovariša Tita, je bilo v okviru »Dneva mladosti* na sporedu nešteto tekmovanj In športnih prireditev, ki jih tudi mrzlo in deževno vreme ni moglo preprečiti. Lahko trdimo, da skoraj ni bilo vasi in večjega kraja, kjer se ne bi mladina zdravo veselila na športnih igriščih in s tem naredila maršalu Titu največje veselje. Naša posnetka prikazujeta tekme mladincev in mladink »Partizana« Radeče— Hotemež, kjer so telovadci povabili v goste sosednja partizanska društva In se pomerili v odbojki, atletiki in plavanju, v telovadnici pa v namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško uspešno graditi svojo srečnejšo bodočnost in da bi bila sposobna obvladati mnoge težave, ki so še pred nami. " 1 Nekateri ljudje morda mislijo, da je šport zabava, da je to luksuz. To pa je zastarelo pojmovanje. Menim, da sta šport in telesno vzgajanje naših državljanov splošna narodna zadeva. Menim, da pomenita ustvarjanje novih generacij zdravih ljudi, ki se bodo v svoji mladeniški dobi ojeklenili s športom. Ta dan je obenem tudi izraz večine stremljenj sedanje in bodoče mlado generacije, da bi se naša mladina vsestransko vzgajala, da se šolska mladina poleg svojih dolžnosti in v šoli vzgaja tudi samoiniciativno v vseh onili zabavah, ki so potrebne razvitemu, visoko kulturnemu državljanu. Naši' delavski mladini je prav tako močno potreben šport. Prav tako pa je tudi potreben naši vaški mladini, kakor je vsem našim ljudem sploh potrebno, da se zlasti v svojih mladih dneh posvetijo čim več delu, tako na kulturnem, kakor tudi na drugih področjih. Moram reči, da sem zelo zadovoljen, ko sem mogel te dni v času festivalov, ki so jih priredili, spoznati, da je naša mladina krepko stopila naprej. Vidim močan polet, vidim ogromne ustvarjalne sposobnosti v naši mladini ter vas prosim, dragi tovariši in otvarišice, da nadaljujete to pot, da boste postali dostojni državljani naše socialistične domovine, ker se boste tako najbolje oddolžili tistim, ki so dali svoje življenje za današnjo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.« Po prevzemu štafetne palice se je pričel na stadionu kulturno zabavni iti športni spored. 450 članov zborov in orkestrov kulturno umetniških društev iz Beograda je odpelo tri pesmi. Za tem je prihitelo na teren 1500 mladincev in mladink, učencev in učenk srednjih šol iz Beograda, ki so izvedli množično vajo »Ples mladosti«. V atletskem sporedu sta slovenska atleta Važič in Vipotnik dosegla lep uspeli. V teku na 800 m je Vipotnik (Kladivar) kot prvi pretekel stezo v času 1:51.6, 2. Hočevar (Partizan) 1:55.1, 3. Nalovič (Part) 1:57. Važič (Kladivar) pa je v tekli na 3000 m zasedel 2. mesto za Mu-gošo in je pretekel progo v času novega slovenskega rekorda 8:21.4. Zmagovalec Mugoša (C. zvezda) je dosegel čas 8:205. Ekipno urzavno prvenstvo v streljanju z zračno puško Kranjčanke najboljše Beograd, 26. maja. Včeraj in danes ie bilo v Beogradu prvo povojno državno ekipno prvenstvo v streljanju z zračno puško, na katerem so sodelovale ekipe okrajnih in republiških mest. Skupno je nastopilo 120 ekip, vsako mesto pa je poslalo v konkurenco člane, članice, mladince in pionirje v moštvih po 5 tekmovalcev. Rezultati: ekipe — člani: Beograd 1791 krogov. Zaigreb 1758, Ljubljana 1754; članice: Kran j 1666, Beograd 1634, Zagreb 1621, mladinci: Zagreb 1745, Ljubljana 1717, Kragujevac 1677; pionirji: Ohrid 971, Zagreb 758, Kragujevac 740; posamezniki — člani: Jurjevič (Zg) 368, Polič (Bgd) 368, Dimic (L j) 366; članic^: V uči nič (Titograd) 355, Bertoncelj (Kr) 348, 5. Otrin (Kr) 336; mladinci: 1. Kara-šič (Bgd) 362, 4. Vrbinc (Lj) 352; pionirji: 1, S asov s ki (Ohrid) 172, Dečman (Celje) 170. Ljubljana, 26. maja. Tekma za pokali >TT« med Olimpijo in Ljublja-too, čeprav torej samo prestižnega pomena, ni prišla ob pravem času. Za.kaj? 'V četrtek je bilo zadnje kolo spomladanskega prvenstva, zato sta bili moštvi bolj psihično kot fizično utrujeni in nista mogli pokazati vsega repertoarja košarkarske veščine. Še boli Pa ie bila prizadeta Ljubljana, saj so Šiškarji nastopali po prihodu iz Zrenjanina, torej kar takoj po neprespani noči. škoda! Toda. kljub temu smo vendarle videli zanimivo in kvalitetno srečanje, kar samo potrjuje naše ugotovitve, da ie slovenska košarka zares kvalitetna. OLIMPIJA : LJUBLJANA 82:79 (45:37) Samo še pet minut do konca igre. Ljubljana je uprizorila strahovit fini« in vprašanje zmagovalca je ostalo odprio. Rezultat je izenačen 74:74! Tehnični vodja Olimpije zahteva minuto odmora. Še prei pa mu skorajda neopazno, izkušeni »lisjak« in odlični poznavalec vseh moštev v zvezni ligi »Kristo«, tilio-ma svetuje, kaj je dolžnost Olimpije v treh kritičnih trenutkih. Opazujemo. Na eni strani daje nasvete brez nervoze, skorajda ravnodušno, tehnični vodja Olimpije Fu- gina Stane, na drugi strani pa tem-peramen Itio krili z rokami trener Ljubljane Feguš, ki mn očitno nekaj ne gre v račun. Moštvi se znova vržeta v boj. Rezultat se ves čas menja in Ljubljana pride z zadetki MiiM-e rja celo v vodstvo. Pa kaj ko je ta prednost tako kratkotrajna! Hopla, žogo ima spet Olimpija, strel — in Olimpija spet vodi. Za zapisnikarsko mizo se sliši žvižg. Kaj je to? Olimpija ponovno zahteva minuto bdmora. Spet ista podoba, ko trenerja poučujeta svoji moštvi. Občinstvo je nestrpno. Kdo bo zmagal? Prednost je bila ves čas na strani Olimpije, saj je bila ta v vodstvu od začetka do teh napetih trenutkov ob zaključku igre. Toda Ljubljana je moštvo, ki skuša prav v zadnjih minutah nadoknaditi zamujeno in pripraviti največje presenečenje. Ji bo to tudi tokrat uspelo? Igralci Olimpije pozorno poslušajo zadnje, res prav zadnje nasvete, ki nai prinesejo zmago ali poraz. P-ozor! Lokar ima žogo, ki io zanesljivo pošlje na pravo-mesto. Ljubljana skuša bdgovoriti, toda očivid-6io ne gre. Utrujenost je po vsej verjetnosti tudi storila svoje. Konec! Olimpija je zmagala, gledalci pa so zelo zadovoljni odhajali z igrišča. Olimpija je spet korak bliže pokalu, L' bljančani pa se tolažijo in skri- 11. kolo ekipnega prvenstva v atletiki za starejše mladince Mladi so vedno boliš! Ljubljana, 26. maje. Na stadionu Odreda so se danes zbrali mladinci in mladinke na II. kolu zveznega ekipnega prvenstva v atletiki. Čeprav je bilo zelo hladno in tudi naprave še niso »prebolele« dežja v preteklih dneh, so bili doseženi v večini disciplin boljši rezultati kot v I. kolu pred 14 dnevi. Med starejšimi mladinci sta se Ljubljana in Odred zopet cestro borila za točke in končna razlika je bila tokrat mnogo manjša. Ljubljana je bila le še za 178 točk pred svojim lokalnim nasprotnikom. Nekako v senci tega dvoboja se je zelo popravila tudi Svoboda. Med mladinkami je Odred zmagal g veliko prednostjo, saj ie zbral tokrat še precej točk več kot v prvem kolu. Kaj maj rečemo o posameznikih? Na 400 m je tokrat izostala borba med Ingoličem in Korošcem, ker je slednji začel nekoliko prehitro. Tekači na 1500 m so tekli tokrat že od začetka nekoliko hitreje, zato je bil tudi končni rezultat precej drugačen kot pred 14 dnevi. Zeto so se pop ra vili skakalci v daljino in metalci kladiva. Če moramo omeniti nekaj najuspešnejših, so to vsekakor Polič, Urh, Pilgram, Tomažič, Vidmar, Špan, Lampe, Pečnik in Baggia. Razlike med posameznimi tekmovalci so bile pri mladinkah mnogo večje. Tu smo videli na startu vse, od popolnih začetnic pa do atletinj, ki že upajo na državno reprezentanco. Najuspešnejša je bila Škerjančeva, za njo pa še Bre-ščakova, Pristavčeva, Homerjeva, Turkova, Pncova in Bedenčeva. Reznltati — mladinci 100 m: Uigram (S) 11.7. Kovač (0) 11.8, 4G0 m Ingolič (O) 52.2, Korošec (L) 55.0, 1500 m Tomažič (L) 4:15.8, Hočevar (L) 4:16.0. Groznik (O) 4:41.2, 110 metrov ovire Polič (L) 16.2. Baggia (L) 16.4 1500 m zapreke Špan (L) 4:50.0, Aljančič (O) 4:14.2, Udovč. (O) ' 4:41.8, višina Rojko (L) 170, Lampe (L) 165. Drašler (O) 166. daljina Poselil (O! 6.13, Lampe (L) 6.23, Jerai (S) 6.02, Rojko (L) 6.02, palica Škulj (O) 3.20, Sašeii (L) 3.00, Vrhovec (S) 3.00, krogla Urh (L) 1327, Jamšek (O) 12.54. Pečnik (0) 12.38, disk Pečnik (01 42.98, Baggia (L! 42.00, Vidmar (O) 39.54, kopje Kalan (L) 49.68, Pečnik (O) 48.83, Jamšek (O) 48.20 kladivo Vidmar (O) 51.66, Burger (S) 51.64, Rojko (O) 47.33 4X100 m Ljubljana 46.9, Svoboda 47.0, Odred 47.1. Končno stanje v točkah: LjuBIjana 16.584, Odred 16.406, Svoboda 14.337. Mladinke 60 m Prosen (O) 8.9, Eltrin (Lit) 9.0, 100 m Pristavec (L) 13.3, Gojkovič (S) 13.5, Oselj (O) 140, 80 m ovire Breščak (O) 13.4, Puc (L) 14.3, Kavčič (S) 14.5, višina Bedeuc (O) 128, Prosen (O) 129, daljina Škri-anc (0) 5.07, Breščak (O) 4.30, krogla Turk (L) 11.35, Drobnič (O) 10.41, disk Humer (O) 30.65, Drobnič (O) 29.78, Turk fL) 22.70, kopje škrjanc (0) 32.61. Puc (L) 29.10, Turk (L) 24.03, 4X100 m Odred 55.6, Ljubljana 55.9, Svoboda 56.9, Litija 59.3, Končno stanje v točkah: Odred 9.895, Ljubljana 7.913, Svoboda 6.219, Litija 6.219. * Ljubljana, 26. maja. AK Odred je imel včeraj medklubsko tekmovanje, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: 200 m Gojkovič (S) 23.5, Seliškar (O) 24.3.5, Branik 4:36.9. Največje zanimanje ie bilo za tekmovanje članov. Med 5 štafetami je zanesljivo osvojila 1. mesto nogometna enajsterica Branika, katere zadnji tekač Dugandžija je pretrgal ciljni trak v odličnem času 4:19.1. Nato slede: Branik (rokometaši) 4:23.1, Kovinar-Tezno 4:26.3. Nogometaši Bralnika so že petič sprejeli članski prehodni pokal in ga tako osvojili v trajno posest. vaj obljubljajo, da se bodo raje oddolžili, ko 'bo šlo za točke... OBE MOŠTVI LE S POL MOČI Kakšna je bila torej včerajšnja tekma? Prav gotovo zanimiva, borbena in tudi kvalitetna. Najprej je treba reči, da nista moštvi nastopili popolni, saj so manjkali pri Ljubljani: Zupančič. Brumen in Kapelj, pri Olimpiji pa Kristančič in Bajc. Morda bi bil fidriš še bolj dramatičen, zlasti ker poznamo vrline odsotnih igralcev. Olimpija je takoj prišla v znatno vodstvo (17:31) in vse je »dišalo«, da bo Ljubljana krepko poražena. Toda ne. Že ob polčasu je bila prednost domačih (tekma je bila pod Cekinovim gradom — torej Olimpije) minimalna, dokler ni prišlo do izenačenja pet minut pred koncem. Nadvse pa je bilo zanimivo »srečanje« dveh trenutno najpopularnejših velikanov, Dermastie in Miiller-ja, ki sta v medsebojni borbi »poravnala« stare račune prestižja. Težko je reči, ali je boljša Olimpija ali Ljubljana, So določene prednosti na strani Olimpije, so pa tudi vrline pri Ljubljani, ki jih Olimpija nima. Počakajmo do dneva, ko bosta moštvi nastopili v popolnih postavah, pa bomo mCrda takrat laže ocenjevali. Nekaj pa vendar drži: obe mošivi igrata kvalitetno, moderno 'košarko! L. M. USPEH CELJANOV V STRELJANJU Ljubljana. 26. maja. Na strelišču ob Dolenjski cesti je bilo danes medokrajno mladinsko- prvenstvo v streljanju z vojaško puško, na katerem je zmagala ekipa Celja z 949 krogi, za njo pa slede Ljubljana 858, Trbovl je815. Kran j 808, Maribor 618. Med posamezniki pa ie vrstni red: Kajba 218. Vehovar (oba Celje) 215, Kogej (Lj) 214. Valant otvoritvena prireditev ob zaključku festivala Z včerajšnjim dnevom, rojstnim dnem maršala Tita, smo pravzaprav stopili v obdobje I. slovenskega festivala telesne kulture, ki bo najveličastnejša telesnovzgojna prireditev. Prihodnji mesec bo v okviru festivala vse več prireditev, dokler ne bo od 23. do 30. junija v zadnjem tednu festival dosegel svoj višek. V nedeljo. 23. junija, se bo zaključni del festivala pričel z mno- žično prireditvijo, ki jo je razpisal okrajni odbor Zveze borcev NOV, Ljubljana, in sicer s »Partizanskim pohodom ob žici okupirane Ljubljane«. To bo nadvse zanimiva in veličastna prireditev, v kateri bodo ekipe po 5 oseb morale prehoditi 35 kilometrov v polni bojni opremi. Podrobnosti o tej prireditvi, kakor tudi skico tega pohoda bomo priobčili v prihodnji številki. Nastop, ki je presegel vsa pričakovanja Ljubljana, 25. maja. Ko je dopoldne na vso moč lilo izpod oblakov, si skoraj nismo mogli misliti, da bomo lahko v popoldanskih urah prisostvovali javnemu nastopu »Partizana« Tabor. To je bila v vrsti številnih prireditev, ki so organizatorje presenetile tako po kvaliteti, kot tudi po udeležbi, zaključna akcija letošnje proslave njihovega pomembnega 50-Ietncga jubileja. Toda Taborjani, žilavi kot so, se niso ustrašili sivih oblakov, ki so skoraj grozili, da bodo onemogočili la Maribor, 26. maja. Veličastni zaključek številnih prireditev ob prazniku »Dneva mladosti« v Mariboru je tvorila parada, ki jo je prav dobro organizirala ljudska mladima Maribora. Skoraj tretjina prebivalcev mesta je s pozornostjo sledila poteku parade. Na čelu >o vozili motociklisti, za njimi pa so se zvrstili konjeniki, četa fizkulturnikov JLA, strelci, predstavniki Ljudske tehnike (letalci, modelarji in padalci), taborniki, podmladek RK in razni pionirski odredi. Pestre obleke dečkov in deklic so nudile zelo lepo sliko. Mladim harmonikarjem so sledile skupine pionirjev, ki so alegorično predstavljali štiri letne čase, nato pa so prikorakali mladi predstavniki partizanskih in športnih društev. Posebej so v sprevodu sodelovali tudi pripadniki »Partizana«, gojenci predvojaške vzgoje, številni gasilci in druga mladina. Skupno je nastopilo okrog 7000 udeležencev. iSaoko JtifefiKjC Ljubljana, 26. maja. Včeraj popoldne je Mo na telovadišču v Sp. Šiški prav živahno, čeprav so temni oblaki pretili z najslabšim. Nekaj kaplji« ni splašilo prirediteljev in 1500 Ljubljančanov, ki so se zbrali ob zvokih mla-tšinske godbe ,Litostroja«, da proslavijo >Dan mladosti« in praznik »Partizana«. Dobra je bila zamisel, da oba »Partizana« — Sp. in Zg. Šiška — priredita skupen letni nastop, saj je bila ta osrednja prireditev v občini. Ze v mimohodu vseh oddelkov je bilo opaziti, da so najštevilnejši mlajši oddelki, malo pa je bilo članov in članic. Prisrčno rajanje cicibanov sta v prvi točki vodila tov. Nastran in Novak. Tako je prav: Telovadba mora biti primerna starosti in nasmejana lička cicibančkov so potrdila, da so s telovadnimi igrami zadovoljni! Zenska decn je kar prešerno izvedla v treh kvadratih svoje vaje, podobne posameznim otroškim igram. Navdušeno ploskanje je bilo zasluženo priznanje nastopajočim, pa tudi njihovi vodnici tov. Zcga. Moška deca je pokazala svoje spretnosti v štafetah, nato pa je sledila orodna telovadba več oddelkov. Zletne proste vaje pionirjev in pionirk so pokazale, da sta šišenski društvi že pripravljeni za festival. Odlične so bile proste sestave članic in mladink na dvovišinski bradlji tor članov na krogih in bradlji. Ne samo množičnost, tudi kvaliteta Za 100.000 din 1 milil©« Mladinski aktiv v vasi Skopice pri Brežicah, kjer ni nikakršnega društva, je prejšnjo nedeljo otvoril svoj športni park, ki ga tvorijo igrišča za odbojko, košarko, mali rokomet, naprave za mete in skoke ter nekaj telovadnega orodja. Mladincem v tej vasi je treba čestitati, saj so za vsa dela porabili okoli 100.000 dinarjev, medtem ko znaša vrednost objektov približno 1 milijon. Skoraj vse naprave je mladina zgradila s prostovoljnim delom. Veliko zaslug pri tej gradnji ima šolski upravitelj tov. Prosen Marjan. Upajmo, da bo mladina v Skopicah kmalu ustanovila svoje partizansko društvo. je že v šiški! Vse priznanje njihovim vodnikom inž. Gregorinu, Šenkov!, Dremljevi in Stadlerjevi. Za zaključek, ki je bil po splošni oceni najboljši, so mladinke skladno in lahkotno izvedle proste vaje. Po nastopu je bila v Serccrjevem domu svečana seja obeh društev, na kateri sta predsednika tov. Gabrovšek Jože in podpolkovnik Sotina Jože orisala delo po zadnjih občnih zborih in razdelila najzaslužnejšim partizanskim delavcem 25 priznanj. Svečane seje so se udeležili tudi predstavniki množičnih organizacij in Športnih društev. M. M. Velik uspeh (ERARIA Prejšnjo nedeljo je v C Sit nastopila Izbrana slovenska reprezentanca telovadcev in telovadk, ki Je Cehom vrnila srečanje od lani (ROH). Ni nas presenetilo, da sta obe naši vrsti, moška in ženska, to tekmo izgubili, saj sodijo češki telovadci danes med svetovno elito. Tembolj pa nas je razveselila vest, da Je naš državni prvak, 17-Ietni Miro Cerar, med posamezniki zasedel prvo mesto, kar je • zanj velik uspeh. Upoštevati moramo namreč, da so se Cehi za to tekmo nedvomno resno pripravili in so sl gotovo hoteli priboriti prvo mesto med posamezniki, ki ga Je že lani v Trbovljah osvojil Cerar. Do danes nam če niso znana imena vseh čeških telovadcev, verjetno pa so Cehi svojo lansko vrsto še okrepili, in če je bil v njej kdorkoli od olimpijskega moštva, Je ta zmaga za Cerarja izreden uspeh. Narodni dom ie pripravljen Med naj večje naloge telesnovzgojnega društva »Partizan« Narodni dom, ki je najstarejše in po številu največje v državi, sodi vsako leto vsekakor društveni telovadni nastop, ki bo letos 31. maja ob javni nastop. Tudi gledalci, ki se jih je zbralo presenetljivo lepo število, skoraj blizu 1600 — kar je za takšne prireditve nekakšen rekord — so dodobra napolnili vse prostore okrog prostranega, lepo urejenega telovadišča. Med njimi smo opazili od zastopnikov oblasti podpredsednika OLO Ljubljana tov. Joška Gorjanca, mimo njega pa še predsednika Zveze »Partizan« Slovenije tov. Mitjo Ribičiča i® podpredsednika tov. Staneta Trčka. Prav lep je bil pogled ob začetku, ko so se zbrali na telovadišču vsi oddelki, nekaj nad 400 nastopajočih po številu, in poslušali otvoritveni govor društvenega predsednika tov. Emila Novaka. Mimo tega so zastopniki SZDL in pionirskih organizacij pripeli na društveni prapor spominske trakove, nato p® se je začel razvijati dokaj skrbno pripravljen in pester spored. Najprej so razgibali gledalce cicibani, za njimi ženska in moška deca, ki so prikazali svoj način vadbe v društvu. Prav skladne so bile vaje pionirjev in mladincev v simultanih preskokih, ljudje pa so se precej razgreli ob zanimivem prikazu raznovrstnosti posameznih panog, tako košarke, rokometa* atletike, namiznega tenisa, sabljanja in drugih, kjer so mladi igralci in nastopajoči poželi priznanje. Sledile so točke druga z® drugo, med njimi pa naj ocenimo kot eno najboljših nastop starejših članov in članic z obveznimi vajami, ki so pripravljene z® I. festival slovenske telesne kulture. Če pomi-slimo, da je v tej skupini nastopilo nekaj na50 - Tabor« dali poudarka jubileju svojega društva. Kot čuvarji pa so se postavil* v borbeni formaciji pripadniki JLA in ob igranju Internacionale je bil lep progra**1 zaključen. T. B. 17.30 na Letnem telovadišču v Tivoliju* Ze viden znak priznanja za uspešno delo društva je drugo mesto v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«, dalje naj ome~ nimo mnoga društvena, republiška i*1 zvezna tekmovanja, na katerih so čla^i Narodnega doma dosegli lepe uspehe Letošnji največji uspeh so prva mesi® tekmovalcev in tekmovalk v orodni lovadbi na državnem prvenstvu in t0 v zveznem razredu moških I., razred*1 mladincev, vrsta I. razreda mladink ifl v I. razredu mladink posamezno. Vse t0 so znaki, da bo letošnji društveni nastop prikaz kvalitetnega dela 1300-članskeg3 kolektiva, ki bo v 13 točkah izbraneS3 programa pokazal vsestranost v dejaV' nosti partizanskega društva. Društvo vs* bi vse prijatelje telovadbe, da si to Pr*' reditev ogledajo, saj so tovrstni nastop v Ljubljani dokaj redki. V primeru sl** Nogometna reprezentanca Belgije je daflC9 v Bruslju pred 30.000 gledalci premagala brano enajsterico Romunije z 1:0 (1:0). gol je dosegel Van d er Berg v 38. minuti« Nogometni reprezentanci Danske in Bolg* rije sta sc razšli danes v Kopenhagnu z odločenim rezultatom 1:1 (1:1). Za Bolgaf,/L je bil uspešen v 15. minuti Kovačev, izena pa je v 30. Jensen. To so ligaši Ljubljane, ki so spomladanskem delu lige osvojili prvo (od zgoraj navzdol): Turner, Konič, uPančič, Brumen, Uranič, Čretnik, ®erbec, Švajger, ^ttller, Kapelj Po VII. kolu zvezne moške košarkarske lige Zdaj pa na odmor do 11. avgusta Ljubljana spomladanski prvak - Olimpija na 3. mestu Zares, lepo slavje slovenske košarke. Oba naša predstavnika v zvezni ligi sta pri vrhu prvenstvene listvice. Pravzaprav je ze čas, da se je tudi Olimpiji in Ljubljani nasmehnila sreča, saj bi bilo brez nje tudi v športu precej drugače. Sicer pa sta oba slovenska Ugaša tudi zaslužila ti mesti, ki nista nič drugega kakor odraz nenehnega truda in načrtne vadbe. _ Ob takšnih in podobnih zaključkih običajno skušamo analizi-rati pretekle dogodke in ocenjevati moštva od vrha do dna. Tokrat naj bo nekoliko drugače. Komentarje vstran! Raje sl prikličimo v spomin nekaj najbolj razburljivih dogodkov iz spomladanskega prvenstva. Trener obrača košu hrbet... Na tekmi Ljubljana : Partizan so tat ie bil namreč izenačen 79:79 in se dogodki na igrišču ves čas sukali Ljubljana verjetno še nikoli ni bila v prid gostov. Partizan je nenehno tako blizu zmage. Prav gotovo je vodil, občinstvo pa ni bilo nejevolj- bila tedaj velika večina gledalcev enačila. Zmeda med domačini je ““* J*” Vse^ieTežalo‘na'MUllerju no nad slabo igro Ljubljane, ampak s Fegušem vred obrnjena od kosa, bila popolna. Sedai je napočil odlo- J- Jj. jn" Miiller z mirne __J : . : 4\r\ oVx vrv im pl i sni n n a tp ZlVCnf> utrudim« 4 .»o m n t o 1- in a: n r.p pisno veselje vnetih pristašev Ljubljane, ki začnejo viharno vzpodbujati domačine. Tehnični vodja Ljubljane zahteva minuto odmora. Rezultat tekme je 79:77 v korist Partizana. Kaj sedaj? Ljubljančani skujejo bojni načrt... Kdo ve. če se bo obnesel? Žogaje v rokah Ljubljančanov. Proti nasprotnikovemu »cisto na kratko Pom poveoai. košu prodira Kapeli. Gostje so oči- Montažno je sicer igralo bolje, ka- . , . požrtvovalno in vidno zbegani in prav začetniško k<>r zadnjič proti Ljubljani, vendar ■ porcijo sreče No grešijo. Tla so se jun močno za- nas po mojem mnenju kljub temu dokajšnjo majala... ne bi moglo »odstreliti«, če ne bi Prodor Ljubljane je uspel. Kapelj j,ilo teh pristranskih sodnikov.« se je zagnal proti košu, pri tem pa »Toda. kako so potekali djohodki?« ga je nepravilno zadržal eden izmed »Zelo razburljivo! Montažnemu je Partizanovih igralcev in sodnikova prav gotovo trda predla in vse je piščalka je odločala o usodi obeh ka7a|.(>, da bo moralo kloniti na-moštev ... Napetost na višku, Kapeli stopi na začrtani prostor in ob tem nastane grobna .tišina. Ugibali smo: »Bo zadel, ali zgrešil? Če bo zadel, bo rezultat izenačen in Ljubljana celo lahko zmaga, če bo zgrešil, so vse nad e splavale po votli. Kapelj je vrgel: prvič zadene koš! Slišimo samo vzdih med gledalci in spet nastane grobna tišina. Bo zadel drugič? Je! Navdušenju ni konca ne kraja, rezultat je izenačenj Poda kaj sedaj? zadnjikrat tako razočaran in za trenutek se mi je vse skupaj zagnusilo. Samo to sem še uspel reči: »Vrag naj vzame takšno košarko!« Miiller bo odločil! Ljublana je imela še eno tako razburljivo tekmo, kot je bila ona s Partizanom. To je bilo beograjsko srečanje s Crveno zvezdo. Po pripovedovanju očividcev je Ljubljana igrala ostro, jrožrtvovalno in tudi z dokajšnjo porcijo sreče. No, vendarle enkrat spremlja neko naše moštvo tudi ta, tako odločujoči čini-telj. Torej, kako ie že bilo? Spet potekajo zadnje minute igre. Ljubljančani sb se odločno približali Crveni zvezdi in prav nekaj REZULTATI VII. KOLA: Olimpija : C. zvezda Proleter : Ljubljana Montažno : Sloboda BSK : Železničar Partizan : Lokomotiva 7 5 0 2 480:487 7 4 0 5 455:453 7 3 0 4 473:467 7214 462:470 7 2 1 4 402:454 7 2 0 5 418:467 7 0 1 6 407:499 s kov i to bliža košu Ljubljane. Toda samb nespretni zamah z roko odličnega igralca je zadostoval, da je Partizan dokončno klonil. Kako se je to zgodilo. V trenutku, ko je hotel Radovič oddati žogo, jo je prestregel Brumen in žoga je bila spet pri Ljubljančanih. »Sijajno, Brumen! Tako se igra! Poglejte junaka današnjega srečanja!« so vzklikali srečni gledalci s tribune, ki je bila nabita do zadnjega kotička. Najmanjši v tem srečanju, in najboljši }* Švajger ga ,e ubogal in mu tajnost sta skrivala zagrebška sod- dal žogo. Miiller se je močno stegni! nika ki sta verjetno tuhtala, kako in njegov zadetek bi našel pravo bi prelisičila borbene goste, ki so mesto, če ga ne bi nasprotnik spod-imeli takorekoč zmago v svojih ro- nesel. Ocividna osebna napaka z kali In stuhtala sta svoje. dvema metoma. Kakšno je bilo ta- c * i. i krat razpoloženje med igralci Ljub- Sr e di dr u * e „ a pol časa ie razb - ^ tega ne more nihče popisati. jenje doseglo v,sek. Olimpija je iz- «f“e- 1 £lizu e in tudi Mizu enačila. Zmeda med domačim je lavato n„ Miillerin. člien""trenutek in spregovorila je ^RezuItaMe sodniška »pravičnost«. Naenkrat sva . . 70:70 Se enkrat mora vreči. ali z i ral tudi drugi met in Ljubljana je bila v vodstvu, ki ga je tudi obdržala do konca. Dosežena je bila pomembna zmaga, ki ie verjetno ni nihče pričakoval... Lipar Marjan 88:71 (46:33) 70:59 (40:35) 59:54 (54:24) 87:62 (48:25! 76:60 (35:27) 7511 519:465 11 7 5 5 2 545:465 10 7 5 0 2 510:465 10 Lestvica ob zaključku spomladanskega dela prvenstva: 1. Ljubljana 2. Proleter 3. Olimpija 4. Montažno 5. BSK 6. Crv. zvezda 7. Partizan 8. Sloboda 9. Železničar 10. Lokomotiva 10 8 6 5 5 4 1 Se drugi del razgovora s slovenskim nogometašem številka 1 Toplak Ivčt - tokrat nogometaš rej«. ««*■•*»»» -= — » V nreišni.; številki smo vam pred- skem nogometu do precejšnjih spre- pa je treba, da so izredno borbeni i j sedaj? »taviti Ivana Toplaka — izletnika za memb. Moštva z angleškega otoka m kondicijsko stoodstotno podkova- in pridejo na igrišče s kondicijo, __________ ______________.... _ ki bi zadostovala za. tri tekme.« čilno, da so kondicijsko izredno do- »Kaj pa pomladitev našega izbra-bro pripravljena, kar je posledica nega moštva?« smo ga še vprašali, načrtnega in zahtevnega treninga. »EkipoJ)i bilo nedvomno^trfcba po- kretno. Slovenska liga — dobra rešitev je dajala videz madžarske. Madžari 0 Tako smo naposled dospeli do so zaradi zadnjih dogodkov seveda domačega ognjišča. Kaj storiti s slo-handicapirani. toda bodo bržkone venskim nogometom? Ta Toplakov kmalu spet imeli dobro moštvo. Za- odgovor smo posebno nestrpno pri-nimivo pa je, da na Madžarskem čakovali: .... „ , —-------— -------- izbira dobrih igralcev ni velika, »Enotna slovenska liga je dobra _ r. cppjavni kar je videti tudi jx> tem, da smo rešitev, Ta bo gotovo dvignila več 0 O giba j r j n Vol e • jih Jugoslovani premagali v vseh klubov na določeno kvalitetno ra- nogometni borzi foplak so^ takole zadnjih tekmah B reprezentance, ven. Najboljšim bi seveda morali »Svetovno prvenst o o P_ rl Spanci so izgubili od Škotov. Zanje dati tudi možnost, da se__ poskusi jo Evropejci bodo favoriti na svetovnem prvenstvu und do^nca.8 Brumen se priprav- pranja h ^ znaElno^r ^^hovTreprTz^ HrKK teža^ pa bo a na strel. Prvič freši. Trene, tanca slabša od Reala. z igralci, ker vsi .slovenski^ klub, ^ fc^dru^te'St da^e v zadnjem letu prišlo v evrop- Ce govorimo o prih. I r exd*s i.K« rkLrui,io sem trdil, da so Argentinci igralci vodilnim klubom svoj kader, in jm>I — toda moram poudariti — V takem položaju je gotovo naj-samo na domačem igrišču, če bi bilo bolj pravilno usmeriti delo pre -prvenstvo v Argentini, bi zanesljivo vsem na mladino. Ko. je poicaza a zmagali, tako pa sodim, da bo prvak nedeljska tekma s Hrvati, ima o- i » -• . ■ u , _— ^ ! 1 ™ n s 1 I , ,, rn tori Q I /. 9 F* P-i C PTm Strelski turnir ob »Dnevu mladosti« Jež in Vrbinc najboljša vtf asf a^.'js« s ti te v rojstnega dneva maršala Ti- zavrni rekord, tesno pa »e mu j« » sn se crlzvale ekiue vseh glavnih približal Delorenzo. Ekipa Ljub- w . zvezi s svetovnim pivcu- m v a aesT republike, razen Titograda. Ijane je s svojo zmago letos že dru- stvd ie bilo treba načeti seveda tudi pot.« V sredo so se pomerili tekmoval- gič osvojila prehodni pokal. formo nase reprezentance. Toplak vidite, na tak način je moč v zelo i Zagreba, Skoplja ter dve garai- Rezultati: malokalibrska puška - Kla^-Sfkile1 te‘ deill^vf^ka kratkem času obdelati vse nogomet- P J uri Ljubljane z malokalibrsko pu- eki uo. t. Ljubljana 3438, Zagreb • Zagreburebik poslčtoica ne probleme. Čeprav to m bila pri- zgoraj navzdol): ko. Čeprav je sezona šele dobro skoplje 3268, (Ljubljana B ^n&eJa »dneva« jgracevGlavna Pravljena .razprava, Paso Toplakov, .. elda, je Jež pofaizal odheno kon- ^ posamezniki: i Jež (Lj) 1168 rKLniklM 2 ^.ezadostoe <>d^ri Mres zamm,Tl- Kr,stane,C’L°kar’ 01 J0’ sad 1 J v n(>d <1 ržav- 2. Vrbinc (Lj) 1149, 3. Pravhart (Zgb) priprave. En teden je za smotrno --------- Kumine. Hehcvr. v, kroge^ poa orzav^ U46 vojaška puška: 1. Ljubljana vi.Kiavanie premalo. Za daljše tre- venija odličen material. Zares sem bil presenečen nad kvaliteto teh mladincev. Treba pa bi bilo širši mladi kader smotrno izpopolnjevati in mu dajati mnogo več kvalitetnih tekem. Po zmagi nad reprezentanco zvezi s svetovnim prven- Hrvatske sodeč je NZS že ubrala to P J katero od evropskih moštev.« Jugoslavija — finalist! • v karska elita rogov) le za 3 kroge pod držav- ‘puška:" 1. Ljubljana im rekordom. Z vojaško puško je 7fl»reb 2212 3 Beograd SS« Sli. 5 “ Š Sarajevo 2130, 5. Skoplje rimer lanskoletni državni prvak 1977, posamezniki: 1. Vrbinc Lj EBufsrs BtBespe ninge pa spet ni terminov. To vprašanje bo treba nujno rešiti, če hočemo kakorkoli uspeti v mednarod-areni. Kljub vsemu pa mislim, bo Jugoslavija zmagala v svoji ni da Ali ste že poravnal naročali«®? Kand us, Debevc, Dermastia, Danev, Poljšak, Škrjanc LETO XHL Štev. 21. Stran 1 Se nekaj vtisov s potovanja na nogometno srečanje v ČSR Tri postaji Ko smo se lani v aprilu vrnili z velikega srečanja med Madžarsko in Jugoslavijo iz Budimpešte domov, je bilo kaj lahko pisati reportažo o silnih vtisih s te tekme. Ostalo je namreč še dosti gradiva z >Nep stadiona«, vrh tega pa smo nabrali še mnogo popotnih vtisov. Letošnja pot na Češkoslovaško je bila polna velikega pričakovanja zaradi nogometne tekme, zanimalo pa nas je tudi, kako je kaj sedaj v tej deželi, ki se je toliko let skrivala za »železno zaveso«. Spet se nas je zbrala primerna družba novinarjev, sicer v nekoliko drugačni zasedbi in takorekoč. pod drugo »firmo«. Devi za potovanja je bila: gremo po zmago v Bratislavo. Živahni Dunaj in se kaj Po dokaj dolgi nočni vožnji je bila prva postaja — Dunaj. Vse po Besedo ima „veliki Vladimir • n V Atenah je preprečil poraz naše državne reprezentance, v Zagrebu je■ ponovno zablestel, v Bratislavi pa je bil središče občudovanja desettisočev gledalcev In pravzaprav največji junak te, za jugoslovansko reprezentanco sicer nič kaj blesteče tekme. Zaslužil bi, da bi ga z igrišča odnesli na ramah, kot so odnesli nekaj igralcev zmagovalnega češkega moštva ... Toda tudi on je s sklonjeno glavo, hkrati s svojimi tovariši, zapuščal zeleni pravokotnik, čeprav je ta dan slavil in nadvse dostojno proslavil svoj jubilej — petdeseto tekmo za državno reprezentanco ... Srečali smo ga zvečer v avli hotela »Devin«. Nič kaj razpoložen ni bil, ko smo mu segli v roke in mu zares od srca čestitali za sijajno obrambo na tej tekmi. Skomignil je z rameni in malo-dušno dejal: »Kaj mi pomagajo čestitke. Če bi bil rezultat vsaj neodločen, bi bil zadovoljen.« »Kajneda, kar malo preveč napora ste imeli sedaj, tri nedelje zapored?« »Da, to v resnici drži. Pošteno smo že utrujeni in potreben bi nam bil vsaj krajši odmor. Toda pred nami je spet državno prvenstvo in treba se bo borili za klubske barve.« »Kot vidim, ste trenutno v zelo • dobri iormi. Kako sle se kaj počutili na vseh treh tekmah?« »Najteže je bilo v Atenah in danes tukaj v Bratislavi. Jasno zaradi tega, ker naše moštvo obakrat ni dalo takšne igre, kot bi bila potrebna za dostojen uspeh. Zato je obramba nosila najtežje breme in k sreči je meni šlo bolje, kot sem ■ pričakoval. To so bili težki trenutki, ki so me skoraj spravili iz tira. Toda zavedal sem se, da moram vzdržati. Uspelo mi je. Priznam pa, da sem se še najbolje počutil v Zagrebu, ko je našim igralcem uspelo skoraj vse, karkoli so v igri hoteli.« »In kaj sedaj? Črve na zvezda je že blizu naslova državnega prvaka, ali ne?« »Da, če ne bi imeli nekaj težjih srečanj. V nedeljo »e sicer sestanemo z Veležom, ki ni tako nevaren nasprotnik, hujša dvoboja pa bosta prihodnjo nedeljo s Partizanom, ki ima izredno razpoložen napad, in kasneje z Dinamom v Zagrebu. Morda bosta prav ta dva dvoboja odločilna za nos. Prav škoda je, da Toplak ne more igrali, ker je zaradi poškodbe na tekmi proti Fiorentini dobil zdravniško prepoved nastopanja za šest mesecev. Njegovo odsotnost precej občutimo, čeprav tudi drugi igralci niso slabi. Sicer pa upamo na najboljše ...« »Kaj pa državna reprezentanca?« »O tem nerad govorim, saj vidite, da nimamo sreče. Včasih ni dobra sestava, drugič taktika igre, zlasti po so naši igralci premehki v borbi proti ostrejšim nasprotnikom. Prav res ne vem, kaj bi bilo treba, da bi si spet priborili sloves, ki smo ga imeli nekdaj...« Končala sva, ker. so ga obkrožili njegovi prijatelji, hkrati pa se mu je mudilo na zaključno večerjo. Igra »Velikega Vladimirja« v Bratislavi pa nam bo ostala še dolgo v spominu... T. B. LETcr XIII. Štev. 21. Stran 4 načrtu: najprej kratek ogled zanimivosti tega velikega mesta, nato počitek — ki se je močno prilegel, ker smo biti tudi »načrtno« dobro utrujeni — nato pa vsak po svoji poti. Kogar so morda »žulili« v žepu kakšni šilingi, jih je hotel porabiti, kdor pa ni bil takšen srečnik, se je zadovoljil le z običajnim ogledom mesta. Za vroče ljubitelje avto-moto športa kaj vabljiva poslastica: na Dunaju je moč kupiti na tako imenovanih »pokopališčih« starih avtomobilov različna mbtorna vozila po zelo nizkih cenah. Seveda med Parni ni bilo nobenega kupca. Zanimivo pa si je ogledati te »sejme«, nameščene na raznih koncih mestah, kjer vidiš mnoge znamke vozil in se ti vzbudi kar sama po sebi tiha želja po nakupu. Toda. pustimo to... Prvo srečanje s Slovaki Kot smo bili lani pa madžarski meji prijetno presenečeni nad gostoljubnim sprejemom obmejnih organov, tako tega ob prehodu čez češko mejo ne moremo trditi. Kot bi nam hotel kdo reči, češ, čemu ste pa vi prišli — nič kaj prijazno, nič gosto-, ljubno. Pozornost pa nam je vzbudila dolga vrsta, nad 30 popolnoma novih »Škoda« avtomobilov, ki so bili menda namenjeni za izvoz. »Tile so pa najbrž pripravljeni za nas, kar izberimo si vsak svojega.« ie nekdo hudomušni) pripomnil. Toda ni bilo več časa izbirati, po pregledu so nas takoj napotili v avtobus in krenili smo naprei. Naš šofer Janez je kar dobro vodil krmilo in s precej veliko brzino smo požirali kilometre. Ceste so sicer asfaltirane, toda vse grajene v »terezijanskem« slogu, kot tobogani: zdaj smo se znašli na vrhu klanca, pa spet globoko v dolini, šlo je gor in dol vse do Znojma. To je bilo prvo večje mesto, kjer smo se ustavili. Brž so nas obkrožili domačini in ko so videli, da smo » Jnboslavci«, so se nam sprva nekoliko »tipaje«, nato pa že bolj korajžno približali. Osnovna tema: razgovor o tekmi, vsi pa so govorili s spoštovanjem o naših nogometaših. V tem kraju je bilo tiste dni tudi slovaško prvenstvo v boksu, ki pa si ga pismo utegnili ogledati. Zvedeli smo le to, da nastopa silno veliko boksarjev in da so to predvsem mladi liudje, nai-več iz vrst delavske mladine. Za boks vlada tam kar precejšnje zanimanje. Precej drugače kot pred 19 leti Prvič.in zadnjič sem bil v Pragi leta 1938, na zadnjem predvojnem vsesokolskem zletu. Nič čudnega, če Se dva spomina na prejšnjo nedeljo v Ljubljani Spodaj: Kapetana mo- l. štev, češki srednji napadalec Cimra (v beli ... majici) in naš levi krilec Tasič, se rokujeta pred tekmo Ob strani: Češka obramba je predstavljala neprebojen zid za naše napadalce me je zanimalo, kakšna je kaj Praga danes. Spomin mi je pohitel 19 let nazaj, ko smo bili tedaj središče pozornosti vseh Pražanov. Na Vac-lavskih namestyli so se takorekoč kar trgali za nas in nam izkazovali svoje gostoljubje. Tokrat? Čez dan živahno vrvenje, v večernih urah pa pravcato mrtvilo. In ljudje? Sprva so nas nekako začudeno gledali, nato so nas spoznali in vzbudili smo pri njih vedno večje zanimanje. Presenetili so jih namreč Paši lepi avtobusi z napisi »Jugoslavija« in ob sprehodu po mestu jugoslovanske zastavice. Občutili smo tople poglede, pa vendar nekakšno zadržanost. Vse polno smO opazili reklamnih lepakov in tudi nekaj izložb s fotografijami z. dirke Praga—Berlin—Varšava, precej reklame smo videli tudi za evropsko boksarsko prvenstvo, ki bo v Pragi od 25. maja do 2. junija. Zanimivo pa je, da ni bila prav nič reklamirana tekma ČSR in Jugoslavija. Morda zato, ker je bila v Bratislavi. Kratek obisk v Pragi pa ie zadostoval, da so se po dolgih letih spet Ogrela srca domačinov, ki s® ponovno pokazali velike simpatije do naših narodov. Štiriletni hokejisti Kaj je na Češkoslovaškem šport številka 1? Morga nogomet ali košarka, morda avto-moto šport? Ali pa orodna telovadba? To so v resnici panoge, ki zavzemajo takorekoč vrh na kakovostni lestvici. Toda po pripovedovanju nekdanjega Ljubljančana, sedaj domačina — Praža-na, smo zvedeli, da ie med mladino in tudi pri ljubiteljih športa največ zanimanja za hokej na ledu. To ni nič čudnega, ker je tam veliko umetnih drsališč, ki so vsa polna mladež!, kadarkoli so pač ugodni vremenski pogoji za to. Skoraj neverjetno se sliši, da se poganjajo za puckom no ledu že štiri ali petletni fantiči, ki so takorekoč komaj shodili. Toda kažejo veliko zanimanje in že sedai mnogo talenta za to dinamično igro. Posledica tega pa je vsekakor, da se Čehoslovaki držijo vedno vrha na svetovni lestvici v tem športu. Telesna vzgoja poenotena Tudi sicer se način izživljanja v telesni vzgoji v ČSR precej izpre-minja. Prvi povojni začetki telesne vzgoje so se porajali po tovarnah in delovnih kolektivih. Le-tem so pomagale sindikalne organizacije, nastali so klubi in društva in ta način izživljanja v telesni vzgoji je še danes v veljavi. Po tovarnah in podjetjih je tako šport med delavci in mladino zelo razširjen. Sicer pa nekdanji Sokol počasi odmira in njegovo, še boli razširjeno vlogo, prevzema enotna telesno vzgojna organizacija, ki združuje v sebi športna in telovadna društva. Sokol deluje le še v provinci. Takšen je trenutni položaj v telesni vzgoji in športu na Češkoslovaškem, kot s m® na hitro razbrali iz razgovora. Veliko zanimanje za moio-sport češkoslovaška avtomobilska in motorna industrija je zelo močna. Kljub temu, da 90 odstotkov različnih vozil pošiljajo v izvoz, je moto šport v tej deželi dokaj razvit. Znano je namreč, da so Čehoslovaki zelo dobri tekmovalci, najbolj pa se izživljajo v ocenjevalnih vožnjah in krosih. Ko smo se peljali proti Bratislavi in se nam je v resnici prav mudilo na tekmo, pa smo med potjo pri 'Brnu vendarle izkoristili mimogrede možnost, da smo si kar med vožnjo •na hitro ogledali pomemben objekt, ki je napravil na nas močan vtis. Na tej a v to st radi. ki ie ena izmed redkih dobrih cest na Češkoslovaškem, smo namreč videli del tekmovalne proge, ki je vsako leto središče napetih bojev najboljših motoristov iz vse Evrope. Velike, lepo grajene tribune, startni stolpi, boksi in drugi objekti naredijo impozantno sliko. To je dokaz, da se ta šport v ČSR lepo razvija. »Favoriti poraženi...« Mimo Brna, Breclave iti drugih krajev smo hiteli proti zaključnemu dejanju našega potovanja. Nestrpni smo bili, kajti čas nas ie priganjal in nemirno smo pogledovali na ure, češ, ali bomo prišli pravočasno ali ne. Končna postaja ie bila namreč Bratislava, kamor smo dopotovali z naj večjimi željami. Ne bi hotel ponovno opisovati tesnih občutkov ob srečanju med Jugoslovani in Čehi. To je za nami in je vpisano v nov list žalostnih analov našega nogometa. Resnici na ljubo povedano, nismo postali malo-dušni, spet nas ie razvedrila slovenska pesem, Slovaki pa so nas kar začudeno gledali, kako da moremo na takšen način prenašati poraz svojih nogometašev. Mi pa smo se držali našega starega reka: »Po toči se ne izplača zvoniti.« Naša vedrost je imela na domačine močan vpliv: ni se nam godilo tako kot Italijanom v Zagrebu. Nihče se namreč ni norčeval iz nas zaradi poraza, pač pa so s svojimi nogometaši vred uživali v zmagoslavju. Ko pa smo zvečer dobili v roke prve izvode domačih časopisov, smo opazili v njih veliko navdušenje nad uspehom Čehoslo-vakov, kar so posebej poudarjali naslovi ' »Favoriti poraženi« — in podobno. Spet precej čiolga pot več sto kilometrov. spet utrujenost in želja po počitku. Na češki meji so nas precej časa zadrževali, kot bi se morda ne hoteli tako hitro ločiti od nas; precej laže je šlo na avstrijski meji. Ko pa smo prišli spet do naših obmejnih organov, je bila ponovna tema razgovorov nogometna tekina: »Zakaj so naši izgubili? Ali so igrali slabo« in še kar drugega. Toda sedaj smo spet doma in upamo ter pričakujemo, da se bo kvaliteta našega vrhunskega nogometa izboljšala. Ali pa se res b«. to pa ostane spet veliko vprašan je ... Tone Bančič Takšen cvet je treba čuvati Teten dni je že od tega, kar smo bili navdušeni nad mladinsko reprezentančno tekmo med Slovenijo in Hrvatsko, ki je po svoji kvaliteti, zlasti pa zaradi zelo dobre igre slovenskih mladincev zasenčila meddržavno srečanje B-repre-zentanc ČSR : Jugoslavija. Ta tekma, kot kaže, ne bo šla zlepa v pozabo, kar dokazujejo še sedaj pogosti komentarji poznavalcev nogometa, ki kar ne morejo prehvaliti mladih nogometašev. Ob tem dogodku pa ne moremo iti kar mirno mimo. Spet smo namreč prišli do zaključka, da imamo v naši republiki dovol j mladega naraščaja. Temu pa je treba posvetiti vso pozornost in nuditi mladim talentom možnost razvoja ter kvalitetnega napredka. Kako pa bi prišli do učinkovitih uspehov? Delno je nakazala pot že Nogometna zveza Slovenije, ki je doslej organizirala nekaj skupnih taborjenj najboljših slovenskih mladincev. Na teh taborjenjih so mladi nogometaši pridobili precej izkušenj, od: stranili dosti napak in se spoznali med seboj. To se je bogato obrestovalo. NZS namerava tudi letos organizirati skupna taborjenja najboljših slovenskih mladincev, po vsej verjetnosti v Mariboru in Velenju. Teh taborjenj se bodo udeležili tudi vsi oni, ki so bili kandidati za slovensko reprezentanco. Seveda bo v veliki meri odločalo o uspehu teh skupnih treningov dejstvo, da bodo dobro organizirani in pod izkušenim strokovnim vodstvom. Ni namreč vseeno, kakšen trener skrbi za ta naraščaj, ki mu je kljub dosedanji kvaliteti potrebno še veliko vadbe in izkušenj. Prav je tudi, da ta taborjenja letos ne bodo združena s finalnimi turnirji za naslov republiškega prvaka, kot je bilo to lani. Ta praksa se namreč ni obnesla in je v precejšnji meri škodila končnemu cilju skupnih treningov. Toda takšna taborjenja, ki jih lahko NZS organizira kvečjemu enkrat alti dvakrat na leto, ne zadostujejo, ampak je treba temeljitega dela z mladinci tudi v klubih. Tega, žal, doslej — kot smo že večkrat omenili — nismo zasledili. Se vse premalo je skrbi za mladi rod, čeprav bi se klubska vodsva mo- rala resno zavedati, da je obstoj njihovih prvih moštev v naj večji meri odvisen od tega, ali pravilno vzgajajo naraščaj in z njim kasneje dopolnjujejo članska moštva. V Sloveniji imamo tudi premalo izkušenih trenerjev, ki bi bili dobri psihologi in pedagogi za vzgojo mladine. Morda bi bilo dobro, če bi poskrbeli tudi za takšne tečaje, kjer bi se trenerji posebej pripravljali za delo z mladino. Vsa ta skrb pa leži, poleg NZS, seveda tudi na klubih. »TO BI BIL ODLIČEN KLUB...« Takšno mnenje smo po nedeljski tekmi slišali že med mnogimi ljubitelji nogometa. Le-ti so se namreč navdušili kar za to, da bi te mladince zbrali skupaj, jim dali primernega trenerja in solidno vodstvo ter ustanovili klub, ki bi bil morda perspektivni klub bodočnosti našega nogometa. Povsem razumljivo je, da takšne ideje v trenutnih razmerah, kot jih imamo v Sloveniji, ni moč uresničiti. Delno zaradi lokalpatriotizma v posameznih klubih, delno pa tudi zaradi tega, ker se klubi upravičeno potegujejo za svoj bodoči naraščaj. Torej, s takšnim klubom ne bo nič. Vsaj zaenkrat ne. Vendar pa bi bilo dobro organizirati več reprezentančnih tekem za te mladince, pa naj bi bile to tekme pod-zveznih ali mestnih reprezentanc, še najbolje pa, če bi organizirali tekme z reprezentancami drugih republik. Prav zanimivo bi bilo videti po sedanjem uspehu Slovencev srečanje z odlično reprezentanco Srbije. Kolikor vemo, se NZS precej poteguje za to, da bi Srbija nastopila v Ljubljani 22, julija. Če bo do tega prišlo, smo prepričani, da bodo mladi nogometa« ši doživeli velik obisk, prav gotovo mnogo večji kot naši ligaški klubi. Prav pa bi bilo, da bi Slovenija nastopila še proti Črni gori, BiH in Makedoniji in tedaj bi lahko ugotovili pravo sorazmerje sil med mladimi nogometaši Slovenije in drugih republik. Sicer pa ne pozabimo, da je treba takšnim talentom dati vse možnosti za njihov razvoj in da jih je treba skrbno čuvati in gojiti. -Bi Tone Bančič Zaščitni znak je jamstvo za kvaliteto izdelkov »ELANOVI« loparji za perjanico (badminton) so enakovredni najboljšim inozemskim izdelkom Zoran Polič: Perspektivni plan in naše delo (Nadaljevanje in konec) Nekih. nasprotnik interesov sploh ni (če bi seveda problem telesne vzgoje v celoti postavljali na pravo. mesto). Res je le, da smo mi še na zelo primitivni stopnji v oblikah redne splošne vadbe, da forsiramo športne uspehe brez zdrave množične osnove in zato doživljamo čisto nenormalne odnose med širino te-lesnovzgojne dejavnosti in športnimi uspehi in da vse prečesto pozabljamo, da ni tekma vedno Osnovna težnja vseh pripadnikov telesno-vzgojnih organizacij. Nasprotno, lahko trdimo, da je precejšnje število mladine, ki jo javne tekme odbijajo, četudi si želi razvedrila v aktivnem udejstvovanju s telovadbo. Zato ne smemo uveljaviti nekih nasprotij, ne smemo meriti vrednosti telesnovzgojnega dela po tekmovalnih rezultatih, temveč moramo voditi bitko za dvig Ohčega nivoja telesne sposobnosti vse mladine, bitko za zdrav, napreden in v interesu poedincev in skupnosti postavljen odnos med osnovnim delom in športnimi uspehi. To pa bomo dosegli samo. če prenehamo z nesistematičnim, samo v propagandistične prave e usmerjenim delom, brez osnovne načelne usmerjenosti in brez programa. Z drugimi besedami se to pravi, da moramo čimpreje uveljaviti določen skupni program za vso teles-novzgojno dejavnost in s tem tudi določen enotni sistem dela. Toda to ne sme biti sivo, enolično delo, z normiranimi gibi in pretirano disciplino, temveč živahno, urejeno, privlačno, osnovnim ciljem in konkretnim potrebam ter krajevnim pogojem odgovarjajoče delo, ki pa vendarle črpa Osnovne vzpodbude iz občih dognanj o telesni vzgoji, iz konkretnih strokovnih predpisov in iz številnih priročnikov, ki posredujejo osnovna, toda enotna napotila za delo. Nosilci enotnega sistema so prednjakt in trenerji, s tem pa šole in priročniki. V nobenem primeru t>a ne morejo biti to administrativni Predpisi oziroma naredbe, ki bi določali kaj in kdaj in kako sme nekdo delati. Čim preneha biti pisana beseda pripomoček in hoče nadomestiti živ vzgled in besedo, je stvar obsojena na propast. Zato moramo mnogo več skrbi kakor doslej posvetiti vzgoji novih vaditeljskih kadrov. To morajo biti široko razgledani, strokovno usposobljeni Uudje, ki bodo znali povezovati svoje splošno osnovno znanje s posebnostmi in pogoji dela v vsakem kraju, ne da bi pri tem kakorkoli zapostavili osnovna načela telesnovzgojnega dela. Da bi v tem uspeli, se moramo seveda predvsem zediniti v tem ali lahko razvijamo svoje delo na različnih osnovnih načelih oziroma še točneje, ali smemo dovoliti, da bi Pri nas veljalo načelo: kolikor šol, toliko sistemov oziroma osnovnih metod dela. Predvsem ne moremo v tem razglabljanju mimo glavnega načela, oa mora pravilno telesnovzgojno delo vsestransko razvijati telesno zmogljivost zaradi utrjevanja zdraviš, povečane delovne sposobnosti in zaradi večjih možnosti zdravega razvedrila. K temu more voditi samo znanstveno dognan sistem, ki mora imeti za naše potrebe — v vsej državi — določene enotne osnove, kj, iih spoštujejo in na katerih razvijanju in spoznavanju delajo vsi strokovnjaki s tega področja. Če je ta pot in taka enotnost do-?esljiva predvsem s pomočjo strokovnega vodstvenega kadra, potem le rešitev problema predvsem v izgradnji odgovarjajočega šolskega Sistema in v ureditvi odgovarjajo-ceo-a položaja osnovnih strokovnih kadrov. Izgraditi najprimernejši šolski sistem predvsem pomeni, postaviti takšne in toliko šol, kolikor odgovarja potrebam v daljšem razdobju, dati tem. šolam enotni osnovni učni načrt, povezati šole medsebojno čim tesneje, da bi z medsebojno izmenjavo izkušeni čimpreje izpopolnili vzgojni sistem, in usmeriti delo šol v osnovne pravce naših potreb. V skladu s tako vlogo šol seveda ne moremo pristati niti na to, da se nam polagoma vse spremene v trenerske šole, niti, da se postavljajo v višjem rangu, kakor to odgovarja potrebam in pogojem določenega področja. Vse naše telovadne šole, pa najsi bo to D1F v Beogradu ali pa srednje in višje šole po republikah, nam morajo dajati predvsem vaditeljski kader s splošno izobrazbo, ki bo gorel za izvajanje osnovnih nalog na področju telesne vzgoje, ki bo torej imel predvsem pred očmi vzgojni, zdravstveni in gospodarski pomen telesne vzgoje in bo tem potrebam tudi prilagajal program svojega dela, šele v drugi vrsti pa bo čutil potrebo po športnih uspehih in se. če bo treba, dodatno pečal tudi s trenerskim poslom. Posebno vlogo morajo odigravati v šolskem sistemu razni tečaji, seminarji in posveti. Za partizanske in športne organizacije morajo vodilni strokovnjaki, to je inštruktorji pri zvezah, prihajati iz telovadnih šol, toda Osnovni kadri, to je vaditelji in trenerji v društvih morajo prvenstveno izhajati iz tečajev. To velja še posebno zategadelj, ker morajo biti to v glavnem prostovoljni kadri, ki se poleg svojega rednega dela pečajo še s prednjaštvom oziroma trenerstvom. Nam danes teh kadrov ogromno manjka. Manjka nam pa tudi sposobnih inštruktorjev in organizatorjev tečajev. Da bi temu Odpomogili, moramo čimpreje organizirati prednjačko- trenersko šolo, ki bo zaenkrat dajala osnovne kadre okrajnim partizanskim in športnim zvezam, da bi lahko pričele s sistematičnim prirejanjem tečajev za osnovne društvene kadre. Če so Osnovni cilji naše organizirane dejavnosti enotni, če naj bo sistem dela — a to pomeni glavna usmerjenost — enoten, potem mora biti predvsem šola za vzgojo in-struktorskih kadrov enotna. Samo na ta način bo naša dejavnost na področju telesne vzgoje dobila solidne osnove, v n to j bo določen sistem in enotna usmerjenost. Vse drugo so same prazne fraze, nasedanje negativnim odnosom do telesne vzgoje sploh in več ali manj rodoljuba rsko pojmovanje dela na tem področju. Zato, če danes nekdo postavi vprašanje: ali enotna prednjaško-trener-ska šola ali visoka šola, tam, kjer višja šola že obstaja, je jasen odgovor, da dvakrat prvo, ker ona rešuje osnovne probleme družbenih organizacij na področju telesne vzgoje, ne pa sprememba šole z nižjim rangom v višji, ko posebni pogoji za to še niso dozoreli. To ne pomeni, da moramo biti zoper visoke šole na tem področju. Nasprotno, potrebne so nam in moramo se boriti zanje. Toda predvsem moramo ustvarjati pogoje, da bodo kot take lahko delale. Kaj nam sicer pomaga sam naziv šole, če pa niti materialni pogoji ne odgovarjajo, niti ni dovolj usposobljenih kadrov, ki bi dali šoli zahtevani rang. Potrebno je zato, da vsak čas in na vsakem mestu vidimo, kateri so osnovni problemi in kako jih lahko najuspeš-neie rešujemo. 'V reševanju kadrovskega vprašanja imamo pri nas še vedno opravka z mnogo bolj zaostalimi pogledi, kakor pa je nek phneipialni Odpor zoper šole višjega ranga. Še vedno se namreč pojavljajo prigovori, in to večkrat celo s strani tovarišev, ki so n. pr. v okrajih na zelo odgovornem političnem delu, da v okra-' jih niso potrebni profesionalni in-struktorski kadri za področje telesne vzgoje, posebno pa ne v družbenih organizacijah. Baje je to že profesionalizem, ki ie v nasprotju s čistimi vzgojnimi in političnimi načeli. In vendar stvar ne stoji tako! Nasprotno! Dokler ne bo imel vsak naš okraj dovolj sposobnih pred-njakov in trenerjev, ki se bodo posvetili samo temu poklicu, ki bodo za ta posel plačani — in to dobro plačani — in jim bo skupnost njihov poklic tudi priznala kot družbeno visoko koristno delo, tako dolgo bomo zaman trošili papir, izgubljali čas ter govorih o visoki vrednosti telesne vzgoje in podobno. Materialni pogoji v občinah in pravilno rešeno kadrovsko vprašanje v okrajih in osnovnih organizacijah so ob istočasnem spoznanju, da moramo čimpreje ustvariti svoj •enoten sistem telesne vzgoje, osnovni pogoji, da se bo delovna sposobnost naših ljudi še bolj dvignila, da se bo sistematično utrjevalo njihovo zdravje in da bodo lahko vselej našli svojim potrebam Odgovarjajoče razvedrilo v telovadni igri, v športni prireditvi ali pa drugi obliki telesnovzgojnega dela. ) Danes obstajajo vsi pogoji, da tudi na tem področju odločneje in hitreje krenemo k večjim uspehom. Po revoluciji prebujena zavest državljanov, zdrav instinkt mladine, socialistične oblike uprave — vse to so elementi, ki odpirajo mnogo širše izglede, kakor pa jih je imelo telesnovzgojno delo kdajkoli. Seveda tie smemo ob takih pogojih pretiravati in postavljati večje zahteve, kakor jih skupnost zmore glede na trenutno gospodarsko stanje. Jasno pa ie. da ima danes vsaka občina vsaj toliko sredstev, da lahko uresniči svoji šoli, pa tudi svojemu partizanskemu in Športnemu društvu osnovne pogoje — a to so najprimitiv-nejši prostori za delo. Nikjer ne ho težko odrediti travnika, postaviti preprosto streho ali pa nabaviti naj-skromnejše orodje. Odnos do teh potreb bo v veliki meri zrcalo stikov, ki so jih znala ustvariti ..partizanska in športna društva s celotnim dogajanjem v svojem okraju, zrcalo njihove politične in s tem tudi obče družbene aktivnosti. Važno pa bo, da bodo društva s poverjeno imovino dobro gospodarila. Vsak član društva še mora zavedati, da je soodgovoren za poslovanje društva. V bistvu je pravzaprav društvo, kjer vsi člani aktivno sodelujejo pri vseh društvenih akcijah, primer družbenega upravljanja na zelo visoki stopnji, saj so pravice in odgovornost porazdeljene na številčno večkrat zelo obsežno skupino neposredno zainteresiranih državljanov. Zato so brez osnove zahteve, ki se večkrat pojavljajo pri nas, da je namreč treba tudi v prostovoljne organizacije ita področju telesne vzgoje uvesti družbeno upravljanje. To ie pravzaprav čisto nerazumevanje osnovnih elementov družbenega upravljanja in njegove funkcije. Kakor da bi lahko posebej postavljena skupina državljanov, ki 'morda niti ne poznajo problematike telesne vzgoje, bolje upravljala osnovno imovino društva in vodila njegovo redno delo, kakor pa vse članstvo tega društva in od članstva izbrani upravni odbor. Druga stvar je seveda, če ie članstvo neaktivno. Toda v takem primeru ni rešitev v postavljanju nekega organa izven društva, temveč v aktivizaciji članstva, Oziroma v iskanju vzrokov zastoja in odločna borba zoper te vzroke. Poseben problem ie seveda nadzorstvo nad poslovanjem društev Nadzorstvo nad upravljanjem z materialnimi sredstvi v društvih spada v pristojnost vseh občanov. Vsakdo ima pravico ugotavljati slabo ali dobro gospodarjenje in predlagati občini odgovarjajoče ukrepe. Toda to bodo vedno le občasne in nesistematične kontrole. Redno nadzorstvo nad vzemi telesnovzgojnimi napravami bi morali voditi Sveti ali Komisije za telesno vzgojo pri občinah, ki bi to svoje delo organizirali sistematično in seveda tudi s pravico ukrepanja, kjer društva ne poslujejo kot dobri gospodarji. Morda so nekatere od napisanih misli odveč, morda vsem ne bodo všeč. toda potrebno je o njih spregovoriti, če hočemo z jasnimi načrti pristopiti k pripravljanju petletnega načrta, ki bo v veliki meri vplival na naš bodoči razvoj, ker bo vplival na vso našo dejavnost, odrejal glavne smernice, pa tudi materialne in s tem finančne pogoje dela. Zato ne smemo dopustiti, da bi še vedno samo iavali v iskanju novih metod in oblik dela. da bi se izgub- ljali v razpravah, kdo je več in bol ji, da bi bežali od jasnega in principialnega programa, pa tudi od podrobnega tekočega programa dela, da bi dopuščali enostransko usmerjenost in predvsem, da tudi samo za trenutek pozabimo osnovne namene, ki morajo voditi vse naše delo. Telesna vzgoja (vključno šport) je najprijetnejše in najpotrebnejše razvedrilo, toda večkrat in vse prevečkrat obvezno in zato tudi »neprijetno« razvedrilo, ker še vedno ni postala zavestna vsakodnevna potreba naše mladine, ker večkrat trpi na pomanjkanju pestrosti elementov dela in ker je večkrat brez sistema, zato pa brez potrebne postopnosti, zanimivosti in v skladu s krajevnimi potrebami in pogoji. Ce vemo, da je vse to odvisno od sposobnih kadrov, potem bomo prav temu problemu posvetili v perspektivnem planu največ skrbi. Tudi za telesnovzgojno področje mora predstavljati perspektivni plan važen mejnik v delti, voditi mora k novim in še večjim uspehom, k novim jasnim dognanjem o vlogi in pomenu te dejavnosti v okviru občih družbenih potreb. Zato mn moramo posvetiti vso potrebno pozornost in se pripraviti z vso.odgovornostjo na njegovo izvajanje. 1* O 1_ E' ■ V O' Ob 70-letnici kolesarskega športa v Sloveniji Najboljše kolesarje sta imela Ilirija in Hermes Prva svetovna vojna je zavrla nadaljnji razvoj slovenskega kolesarstva .Številni klubi so prenehali z udejstvovanjem, še najbolj pa je bila prizadeta Primorska, ker je večji del tega ozemlja okupirala Italija. Za Slovenijo je težavno nalogo oživi jen ja kolesarskega športa prevzela MKK Ilirija. Z veščo roko spretnih organizatorjev, sta se dela oprijela Jaka Gorjanc in Josip Jaklič. Organizirala sta razna Mariborske vesti Mariborsko športno društvo »BRANIK« bo v bodoče ozvočilo važnejše športne prireditve svojih klubov. Obiskovalci tekem v nogometu, košarki, odbojki, rokometu, atletiki, boksu, tenisu, sabljanju, plavanju itd. bodo to novost prav gotovo z odobravanjem pozdravili. Na prvenstveni tekmi ženske zvezne lige v malem rokometu med Branikom in Slavonko iz NoVe Gradiške je poseben odposlanec Rokometne zveze Slovenije predal ekipama članov in mladink lepa pokala za osvojitev naslova letošnjih republiških prvakov. Ženska državna reprezentanca v malem rokometu se bo od 24. maja do svojega odhoda v Prago na meddržavno srečanje z reprezentanco ČSR pripravljala v Mariboru. Treninge bo vodil trener Tičič iz Vi-rovitice. Hrvatska nogometna zveza se je tudi letos obrnila na Mariborsko nogometno podzvezo glede organizacije taborcnjn najboljših mladih nogometašev iz Hrvatske v Mariboru. To priložnost bodo izkoristili tudi za taborenje izbranih mladincev mariborske podzveze. Da bi se dokončno uredili nesporazumi med Nogometno zvezo Slovenije in Mariborsko nogometno podzvezo, bi moral biti v Mariboru sestanek merodajnih funkcionar jev obeli športnih forumov. Toda ob določenem terminu brez vsakršne obrazložitve iz Ljubljane ni bilo nikogar. tekmovanja, skupinske izlete in druge prireditve. Prvo pomembno tekmovanje pa je Ilirija organizirala leta 1920. »Prvenstvo Slovenske Koroške«. Zmagovalec je bil odlični Šolar. V naslednjem letu je Ilirija organizirala več kot 17 tekmovanj. Skoraj vsako nedeljo so naši kolesarji nastopili zdaj tu, zdaj tam. Začeli so ustanavljali tudi nove kolesarske klube na podeželju. Za poživitev meddruštvenega življenja je Ilirija organizirala s celjskim kolesarskim klubom vsakoletno dirko »Zvezdno dirko« v Celju. Od leta 1923 so začela delovati še kolesarska društva Sava, AŠK Primorje, Ljubljanica, Vrhnika itd. Tudi v Mariboru so začeli z delom. Ne smemo pa prezreti navdušenja za ta šport v Slo-venjgradcu, Murski Soboti, Ptuju in drugod. Razen cestnih dirk so društva pogosto prirejala tekmovanja na dirkališčih, kjer sta prednjačila Sava in Primorje. Po letu 1930 so se kolesarji Primorja dogovorili za prestop v ŽSK Hermes, ki jim je obljubil zgraditi kolesarsko dirkališče in ustanoviti kolesarsko sekcijo. Leta 1932 je bilo dirkališče zgrajeno. Največ tekem je prirejala Hermesova sekcija, pa tudi druga kolesarska društva so prirejala na tej priljubljeni stezi svoja tekmovanja. S tem tekmovanjem, je kolesarstvo znatno pridobilo na številu simpatizerjev, ki so v vedno večjem številu prihajali na dirkališče v šiško. Leta 1934 je Hermes izbral za cestne dirke še danes poznano krožno podutiško progo, da gledalcem od blizu pokaže tudi takšne cestne dirke. Na tej dirki se je vedno zbralo več tisoč gledalcev. Od 1930 —-1940 so kolesarji Hermesa postali vodilna kolesarska enota v Sloveniji. Vidnejši kolesarji Slovenije od 1920 — 1940 so bili: Ogrin, Rebolj, Šiškovič, Šolar, Hvala, Komar, Za-noškar, Nardin, bratje Bari, bratje Goltezi, Meze, Prodan, brata Pcršin, Kosmina, Jontes, Senica, Valant, Jesenovec, Bukvič, Oblak, Gregorič, Kačič, Grabec, Štirn. Močnik, Brajnik, Lavrih. Žerjal, Rozman, Golob, Peternel, Stibernik. Kesič, Trobec, Grabnar in še nešteto drugih. Raymond Lambert: REKORD HR HIMALAJI To raziskovanje se prične 27. septembra. S Fran-zem sestopim po južnem pobočju Menlungtseja, ki s(eza v vis svojo čudežno piramido, na kateri pa ne "krijemo nobene možne poti. Odpravimo se v smeri proti Gaurisankarju in sestopamo po dolgi dolini, ki jo sekajo brezkončne korene. ki hodi mnogo hitreje kot jaz, kar izgine, ga šele okrog poldneva ob uri obeda, potem Pa spet povzame svoj peklenski tempo in ponovno ga ajdem šele zvečer v taborišču. Mirno in zložno pridem na točko, ki leži 4800 metov visoko, kajti dolgo sva sestopala in se potem zPela sem gor, kjer bomo postavili taborišče. Spremna a naju le dva šerpa. Zopet dežuje in Gaurisan-zaFv $e skrije. Noč prebijemo v dveh šotorih: eden je šerpi, drugi pa zn naju. Šerpi sta Vongdi in Mingma *shethar. v F ranz, Nagledam Naslednji dan je nebo spet jasno. Zato plezamo do višine 5000 metrov. Stojimo pod majhno goro skalovja, od koder si lahko po mili volji ogledujemo Gau-risankarjev vzhodni in južni greben ter steno, ki je stisnjena med oba. Takoj pa nam postane jasno, da po tej strani ni mogoče računati s kako plezarijo. Opazimo plazove, ki se brez prestanka vale po strmini, oba grebena pa sta presekana od orjaških skokov. Še več, osrednji predel je na obeh straneh okrašen z opastmi. Vrnemo se po svojih stopinjah, sestopamo, nato pa se ponovno vzpenjamo k izhodiščnemu taborišču. To prvo raziskovanje nas je že nekoliko poučilo glede Gaurisankarja. Toda to še ni dovolj. Morali bomo iti dlje, poizkusiti pogledati na vzhodni greben, če nam ne bi slučajno na severnem pobočju kakšen dobrodušen ledeniček olajšal naloge. V tem primeru bi bilo morebiti možno, da postavimo taborišče in se dvignemo v smeri proti vzhodu. Ob povratku v taborišče izvem z velikim veseljem, da je prišla pošta. To so prva pisma, ki jih dobimo. Prinesla sta jih dva šerpa, ki sta nas zapustila v La-duku. 150 indijskih rupij mesečno dajemo tem možem zato, da opravljajo poštarsko službo, ki pa predstavlja pravi športni uspeh. Spišemo pisma, ki bodo odšla takoj, že drugič, v Katmandu. Nato določimo nov razpored. Delati je treba hitro, kajti vzpon na Gaurisankar se kaže v precej neugodni luči. Sklenem torej poslati Jugea in Lochmatterja, da si poizkusita ogledati Menlung La. To sedlo nam bo omogočilo, da zapustimo glavno taborišče, pridemo v dolino Bothe Kosi in napredujemo v smeri proti Čo Oju. Raziskovalni pohod naj bi trajal tri dni. Ta čas odidem jaz s Claude Kogan v smeri proti Gaurisankarju. Ogledava si ga z daljnogledom. Raziskovanje je bilo zelo prijetno. Spremljali so naju trije šerpe. Prvo noč smo taborili pod neko skalo. Drugo noč smo postavili šotore sredi čudovitega zelenja, obdanega z visokimi rododendroni in brinjem. Naslednji dan sva se vzpela na vrh in skoraj dve uri sva z daljnogledom ogledovala vse Gaurisankar-jeve grebene: nikjer možnosti, da bi postavili taborišče. Strahotno delo bi bilo posekati vse dvajset do trideset metrov visoke ledene stolpe, ki se dvigajo na tem grebenu, da bi mogli spravljati material in taborišča v smeri proti vrhu. £e greš iz Radeč pri Zidanem mostu po glavni cesti proti Sevnici, boš kmalu zagledal ob bregu Save veliko poslopje, ki ga na pol zakriva drevje. To je nekdanja graščina, v kateri so pred stoletji prebivali plemiči Ostrovrharji. Leta 1923 je zadnji lastnik Gutmanstaal proda! grad redovnicam. Med okupacijo je stavba prešla v roke Nemcev, po osvoboditvi pa jo je prevzelo državno kmetijsko posestvo. Od leta 1932 pa se v nekdanji graščini nahaja vzgojno-poboljše-valni dom za mladino. Ko sem pred nedavnim pešačil iz Zidanega mosta proti Radečam, sem ves čas premišljeval, kaj bom videl in izvedel v domu. Se bolj me je zanimalo, kako dela v domu partizansko društvo, ki so si ga pred tremi leti ustanovili mladinci in mladinke iz doma. Drugače kot sem pričakoval Na vrhu klanca nad Radečami sem skozi drevje opazil prve obrise razsežnega poslopja. Zavil sem po gozdni poti proti Savi. Toda kje je stražar ali miličnik, da bi se mu legitimirali1 In kje je žična ograja? Takšna vprašanja so mi rojila po glavi, ko sem korakal proti glavnemu poslopju, Sele pozneje, v razgovoru z upravnikom doma, tov. Ivanušem, in pri ogledu vseh prostorov doma, sem spoznal, da sem si prišel ogledat dom z zastarelimi pojmi. * —------------------^ »Takrat ga brcni, ko te sodnik ne vidi.. Slovenci se žeto radi pobahamo, da: smo kulturen narod. Kadar le nanese priložnost, se bahavo izprsimo, češ, saj menda poznate našo civilizacijo in kulturnost, naše kulturne velikane, učenjake, umetnike itd. In pri tem pomilovalno zmignemo z rameni, če je govora o kulturnosti narodov, ki žive le 100 km bolj proti jugu. Vse lepo in prav, če gre za naše kulturne tradicije. Toda kulturnosti naroda ne merimo samo po lem, če ima toliko in toliko umetnikov in učenjakov. Mislim namreč tudi na srčno kulturo, na plemenitost, na vzgojenost vsakega posameznika in naroda, tal je tovrstne kulture pri nas marsikdaj in marsikje premalo. Ne samo v javnih lokalih, na cesti, na vlaku, tramvaju in še kje. Premalo jo je tudi tam, kjer bi je moralo biti največ — na športnih stadionih in igriščih. * Spomnimo se le teden dni nazaj. Tekma B reprezentanc Jugoslavije in ČSR nas je razočarala, jezili smo se nad slabo igro naših in nad surovostmi gostov. Dobro, kakšno pikro pripombo že preneseš, saj končno ljudje res niso svetniki. Toda kar je preveč, je pa le preveč: razbite steklenice Cockte so kar deževale na stezo, tako da je bila na koncu podobna steklarni, v. katero je treščila bomba. Nekaj ljudi je pri tem odneslo krepke buške in tudi krvave praske... Vzemite zadevo kakor pač hočete, a nekoliko vendarle diši po tistem, čemur so stari Rimljani rekli — »panem et circenses« ... No, pa brez zamere, saj mi Slovenci smo seveda strašansko kulturni ... * Pred nekaj tedni na' nekem ljubljanskem nogometnem igrišču ... Igra obeh moštev je surova, med gledalci psovke, zmerjanje in vse mogoče prostaške »cvetke« ... Nek igralec grobo napade igralca drugega moštva, sodnik piska prekršek. Lg nerad se igralec umakne z igrišča. Ob ograji ga njegov trener sprejme s temile besedami: »Bedak, zakaj pa si ga pokosil takrat, ko te je sodnik videi! Ali ga ne znaš takrat, ko gleda sodnik stran ...« Pravijo, da je trener — vzgojitelj ... * Ne zamerite, spet smo na nogometnem igrišču. Sicer pa bi se kaj takšnega utegnilo pripetiti tudi pri košarkarjih, odbojkarjih ali kjerkoli pač. . Imena kluba in igralcev? Končno niso važna, čeprav bi lahko z njimi postregli. A saj vemo, kako bi bilo potem: iz vseh trt izviti izgovori, izmikanje, pritožbe, intervencije, užaljenost, popravki, grožnje s tožbo, ostavke itd. itd. Pač drži tisti stari pregovor: resnica v oči bode '... Torej, spet je ha igrišču trener. Okoli njega so zbrani pionirji. Ta-korekoč cvet mladosti, naša mladina, naš up in naša nada, kot temu pravimo v poetičnih frazah. Trener razlaga in uči: kako je treba streljati, zaustavljati, oddajati žogo in še sto drugih skrivnosti. In tudi to pove, kako je treba »pokositi« nasprotnega igralca. »Takrat ga moraš brcniti, ko te sodnik ne vidi«, uči trener. Več parov mladih oči opazuje trenerja in pazljivo vsrkava njegove nauke ... Da, takrat, ko te sodnik ne vidi . . . Kar se Janezek nauči, to bo Janez znal... * Četrta zgodbica je z nekega mesta na Urvatskem ... Med nogo- metaši je nastal prepir. Nič posebnega. Tisli, ki je bil najbolj »kulturen«, pobere kepo blatne prsti in z njo podrgne igralca nasprotnega moštva po obrazu. Vse to je slučajno videl sodnik (oh, kakšna škoda, da ni gledal stran). Odločno pokaže s prstom: ven z igrišča. Nerad se pokori igralec, ves čas godrnja in ugovarja. Ko pride do ograje, ga tu sprejme vodja njegovega moštva. Kaj mislite, kaj je storil vodja? Morda je skrivaj pomežiknil igralcu, češ, nič ne skrbi, bomo že tako uredili zadevo, da ne boš preveč kaznovan? Večina odbornikov (koliko %?) bi morda tako naredila, zlasti če bi bil igralec nepogrešljiva moč. Ta odbornik pa je bil drugačnega kova. Dve krepki klotuti sta prifrčaii igralcu v lice, da je bil hipoma rdeč kot puran (od udarca, ne od sramu nad svojim početjem). Potem je stari nogometni odbornik stopil k sodniku, se mu opravičil in pred vsemi igralci in gledalci glasno izjavil, da bo klub igralca še strožje kaznoval kot nadrejeni forumi... Kako bi imenovali tega odbornika? Morda — bela vrana? Nekateri bi mu tudi rekli, da je —• smešen in bedast... * Bilo je na neki tekmi zvezne nogometne lige, igrala sta znana kluba, ki sodila med našo nogometno elito. Nek igralec je nenadoma zagrešil prekršek, tako da bi ga moral sodnik kaznovati. Toda sodnik je takrat gledal drugam, prekršek so videli le nekateri igralci. Kaj torej? Nič hudega, kajne, glavno, da prekrška ni videl sodnik. Tedaj pa — čudite se in strmite!!! — je k igralcu, ki je zagrešil nešportno gesto, pristopil kapetan njegovega moštva in mu ukazal, naj se odstrani z igrišča ... Tudi temu kapetanu moštva bi lahko rekli — bela vrana ... * Pisati vzgojne članke je pravzaprav nehvaležna reč. O tem je bilo že'toliko napisanega, da besede včasih zvene že kot zdrsana gramofonska plošča ali oguljena popevka iz lajne. Kolikokrat so že o tem pisali listi — desetkrat, petdesetkrat, stokrat... in uspeh? ... A vendcr? Mar res ni nikakršnih zdravil? O, da, poznamo jih. In še dobro. Prvo: potrebno nam je čim več takšnih trenerjev in odbornikov, kakor sta bila moža v obeh zadnjih zgodbicah. In čim manj takšnih trenerjev in odbornikov, kakršne smo naslikali v prvih. To se sicer lepo sliši, a kako priti do teh trenerjev in odbornikov? To je že nekoliko težje, a ni nemogoče. Predvsem tole: ne bo uspeha, če ne bomo k temu delu pritegnili najširšega kroga, ki lahko tu sodeluje. Brez pomoči množičnih organizacij, brez pomoči aktivistov SZDL in ZKS, brez pomoči učiteljev in profesorjev telesne vgoje in drugih ne bo uspeha. Treba je dvigniti na noge mogočno fronto ljudi, da bo vprašanje vzgoje postalo vprašanje številka 1 v vseh telesnokultur-nih organizacijah. če se bodo za ta problem začele zanimati vsfe politične in množične organizacije, vsi politični aktivisti, prosvetni delavci, pedagogi, učitelji — In če jim bo pomagal še tisk in radio — potem bo to prizadevanje prav gotovo rodilo uspehe. In če bi najbolj nepoboljšljive grešnike kdaj pa kdaj zares občutno kaznovali, tudi ne bi nič škodovalo. Tudi kazen spada med vzgojna sredstva... PREŠERN IGOR Ali je mladoleten fant, star 14 ali 15 let, brez pravega vodstva v mladih letih, sam odgovoren in kriv, če karkoli zagreši? Prav gotovo ne. Mlad človek je še nedozorela osebnost, ves je še dovzeten za vsakovrstne vplive, tako dobre kakor slabe. In če je teh slabih vplivov veliko, kako je mogoče pričakovati, da bo mlada človeška sadika sama od sebe rasla naravnost, kvišku? Včasih, v stari Jugoslaviji, je bilo seveda drugače. Kdo se je zmenil za mladega vajenca ali kmečkega fanta, ki so ga zalotili pri kraji? Nihče! Fant je prišel v okolje, ki je imelo dobro znane »rekvizite«: zapori, okna z rešetkami, surovi stražarji, morda celo telesne kazni. Nič dobrih besed, nič prijaznosti, nikjer sonca in svetlobe. Ali je potemtakem kaj čudnega, če se je v takih okoliščinah mlad človek zakrknil in počasi zašel na -pot — poklicnega kriminalca. Kot v prijetnem domu Kako vse drugače je v tem domu! Naša ljudska oblast dobro ve, da ta mladina ni sama v celoti odgovorna za svoje prekrške. Če so starši alkoholiki, če je otrok sirota brez prave nege in skrbi staršev, če živita zakonca v sporu itd. — ali je kaj čudnega, da otrok hitro zaide »na cesto«... in do kaznivih dejanj. Toda za to mladoletnik ni kriv. Treba ga je zlepa privesti na pravo pot. mu pokazati njegovo zmoto. Mlad človek bo kmalu spet našel vero v družbo, v življenje, postal bo spet koristen člen naše skupnosti. Po teh modernih pedagoških načelih je pravzaprav urejeno vse življenje v doma. Vsa poslopja so lepa in svetla, povsod ie dovolj sonca in zraka, na vseh koncih in krajih vlada red in čistota. Poslopja leže sredi krasnega parka, med predeli drevje se prepletajo površine. zasejane z rožami. Ko si vse dodobra ogledaš, boš dobil občutek, da si res v prijetnem domu. Pravzaprav v lepem, prijaznem okrevališču. » Sprva samo odbojka Toda dovolj o -teh splošnih vtisih, sedaj k stvari. Namreč k društvu Rastejo novi objekti Tov. Ivanuš je pripovedoval... Kmalu je bilo s prostovoljnim delom zgrajeno odbojkarsko igrišče in vedno več mladine se je vnemalo za to igro. Potem so zgradili še igrišče za košarko, naprave za skoke in mete, igrišče za tenis... Tako je šlo naprej, vedno več je bilo novih objektov in naprav, vedno boljši so bili pogoji za redno in načrtno vadbo. Prišle so še mize za namizni tenis, tri zračne puške, nekaj telovadnega orod ja. Danes imajo v novem poslopju tudi krasno telovadnico, opremljeno z vsem glavnim orodjem, čisto in svetlo, da je kaj. In danes so »tvorili tudi 25-metrski plavalni bazen s stolpom za skoke v vodo. Večino del na vseh napravah je opravila mladina sama. Sicer pa to ni nič čudnega, saj so delavnice polne raznovrstnih strojev in naprav, ob katerih se mladi mehaniki, ključavničarji, mizarji, zidarji, čevljarji in mladinci drugih poklicev nadalje usposabljajo za svoj posel. Ustanovljen je »Partizan« »Sprva, ko je bilo telesnovz-goj-nega dela vse več iin več,« je nadaljeval tov, Ivanuš, »smo hodili telovadit v Radeče, kjer ima partizansko društvo svoj dom. Toda polagoma smo začeli misditi na to, da bi sami ustanovili svoje društvo. 15. oktobra 1954 je bila res ustanovna skupščina partizanskega društva.« Tov. Ivanuš je nato pripovedovat, kako je mladina pristopala v društvo. Sprva se je p ri ja vilo' p ribližno polovica mladincev, kajti nikogar niso hoteli siliti v društvo. »Mladine danes ne prepričaš z lepimi besedami, ampak z dejstvi. In prav dejstva so pritegnila v društvo polagoma še ostale. Danes imamo v »Partizanu« nad 90 % mladine,« je poudaril predsednik tov. Ivanuš, Pestro delo Potem se nama je pridružil še marljivi društveni tajnik tov. Kovač, ki je tudi povedal mnogo zanimivega. Društvo šteje 167 pripadnikov, življenje v njem je res pestro, zato ni nič čudnega, da je Zgoraj: Danes so v domu v Radečah »tvorili 25-metrski plavalni bazen, ki ga je večjidel mladina zgradila s prostovoljnim delom Spodaj: Ob »Dnevu mladosti« so včeraj v domu ustanovili tudi taborniško skupino, ki je prvi dan postavila lične šotore »Partizan«, zavoljo katerega sem pravzaprav prišel v dom. Sicer pa tokrat kar prepuščam besedo tov. upravniku Ivanušu, ki je obenem predsednik partizanskega društva. »Leta 1952, ko smo tu ustanovili dom,« je pričeli tov. Ivanuš, »je bilo še vse močno zanemarjeno. Tam doli »— z roko je pokazal na prostor, kjer se je razprostiral lep cvetlični park, okoli pa so se bleščale z belim peskom posute poti —« je bilo še pred leti tekališče za preši če. In tam »— spet se je nagnil proti oknu in pokazal novo, moderno zgradbo ’—« kjer vidite sedaj prostore za učilnico in spalnice, je bil nekoč napol podrt skedenj za seno. Prvo leto še ni bilo pravega t e I e sno v z g o jin e ga dela, kot ga imamo danes. Zjutra j smo imeli sicer nekoliko jutranje telovadbe, dosti več pa ni bilo. Potem pa so se mladinci nekega dne ogreli za odbojko...« »Partizan« tako privlačen za mladino. Goje vse panoge — odbojko, košarko, atletiko, tenis, namizni tenis, streljanje, vaje na orodju, obiskujejo tekme, nastope, tečaje, pa tudi sami organizirajo marsikatero prireditev. Pri vadbi pa se dobe vsi skupaj — mladinci in njihovi vzgojitelji. Nekaj mladincev je tudi v društvenem odboru, kjer vestno opravljajo svojo funkcijo. Potem sem vprašal, kolikšen je vpliv športa in sploh telesnih vaj pri vzgoji mladine. »Ogromne so koristi telesne vzgoje,« je potrdil tovariš Ivanuš. »Poleg dela in skupnih delovnih akcij je telesnovzgojno, kakor tudi kulturno udejstvovanje najboljša oblika za zaposlitev mladine. Mlad človek najde v športu velike možnosti zdravega izživljanja in si obenem prisvaja celo vrsto lepih lastnosti O tem smo se pri nas v praksi že dostikrat prepričali.« Tovariš Ivanuš je med drugim povedal, da se mladi telovadci^ ko zapuste dom v Radečah, v svojem kraju takoj vključijo v partizanska društva. »Imamo celo nekaj primerov, da so mladinci in mladinke ob povratku na svoj dom postali vodilni partizanski funkcionarji. Dve tovarišici, ena iz Celja, druga pa iz Ilirske Bistrice, sta danes načelnici.« Sami so zaslužili denar Pri ogledu doma sem se spoznal tudi z učiteljem telesne vzgoje in načelnikom »Partizana« tovarišem Vugo Vidom. Pohvalil je svoje mladince in potrdil, da imajo veliko veselja prav za vse panoge. Poleti so na igriščih, pozimi pa v telovadnici in na smučeh. »Nekateri so kar dobri vozači, ki se upajo spustiti pto vsaki strmini,« je poudaril. Potem mi je povedal, kako je večina mladincev prišla do smuči. Poleti so se najbolj navdušeni priglasili v brigado, ki je odšla na po-gozdovalno akcijo, ICo so jim izplačali zaslužek za opravljeno delo, so imeli fantje v rokah 80.000 dinarjev. S tem denarjem so pozimi kupili 40 parov smuči. Ali ni ta zgled vreden posnemanja? še dosti načrtov Ko sem se poslavljal od doma v Radečah, so mi zaupali, da imajo še velike načrte. Se letos nameravajo zagraditi bližnji potok, tako da bo za zatvornico nastalo majhno je-zerce. »Zgradili bomo nekaj kajakov in tu se bomo urili,« je povedal tovariš Ivanuš. Potem bo jeseni prišla na vrsto smučarska skakalnica. Prihodnje leto pa bi radi zgradili še jadralno letalo. Lani so namreč mladinci nastopili na okrajnem partizanskem zletu v Brežicah, k j ‘ ;■ so kot najbolj izurjeno moštvo vzbudili splošno pozornost. Povabili so jiih oficirjii-letalci ter jim razkazali letališče in letala. Od takrat marsikateri mladinec sanja samo o tem. da se bo lahko tudi on z jadralnim Letalom dvignil v višine pod oblake. Prešern Igor ATIL ETIKA Slovenski m adinci ftaiMfši Predtekmovanja ekipnega prvenstva Jugoslavije za mlajše mladince so že končana. Čeprav še ne razpolagamo s podatki iz vse države, že lahko rečemo, da so dosegle slovenske ekipe pomemben uspeh, saj bodo lepo zastopane v finalnem tekmovanju, ki bo združil 6 najboljših moštev. Po prvem kolu je bila razvrstitev za vso državo naslednja (uradni podatki Atletske zveze Jugoslavije): 1. Odred 13464, 2, Ljubljana 13158, 3. Senta 12404, 4. Ktadi-var 12258, 5. Mladost 12121, 6. Maribor 11559, 7. Svoboda 11316, 8. Že-1 jezničar Karlovac 11156, 9, Branik 10535, 10. Vojvodina 9618, 12. Partizan Žalec 9392. Za slovenske ekipe je vrstni red po obeh kolih naslednji: 1. L j ubl jana27202. 2. Kladi var 27028, 3. Odred 26800, 4. Maribor 23676, 5. Svoboda 25553, 6. Branik 22971, 7, Partizan Žalec 19741. V torek je imel AK Odred interno tekmovanje, ki je dalo nasledn je pomembnejše rezultate: moški — 400 m Seliškar 51.7, 3000 m Svetina 8:49.0, višina Koncilja (Koč) 170, daljina Pokorn 6.75, ženske: krogla Usenik 13.82, disk Hudobivnik 42.67. Atletski zvezi Slovenije je uspelo dokončno skleniti pomembno medna rodno srečanje. V okviru I- festivala telesne kulture v Ljubljani bo 27. junija dvoboj moških in ženskih atletskih reprezentanc Ljubljane in Budipmešte. Pod tema naslovoma pa bosta dejansko nastopali izbrana ekipa Slovenije in B reprezentanca Madžarske. Kvalitetna atletika je s tem eveda zagotovljena. Pomembnejše atletske prireditve v mesecu juniju: 1.-2. VI. prvo kolo zveznega ekipnega prvenstva za članice in člane, 5, VI. gostovanje atletov Frankfurta v Celju, 8.-9. VI. prvenstva mest oziroma podzvez, 16. VI. finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za mlajše« mladince. 22-23. VI. finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za starejše mladince in mladinke, 27. VI. Ljubljana : Budimpešta v Ljubljani, 29,-30, VI. prvenstva podzvez in okra jev, 30. VI. nastop atletov v sklopu glavne festivalske prireditve v Ljubljani. V Atenah je gostovala skupina jugoslovanskih atletov in dosegla naslednje rezultate: 800 m Depastas 1.53.0, Hočevar 1:53.2, 3000 m zapreke Papavasiliu 9:07.6, Hafis 9:32.6» Jeremič 9:36.0, višina Marjanovič 190, krogla Tsakanikas 16.03, Rado-ševič 14.79, kopje Vujačič 65.93. 400 ni ovire Čampa deliš 54.6, Zupančič 56.5. Sidlo vrgel kopje 78,02 m mednarodne Iz Poljske poročajo o 4 novih rekor-- dih, ki so jih dosegli poljski atleti in atletinje v Varšavi. Lewandowski je skočil v višino 2 m, Fiatkowski je vrgel disk 53.33 m, Rusinova je sunila kroglo 14.54 m, Dmowska pa je dosegla v disku 48.27 m. Od ostalih se je najbolj odlikoval Janiszewski, ki je skočil 4.40 m ob palici. Bivši svetovni rekorder Sidlo pa je zabeležil v kopju 78.02 m. Tudi naši športniki na Balkanskih igrah, Bolgari, so zelo uspešno začeli novo sezono. Naj omenimo nekaj najboljših rezultatov: 100 m Bačvarov 10.5, 200 m Bačvarov 21.6, troskok Gorgušinov 15.31, krogla Todorov 16.54, disk Todorov 54.02, kladivo Krumov 58.58. V stavangerju je dosegel norveški atlet BjOrn Nilsen v teku na 100 m rezultat 10.3, kar je le desetinka sekunde Slabše od evropskega rekorda. V Berlinu je Klaus Richtzenhain izenačil nemški rekord v teku na 1000 m z rezultatom 2:20.8. Le tri desetinke sekunde je zaostal za svetovnim rekordom na 880 y Don Bow-den, ki je v Eugenu to progo pretekel v času 1:47.8. Na nekem drugem tekmovanju pa je točno isti rezultat dosegel tudi olimpijski zmagovalec na 800 m Tom Courtney. Ruski tekač na dolge proge Albert Ivanov je dosegel v Moskvi nov svetovni rekord v teku na 30 km z rezultatom 1:33:33, kar je mnogo boljše od dosedanjega rekorda, ki je pripadal Fincu Viskariju z 1:35:03:6. Po II. kolu Davisovega pokala Srečanje II. kola Davisovega pokala so dala evropski coni naslednje rezultate: Belgija : Madžarska 4:1, Švedska : Avstrija 4:1, Italija : Nizozemska 5:0, Francija : CSR 4:0, Poljska : tile 3:2, Danska : Južna Afrka 4:1, Mehika : Nemčija 3:1, V. Britanija : Nova Zelandija 5:0. V četrtfinalu evropske cone, ki mora biti odigrano do 11. junija, se bodo sestale naslednje dvojice: Mehika — Belgija, V. Britanija — Francija, Danska — Švedska in Poljska — Italija. Zmagovalec azijske cone so še Filipini, ki so premagali Japonsko s 3:1. Sedaj čakajo na zmagovalca ameriške cone, ki bo zanesljivo reprezentanca ZDA. Prvaka azijske in ameriške cone bosta igrala najprej med seboj, zmagovalec tega srečanja pa za zmagovalcem evropske cone. Kdor bi dobil ta dvoboj, pa bo lahko poskušal odvzeti Avstraliji Davisov pokal. St. Etienne prvak Francije V zadnjem kolu nogometnega prvenstva Francije so bili doseženi naslednji rezultati: St. Etienne : Rennes 2:0, An-gers : Metz 0:3, Nancy : Monaco 0:2, Lens : Rating 2:0, Reims : Lyon 4:1, Marseille : Toulouse 3:0, Sochaux : Nice 4:2, Sedan : Nimes 1:0, Valeneiennes : Strasbourg 0:1. Končni vrstni red: St. Etienne 49, Lens 45, Reims 43, Rating 42, Monaco 40, Marseille 39, Sochaux 33, Toulouse 32, Sedan 32, Nimes 31, Angers 31, Lyon 30, Nice 30, Valeneiennes 29, Metz 28, Rennes 27, Strasbourg 26, Nancy 26. Avstrija — XXI. kolo: Wacker : Kap-lenberg 14:0, Rapid : Krems 12:1, Sim-merlng : WAC 2:2, Sturm : Vienna 3:2, Admira : GAK 1:2, Stadlau : Austria D. 0:5, Sportkiub : Austria S 6:2, vrstni red: Vienna 32, Rapid 32, Austria D 31. Kot je znano, Je imela madžarska nogometna reprezentanca v svojih vrstah tudi poslanca. To je bil Joszef Bozsik, stalni krilec izbranega moštva. Sedaj pa je Bozsik prišel v skupino poslancev, ki so jim odvzeli mandate. Njegov glavni greh je b'l v sodelovanju na prepovedani turneji Ilonveda po Južni Ameriki. / J ».T1 Pieuisger - evropski rekorder v skoku ob palici (4,52 m) Bobet je še vedno »rožnat Z letošnjo kolesarsko dirko Po Italiji se organizatorji res lahko pohvalijo. Dirka je zanimiva že od vsega začetka, saj je predvsem II. etapa, ki so Jo vozili na kronometer v strmino, razporedila kolesarje, ki so se v prejšnjih letih včasih tudi po pol dirke »plazili« z istim časom. Kot smo že pisali, je trikratni zmagovalec Toura Louisom Bobet po omenjeni II. etapi oblekel rožnato majico vodečega v skupni ocemi ln do VI. etape, o kateri še poročamo, mu je še nihče ni uspel sleči. Napadov Je bilo že dovolj in teoretično jo je v treh etapah že trikrat izgubil, dvakrat po zaslugi Delilippisa, enkrat pa Baflija. Toda vsakokrat je glavna skupina z Bo-betom proti koncu etape toliko zmanjkala razliko do ubežnikov, da ni prišlo do zamenjave na čelu skupne ocene. Za letošnjo dirko je značilno tudi to, da Jo Vozijo z neverjetno visoko povprečno hitrostjo. Naj samo povemo nekaj teh Povprečkov: v I. etapi 44.761 km na uro, V III. 45.582, v IV. 41.883, v V. 39.308 in v VI. 39.186. Bobetu po vsej verjetnosti ni najbolj prijetno voziti že od samega začetka v rožni majici, kajti to pomeni mnogo dodatnega napora. Vsa z izjemo članov njegovega moštva, vozijo proti njemu in paziti mora na vsak pobeg, kajti čim je v skupini, ki se je odtrgala kak kolesar, ki je dobro plasiran v skupni oceni, mora takoj začeti s protinapadom. Takšen način vožnje pa seveda zelo utruja in to ne samo fizično, ampak tudi psihično. Nadalnji dogodki bodo Pokazali, če bo francoski kolesar sposoben vzdržati do kraja. Doslej je Bobet te večkrat startal na dirki po Italiji, Vendar ni imel še nikoli kakega pomembnega uspeha. Morda bo letos drugače, eej se je predvsem pripravil za to dirko, za dirko po Franciji- pa že izjavil, da se 11 odpoveduje. Rezultati: III. etapa: Verona—Ferrara (160 km): 1. Poblet (Sp) 3:42:27, ž. Van Steenbergen (Belg), 2. Fa-Vero (It), 4. Guerini (It), 5. Carlesi (It), *• Impanis (Belg) vsi v času Pobleta, IV. etapa: Ferrara—Cattolica (190 km): 1. Vlaeyen (Belg) 4:32:11, 2. Cassano (It), 3. ktasocco (Ut), 4. Nencini (It), 5. FerlenghI *lt), e. Uliana (It) vsi v času Vlaeyena, t7- etapa: Cattolica—Lorcto (235 km): 1. ^ftntini (It) 5:58:41, 2. De Groot (Niz) zaostanek 3 sekunde, 3. Le Ber (Fr) 9, 4. Baffi (It) 22, 5. Tognaccini (It) 27, 6. Galdeano (Sp) 59,VI. etapa: Loreto—Terni (175 km): 1. Wagtmans (Niz) 4:27:57, 2. Massocco zaostanek 2:20, 3. Poblet (Sp) 2:34, 4. Baffi (It), 5. Pallegrlnl (It), 6. Carlesi (It) vsi v času Pobleta. V skupni oceni je po VI. etapi vrstni red naslednji: 1. L. Bobet (Fr) 24:02:28, 2. Defilippis (It) zaostanek 8 sekund, 3. Poblet (Sp) 17, 4. Baffi (It) 21, 5. Gaul (Luks) 29, 6. Fornara (It) 49, 7. Nenclnl (It) 50, 8. Fabbri (It) 58, 9. Impanis (Belg) 1:08, 10. Carlesi (It) 1:18. Avstrijska kolesarska zveza je objavila nekaj podrobnosti o letošnji kolesarski dirki okoli Avstrije, ki se je bodo udeležili tudi Jugoslovani. Dirke se bodo udeležila moštva Švedske, Belgije, Jugoslavije, Poljske, Anglije, Avstrije A in B ter Nemčije. V prvi etapi lahko nastopijo tudi avstrijski posamezniki v neomejenem številu, toda le 40 najboljših iz te etape bodo pripustili k nadaljnjemu tekmovanju. Dirka bo potekala takole: 29. VI. Dunaj—Krems (182 km), 30. VI. Krems—Wels (153 km), 1. VII. Wels— Salzburg—Wattens (245 km), 2. VII. Wat-tens—Salfelden (130 km), 4. VII. Salfel-den—Grossglockner—Spittal (144 km), 5. VII. Spittal—Graz (224 km), 6. VII. Graz— Dunaj (261 km). operja in tako ohranil naslov prvaka. V vseh svojih 17 srečanjih kot profesionalec Johansson še ni doživel poraza. Včeraj se je pričelo v Pragi evropsko prvenstvo v boksu. Rezultatov zaenkrat še nimamo, lahko pa damo nekaj podatkov o tem tekmovanju. Skupno nastopa 24 držav, od katerih jih Je 10 prijavilo kompletna moštva, to je po 10 boksarjev. S kompletnimi ekipami nastopajo CSR, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Francija, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Romunija, Sovjetska zveza in Jugoslavija., Zanimivo je dejstvo, da bo le malo evropskih prvakov branilo svoje naslove. Po dosedanjih podatkih bo to le Rus Satlcov v srednji kategoriji ter morda Poljaki Pietrzykowski v polsrednji, Drogosz v polivelter ln Stefanik v bantam kategoriji. Spored prvenstva je sestavljen takole: 25. V. tehtanje, žrebanje, svečana otvoritev, zvečer pričetek borb, do 30. maja potem izločilne borbe, 31. maja polfinale in 1. VI. finalne borbe s proglasitvijo novih prvakov in zaključkom prvenstva. Na zimskem stadionu v Pragi si bodo borbe lahko ogledali številni gledalci, saj Jih ta objekt sprejme 14.000. Vse vstopnice so bile že precej časa pred pričetkom prvenstva razprodane. Petindvajsetletni atlet iz Vzh. Nemčije, Manfred Preussger, je dosegel na tekmovanju v Potsdamu nov evropski rekord v skoku ob palici z rezultatom 4.52 m. S tem je za 1 cm izboljšal dosedanji rekord Finca Landstrbma. Omeniti moramo še, da je Grk Roubanis, ki študira v ZDA, skočil letos že 4.59 m, vendar Je nastopil na omenjenem tekmovanju Izven konkurence, tako da mu rezultat ni mogel biti priznan za rekord. Rezultat Preussgerja je trinajsti najboljši rezultat vseh časov v skoku ob palici in pred novim evropskim rekorderjem so Izključno skakalci ZDA. Preussger je visok 178 cm, tehta 72 kg, po poklicu pa Je študent v Leipzigu. Njegov razvoj v skoku ob palici Je potekal takole: 1952 — 3.30, 1953 — 3.92, 1954 — 4.06, 1955 — 4.30 in 1956 — 4.45 Olimpijski zmagovalec v skoku v daljino, Amerikanec Greg Bell, je zopet v rekordni formi. Na tekmovanju v La-fayettu je skočil 8.04 m, kar je že njegov drugi skok preko 8-metrske meje. Doslej je samo svetovni rekorder Ovvens skočil več kot enkrat 8 m. Morda bo odlični Bell uspel izboljšati najstarejši svetovni rekord, to je rekord Owensa, z 8.13 v skoku v daljino.' Največje presenečenje tekmovanja v Moskvi predstavlja poraz svetovne rekorderke Nine Otkaienko na 800 m. Premagala jo je Jennolajeva z 2:08.6. Ostali pomembnejši rezultati s tega tekmovanja: 1500 m Maričev 3:48.2, 116 m ovire Mthaj-lov 14.6, 400 m ovire Iljin 52.6, višina Stepanov 206, krogla Baljajev 16.59, disk Matvejev 53.17, Sukancev 53.11, kopje Kuznecov 74.05, kladivo Rudenkov 60.96, Samocvetov 60.50,ženske — 200 m Dekonskaja 24.2, 80 m ovire Trotimova 11.2, višina Cudina 160, krogla Hojnikova 15.02, disk Beljakova 48.09, kopje Gorško-va 49.30. V Varšavi je telovadna reprezentanca Poljske premagala Finsko s 365.25 : 355.35 točke, pri čemer so skupno šteli srečanje moških in ženskih reprezentanc. Pri moških so bili za malenkost boljši Finci z 217.40 : 217.10. Najboljši posameznik je 7® MzmU V nogometnem prvenstvu Nizozemske so odigrali predzadnje kolo in moštvo iz Amsterdama si je že zagotovilo naslov letošnjega prvaka. Drugoplasirana Fortuna zaostaja namreč za 4 točke. Moška košarkarska reprezentanca Romunije je v Bukarešti premagala Italijo z 58:51 (20:23). Košarkarsko srečanje med reprezentancama Švice ln Avstrije, ki je bilo v Sidersu, se je končalo z zmago Švicarjev z 78:57 (32:22). Evropski boksarski prvak težke kategorije, Šved Ingemar Johansson, je v Stockholmu premagal s knock outom v 5. rundi izzivalca Angleža Henryja Co- Courtney novi rekorder na 880 y Na atletskem tekmovanja v Los Angelesu je dosegel olimpijski zmagovalec v teku na 800 m, Tom Courtney, nov svetovni rekord na 880 y z rezultatom 1:46.8, kar je za 7 desetink sekunde boljše od dosedanjega rekorda, ki ga je imel njegov rojak Spurrier. Na istem tekmovanju je padel tudi svetovni rekord v Štafeti 4 X 880 y. No-vi rekorderi so tekači univerze Kalifornija, ki so zabeležili čas 7:22.7. V teku na 1 miljo je zmagal Avstralec Lincoln s 4:0.14 pred Angležem Hewsonom in Madžarom Taborijcm. Šport v Kranju V počastitev »Dneva mladosti« so se kranjski nogometaši pomerili na Jesenicah. Pionirji Kranja so porazili domačine 4:0 (1:0), mladinci iz Kranja pa so izgubili 1:2 (0:1). Na srednješolskem prvenstvu Kranja v streljanju so zmagali dijaki IKS »Iskra« s 1211 krogi, med dijakinjami pa STTS (827 krogov). Letošnjega državnega prvenstva v streljanju se bodo prvič po osvoboditvi udeležile tudi gorenjske strelke. V moštvo so se plasirale Bertoncljev«, Kraljeva, V. in M. Otrinova, Fehonjeva in Smolnikarjeva. .bil Poljak Tomala s 54.60 točke pred Fincem Toikko 54.30. Pomembnejši rezultati iz prvih kol mednarodnega prvenstva Francije v tenisu: Jacobini (It); Darmon (Fr) 6:0, 6:3, 2:6, 5:7, 6:3, Sirola (It) : Skonecki (Polj) 3:6, 7:5, 7:5, 6:8, 6:3, Nielsen (Dan) 1 Drobny (Eg) 6:0, 2:6, 5:7, 9:7, 8:6, Wa-sher (Belg) : Stewart (ZDA) 6:1, 6:4, 6:0, Merlo (It) : Segal (J. Afr) 8:6, 6:2, 6:3, Haillet (Fr) : Ulrieh (Dan) 6:3, 5:7, 6:3, 6:1, Gibson (Avstral) : Hoad (Avstral) 2:6, 3:6, 6:4, 6:4, 6:4. V kvalifikacijski lekmi za svetovno nogometno prvenstvo je včeraj Sudanu uspelo igrati v Damasku s Sirijo aeodiočeno 1:1 (1:0). Sudan je s tem zmagal v četrti azijsko-afriški skupini in čaka na zmagovalca dveli srečanj med Egiptom in Ciprom. Nad 500 športnikov v Vrhniki V počastitev »Dneva mladosti« so bile te dni na Vrhniki številne športne prireditve, ki so se jih udeležili mladinski aktivi, šole, »Partizan«, ŠD Usnjar in pripadniki JLA. To so bile doslej najbolj množične športne prireditve v tem kraju, saj je skupno nastopilo 548 tekmovalcev. V skupni oceni celotnega tekmovanja je bila najuspešnejša Vajeniška šola pred JLA in Logom. V odbojki je zmagala JLA, v nogometu kombinirano moštvo Usnjarja, v namiznem tenisu »Partizan«, v streljanju Ligojna, v atletiki pri moških Vajeniška šola, pri ženskah pa Log. V mnogoboju osnovnošolskih ekip je zmagala Vrhnika pred Logom. V košarki so mladinci ljubljanske 01ympije premagali »Partizan« 37:31. Ptuj za »Teden mladosti« Ob »Tednu mladosti« je okrajni mladinski komite v Ptuju organiziral vrsto uspelih športnih prireditev. Kegljači Drave so izgubili srečanje z mariborsko Lokomotivo 4708 : 4668. V odbojki so se pomerila 4 mladinska moštva, v finalu je Središče premagalo Vičavo 2:1. Turnirja v malem rokometu se je udeležilo 20 moštev:. Pri pionirjih je zmagal Dijaški dom iz Ptuja, pri pionirkah Gorišnica, med mladinkami vajeniška šola, pri mladincih pa je v finalu center premagal Vičavo 15:12. Nogometnega tekmovanja se je udeležilo 10 moštev. Pri pionirjih so zmagali nogometaši centra, med mladinci pa je v finalu center I porazil center II 3:0 (1:0). P. A. Naročajte se na „PotEr NAGRADA 30.000 din Spet so se izkazale Nizozemke Tudi v nadaljevanju plavalnega dvo-ja med V. Britanijo in Nizozemsko v ackpoolu se je nadaljevala rekordna t$v. Razen svetovnega rekorderja De •Isove na 200 m in 220 y hrbtno v 2:38.5, J3 Plavali še lOO y hrbtno najprej Ed-ardsova v 1:13.5, potem pa še Kraano-v 1:13.2. Haanova Je dosegla nov sve-,°Vn* rekord na 220 y prsno z 2:52.0, za 0nec pa je plavata reprezentanca Nizo-Jftiske v štafeti 4 X 110 y mešano s 4:57.0. azen ie omenjenih rezultatov moramo aoeležiti še naslednje: 440 y prosto (VB) 4:43.2, 110 y hrbtno Sykes 1:06.6, ženske: 440 y prosto Schim-,j? (Niz) 5:09.2, 110 y prosto Gastelaars Iz) 1:05.6, lio y metuljček Voorbij (Niz) ^ 4'2’ 4 x 110 y prosto Nizozemska 4:29.9. rezultat dvot,°ja 1® 1,11 neodločen ^®ezmtatj plavalnega tekmovanja v 2fK)Cmenu: 160 m Prosl° Baumann 56.9, 111 Prosto Baumann 2:10.7, 400 m lnaSl° Bleeker 4:45.1, 100 m hrbtno Bau-j.gg*1 1107.9, 100 m metuljček Baumann ’ 260 m prsno Rademacher 2:39.9. v2n Ncrn*l|j' so zaključili nogometna pr-Erič^i,3 P° posameznih ligah. Sedaj bodo Potev S iinalnim tekmovanjem, ki bo v pr a*° v dveh skupinah in sicer bodo Sv V* igrali 1- PC Ntirnberg, Hamburger 1. FC Saarbrileken in Duisburg. Drugo skupino pa sestavljajo 1. EC Kai-serslautern, Borussia — Dortmund, Her-tha — Berlin ter zmagovalec srečanja Kickers — Offenbach in Holstein — Klel. Nemčija: Škotska 1:3 (0:2) V sredo sta se v Stuttgartu pred skoraj 80.000 gledalci srečali nogometni Reprezentanti Nemčije in Škotske. Skoti so ponovili zelo dobro igro, ki so jo pokazali v zadnjih tekmah in brez težave zmagali s 3:1 (2:0). Zmaga Škotov pa je bila lahka predvsem tudi zaradi dokaj slabe igre domačinov, katerih edina odlika je bila. borbenost. Gole za Škotsko so dosegli Collins v 22. in 55. ter Mudie v 35. minuti. Častni zadetek za Nemčijo je dosegel v 71. minuti Sledi. Bolgari so dobro pričeli s kvalifikacijskimi tekmami za svetovno prvenstvo. V Oslu so namreč odpravili Norveško z 2:1 (1:0). Oba gola za Bolgarijo Je dosegel Dimitrov, za Norveško pa je bil uspešen Hennum. V isti skupini z Norveško in Bolgarijo igra še Madžarska, ki bo imela z Bolgari verjetno precej dela. Ker bodo vprašanje »Športne stave« reševali naši vrhovni športni forumi s pristojnimi oblastnimi organi, smo morali opustiti »Športno alko«, ki jo Je pred tedni naš list uvedel skupaj s hr-vatskim športnim listom »Narodni šport«. Da pa naši bralci ne bi bili prikrajšani, smo sklenili ponovno uvesti »Poletov« nagradni natečaj — toda, nagrado smo znatno povečali. Namesto dosedanje nagrade 10.090 dinarjev, bo odslej Poletov nagradni natečaj Odrezek šl. 1 1. Odred : Ljubljana Priimek in ime: 2. Rijeka : Turbina 3. Grafičar : Tekstilac 4. Dinamo : Radnički 5. Partizan : Crvena zvezda Kraj: 6. Budučnost : Lokomotiva 7. BSK : Vojvodina 8. Proletarec : Branik 9. Sobota : Kladivar Ulica, hišna št.: 10. Maribor : Rudar 11. Grafičar Tržič 12. Slovan : Ilirija * 13. Sovjetska zveza : Romunija 14. Francija : Island 15. Kitajska : Indonezija tisti, ki bo sam pravilno rešil vseh 12 parov, prejel NAGRADO 30.000 DIN Prav gotovo smo s tem ustregli vsem našim bralcem, ki bodo nedvomno izpolnjevali »Poletov« nagradni natečaj, saj se jim s tem nudi možnost, da pridejo do zares lepe nagrade. Razen tega pa smo v našem natečaju uvedli še eno novost: namesto ene same kolone smo uvedli dve koloni. Tudi to bo razveselilo vse reševalec, kajti sedaj lahko vsakdo izpolni dve varianti In se s tem še bolj približa možnosti, da pravilno reši vseh 12 parov. Uvedli pa smo tudi 3 rezervne pare, tako da bo v primeru kakršnihkoli izostankov tekem vedno vsaj IZ odigranih tekem. Ves bralce in reševalce »Poletovega« nagradnega natečaja izven Ljubljane opozarjamo, naj izpolnjene odrezke oddajajo našim dosedanjim poverjenikom, ki jih imamo v vseh večjih krajih, da si prihranijo denar za znamke. Opomba: Od 1. do 3. I. conska nogometna liga, od 4. do 7. zvezna nogometna liga, od 8. do 10. varaždinsko-maribor-sko-celjska nogometna liga, od 11. do 12. ljubljansko-primorska nogometna liga, 13. mednarodna nogometna tekma, od 14. do 15. kvalifikacijske tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Stran 7 Štev. 21. LETO X1!L Veličastn Dneva mladosti" v Celju mladih kolesarjev s turnimi kolesi, Celje, 26. maja. V Celju je bil pisan spored športnih prireditev v okviru Tedna mladosti, ki so dosegle svoj višek v včerajšnji _ veličastni paradi. Nad 3500 pionirjev, pionirk, mladink in mladincev v telovadnih in športnih oblačilih, opremljenih z rekviziti je korakalo pred tisoči celjskih prebivalcev. § tem so pokazali svojo telesno sposobnost in zdravje in tako veličastne parade Celje po osvoboditvi še ni videlo. Dan pred praznovanjem je bil atletski nastop pionirjev in pionirk ter mlajših mladincev iti mladink, na katerem je nastopilo nad 450 mladih tekmovalcev. Vrsta odličnih rezultatov kaže, da je atletika v celjskem okraju pognala globoke korenine in da raste kvalitetni kader, ki bo sčasoma dostojno zamenjal velike atlete. V ekipnem tekmovanju je pri pionirkah in pionirjih zmagala I. gimnazija, pri mladinkah in mladincih pa II. gimnazija iz Celja. Skupno so tekmovalci zastopali 17 šol. Rezultati: pionirke: 60 m Gorenjak (H) 8.8, met žogice Rotar (II) 47 m, daljina Teršek (lahko) 4.14, 4 krat 60m I. gimn. 36.1; pionirji: 60 m Vipotnik (I) 8.2, 400 m Leskovšek (Vran) 1:03.6. krogla Krajšek (Ljubečna) 13.58, daljina Logar (Laško) 4 72, 4 krat 60 m I. gimnazija 33.7; mladinke: (1941—1943) 60 m Leban (ESŠ) 8.2, daljina Leban (ESo) 4.87, krogla Rihter (ESŠ) 9.36, višina Cvikl (II) 146, 4_krat 60m II. gimnazija 34.3; mladinci: (1941—1942) 100 m Šmigovec (I) 12.3, 600 m Ste-bertiak (Prebold) 1:33.2, višina Ko-klič (II) 155, daljina Torov,nik (MIŠ štore) 5.75, krogla Polovic (MIŠ Štore) 12.59, 4 krat 100 m II. gimn. 48.0. OSTALE ŠPORTNE PRIREDITVE Na Dan vajencev je Vajenska šola organizirala kolesarsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 88 se je Včeraj je mladina Industrijske kovinarske šole iz Celja organizirala lep športni program ob otvoritvi igrišč za odbojko, košarko in mali rokomet, ki jih je zgradila sama za praznik mladosti. Zaradi nalivov pa je bila prireditev preložena. Mladina učiteljišča je za praznik Dneva mladosti organizirala turnir v malem rokometu, na katerem so nastopili še srednješolci iz Brežic in domača ESŠ. Rezultati: mladinci: učiteljišče : Brežice 25:14 (10:7), učiteljišče : ESŠ 28:12 (16:4), ESŠ : Brežice 18:17-(8:9), mladinke: učiteljišče : Brežice 6:4 (4:2). Jug Zvezna moška odbojkarska liga S@et poraz Branika in Fuiinaria Mladost : Branik 3:2 N. Beograd : Fužinnr 3:1 Jugoslavija : Fužinar 3:1 C. zvezda : Železničar 3:1 Žene: Partizan : Mladost 33:2 Mihalič prvi v Kumrovcu Danes je bilo v rojstnem kraju maršala Tita državno prvenstvo v partizanskem maršu na progii, ki je bila dolga 26 kilometrov. Sodelovalo je 13 tekačev In z veliko prednostjo je osvojil prvo mesto naš rekorder Franjo Mihalič. Letos je tekel skoraj 3 minute hitreje kot lani. Rezultati: 1. Mihalič (Partizan) 1:21.10, 2. Stojanovič (Lesko vac) 1:24.30, 3. Škrinjar (Dinamo) 1:26.35, 4. Skenderovlč (Spartak) 1:28.52. V ekitpni konkurenci je zmagal beograjski Partizan. Defilippis zamenjal Bobeta Mariborsko-varaždinsko-celjska nogometna liga I« V Zaslužen imeli ir ivml n v 8 pričel (Nadaljevanje s t. strani) Zunanja slika Festivala pa je samo odraz notranje vsebine, izražene v festivalski misli. Že prireditve ob »Dnevu mladosti« so pokazale izredno veliko samoiniciativo pri organiziranju telesnokulturnih prireditev. Predvsem se je izkazalo, da tudi na tem področju ni mogoče delati po kakršnikoli šabloni. Ljudje zavračajo vsako ozkost in nerazumevanja za želje in potrebe. Pri tem mislimo tako na ožino v nekdanjih telovadnih, kot športnih društvih Mladina si želi razumevanja in posluha za njene želje, zavrača vse, kar jo omejuje v pobudi, ostro odklanja nepravilnosti in se zlasti ne strinja s tem, da bi telesno vaje postale samo monopol nadarjenih posameznikov. Če * torej1 odklanjamo Šablono, pa seveda ne mislimo na to, da naj bi v bodoče ta dejavnost bila prepuščena sama sebi kar bi vsekakor vodilo v anarhijo. Naše načelo je, da bodi človek v telesno-kulturni organizaciji deležen zdrave in koristne zabave, pri čemer nc gre dajati poudarka niti prvemu, niti drugemu, vse mora biti med seboj pravilno povezano. Ljudje si bodo po razmerah na terenu i.u željah sami poiskali sredstva, pravilna pomoč in strokovno sodelovanje pa bosta lahko preprečili morebitne škodljivosti. Treba je zatipati zdravim ustvarjalnim silam našega človeka, ki jih je treba razviti čiim širše. Širina v razvijanju te dejavnosti pa bo nujno povzročila, da telesna kultura v bodoče ne bo več odmaknjena od pozornosti tovarišev, ki v komunah in občinah odgovarjajo za vse, torej tudi za telcsnokul-turno življenje državljanov. Prve izkušnje že kažejo, da tak način dela, kjer se vse množične organizacije in predstavniki oblasti zanimajo in udeležujejo tudi telesnokulturnega življenja, že rodi prve pozitivne sadove, zlasti tam, kjer leže osnovne težave: pri reševanju materialnih vprašanj. Demokratična načela v našem tclesnokulturnem hotenju bodo tako prišla do izraza tudi v novih organizacijskih oblikah. Prvi začetki tega procesa so že vidni, nekje bolj. nekje manj, bodo pa prihajali do izraza vsak dan močneje, v skladu z razvojem na terenu. Nesmiselno in škodljivo bi bilo ta razvoj zavirati. Nasprotno, podpirati ga je treba t vsemi sredstvi, festivalske prireditve pa bodo v bodoče predstavljale samo pregled dela in dajale napotke ter pobude za nadaljnji razvoj. želimo si. da pri tem delu sodeluje čim širši krog ljudi. Želimo si čim več nasvetov in misli, želimo si razprav in debat o stvari, pri čemer naj predvsem povedo svoje misli ia izkušnje zlasti tisti tovariši, ki delajo v naših osnovnih organizacijah in ki zato tudi najbolje poznajo želje in potrebe našega človeka. Ko bomo brali, da število članstva v naših organizacijah raste v hitrejšem tempu kot do sedaj, in ko bodo posamezne tclesr.o-kulturne prireditve v občini res odraz hotenja človeka na terenu, tedaj bomo lahko tudi ugotovili, da je zamisel Festivala bila pravilna in da se njegove naloge izpolnjujejo. D. S. RUDAR : SLOVAN (Var) 5:2 (2:0) Trbovlje, 26. maja. Danes je bila v Trbovljah prvenstvena nogometna tekma 8. kola mariborsko-varaž-dinsko-celjske lige. Vreme je bilo slabo, igrišče pa blatno in težko. Gledalcev je bilo 560 in so bili priča zanimivi igri. V prvem polčasu so imeli gostje več od igre, vendar je domača obramba dobro vzdržala vse napade, domači napad pa je izkoristil dve ugodni priložnosti. Strelca sta bila Opresnik in Knavs, Opresnik je v 2i6. minuti zastre!jal enajstmetrovko. V drugem polčasu je bila igra najprej izenačena. Gostje so po Hajndlu I dosegli gol, toda kmalu za tem je bil zopet uspešen Knavs. Isti igralec je že minuto pozneje izkoristil napako vratarja in povišal na 4:1. Domači so imeli še več priložnosti in je od teh izkoristil Zvezna nogometna liga Vardar : Dinamo 2:0 (2:0) Vojvodina : Sarajevo 1:2 (1:1) BSK : Zagrel) 0:0 Spartak : Hajduk 1:1 (1:0) eno le Kastelic. V 88. minuti je domači branilec odbil streljano žogo lastnemu igralcu v roko in Hajml II je iz 11 m dosegel drugi gol za goste. Zmaga domačih je popolnoma zaslužena, saj so nasprotnika popolnoma razbili. Sodil je Kukanja iz Murske Sobote. Maribor : Mladost 0:0 Sedma etapa kolesarske dirke »po Italiji« ni prinesla nobenih bistvenih sprememb v skupni oceni, kajti večina kolesarjev je prispela na cilj istočasno, le Francoz Rolland iin Italijan Coletto sta si uspela priboriti malenkostno prednost. Tudi naslednja etapa je bila spočetka žele mirna in do nekaj kilometrov pred ciljem ni mogel nihče slutiti, da bo prišlo do spremembe celo na prvem mestu v skupni oceni. V predmestjih Neaplja pa so uspeli pobegniti Defiliippis, Favero in Gismondi, ki so prišli na cilj 21 sekund pred glavnino, kar je Ninu Defilippisu zadostovalo, da je slekel Bobetu rožnato majico in jo oblekel sam. Rezultati: VII. etapa Terni—Pescara (221 km): 1. Rolland (Fr) 5:43.51, 2. Coletto (It) isti čas, 3. Benedetti (It) zaostanek 27. sek., 4. Fantini (It), 3. Carlesi (It), 6. Baroni (It) isti čas; VIII. etapa Pescara—Neapelj (250 km): 1. Favero (It) 6:43.20, 2. Gismondi (It), 3. Defilippiis (It) isti čas, 4. Albani (It) zaostanek 21 sekund, 3. Benedetti (It), 6. Fab-bri (It) isti čas. Šele v 9. etapi dirke po Italiji so si dirkači dovolili nekoliko počitka v tem smislu, da so vozili skoraj ves čas skupaj in poskusov pobega skoraj ni bilo. Na ta način so prišli na cilju do izraza seveda najhitrejši in Španec Poblet je zopet enkrat kot prvi prevozil cil jno črto. V skupni oceni po tej etapi ni prišlo do nobenih sprememb. Rezultati: IX. etapa Neapelj—Frascatti (247 km): 1. Poblet (Sp.). 2. Van Steenbergen (Belg), 5. Rolland (Fr), 4, Albani (It), 5. Ernzer (Luks), 6. Pellegrini (It.). Skupna ocena po IX. etapi: 1. Defilippis (It) 42:32:21, 2. Bobet (Fr) zaostanek 13 sek, 3. Poblet (Šp) 30, 4. Paffi (It) 34, 5. Gani (Luks) 42, 6. Fornara (It) 1:02, 7. Nencini (It) Ljubljansko-primorsko nogometna liga ima ¥ Tržiču C r ven a zvezda 21 15 4 2 51:13 34 Vojvodina 22 14 2 6 54:29 30 Hajduk 22 10 6 6 34:24 26 Partizan 21 9 6 6 44:29 24 BSK 22 7 7 8 35:39 21 Dinamo 22 8 4 10 40:44 20 VeleŽ 2t 8 4 9 36:43 20 Zagreb 22 7 5 9 29:36 20 Spartak 22 6 7 9 39:37 19 Lokomotiva 21 9 1 11 35:42 19 Bn lučnost 21 7 4 10 25:36 18 Vardar 22 7 4 11 22:39 18 Radnički 21 5 7 9 25:39 17 Sarajevo 22 6 ,4 12 29:48 16 Tržič : Krim 1:2 Tržič, 26, maja, V današnjem srečanju je zmagala enajsterica Krima iz Ljubljane. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in je kljub hladnemu vremetiu privabila 600 gledalcev. Lahko rečemo, da so hiter tempo, hitrost v akciji in skrajna požrtvovalnost osnovne karakteristike tega razburljivega srečan ja. V prvem polčasu so imeli gostje več priložnosti za dosego golov, vendar je domači vratar odlično posredoval, prav tako pa se je odlikovala tudi obramba. Domačim so izvedli zelo nevaren prodor po Dorniku, vendar žoga ni,zadela v črno. V 28. minuti pa so gostje po Kastelicu dosegli vodstvo, ki so ga obdržali do konca polčasa. V drugem polčasu so imeli domači več priložnosti za znižafnje rezultata, zlasti lepo priložnost, je zapravil Dornik. Po lepem napadu domačih je Mežik na Elerjev pred-ložek izenačil rezultat v 68. minuti, 9 minut kasneje pa so gostje ponovno prišli v vodstvo po odličnem Valjavcu in ga obdržali do konca. Ilirija : Izola 5:0 Branik : Nova Gorica 1:4 Mladost : Grafičar 4:3 Slovan : Triglav (neodigrano) Krim 16 12 3 1 50:17 27 Triglav 15 11 1 3 48:21 23 Grafičar 16 10 1 3 57:33 21 Nova Gorica 16 7 3 6 40:28 17 Tržič 16 7 2 7 25:25 16 Ilirija 16 6 2 8 29:31 14 Izola 16 5 2 9 28:36 12 Slovan 15 5 2 8 25:27 12 Mladost 16 5 2 9 26:45 12 Branik 16 2 0 14 22:67 4 izven nevarnosti Evropsko prvenstvo v boksu x Včeraj je bilo v Pragi svečano otvorjeno prvenstvo Evrope v boksu. Na prvenstvu sodeluje 139 boksarjev iz 21 držav. Kot prvi se je od Jugoslovanu vpodal na ring Stevan Paljič (mušja kategorija), ki je zasluženo premagal po točkah Avstrijca Schnuga. Naš predstavnik v vrelter kategoriji Stefanovič je izgubil po točkah proti Angležu Warnesu, Jakovljevič pa je v srednji kategoriji prav tako po točkah premagal Škota Caldervvooda. Danes zvečer bo v polwelter kategoriji Mitrovič boksal z Avstrijcem Hubcrjem, Bogunič pa v poltežki z Romunom Negreo. (Nadaljevanje s 1. strani) poražena. Toda na prvi gol smo morali čakati vse do 23. min., ko je PcrhariČ lepo podal žogo prostemu Dolencu, le-ta pa je neubranljivo potresel mrežo gostov — 1:0. že 2 min. kasneje se je moral odlični vratar gostov znova izkazati in je odbil ostro streljano žogo v kot. V 33. min. se je mreža gostov zatresla že drugič, kajti Kompoš je dosegel zelo lep gol po uspešnem predložlcu Blaznika. Akcije Ljubljane so se nadaljevale skoraj do konca polčasa in v 40. min. je po kombinaciji Pcrharič-Hacler-Dolenc zadnji dosegel rezultat polčasa. V drugem polčasu je Ljubljana še nekaj časa precej uspešno nadaljevala s svojimi napadi in v 49. min. je Dolenc z glavo povišal na 4:0. Po tem golu pa smo imeli občutek, kot da so se Ljubljančani z rezultatom zadovoljili. To so eaitev še želimo Ljubljana, 26. maja. Sinoči je drsalni klub Olimpija priredil v počastitev Dneva mladosti nadvse uspelo revijo na kotalkah, kii jo je Obiskalo več kot tisoč gledalcev. Tako kakor je premajhno igrišče za gledalce pod Cekimovim gradom, tako je premajhno in pretesno tudi kotalkališče v Čufarjevi ulici, ki je bilo tokrat nabito do zadnjega kotička. Prireditev sama je bila prav dobro organizirana in. je navdušila prisotne gledalce. Sam program je bil skrbno sestavljen in posamezne plesne točke so vžgale bol j kot smo pričakovali. Prav gotovo je bila ena najbolj razgibanih točk ples »Cow-boy«, ki nam ga je zaplesal Polde Griinfeld. Za svojo izvedbo je bil viharno pozdravljen, čeprav se mu je prav na koncu pripetila majhna nezgoda, ker se mu je polomila kotalka. Med najbolj uspele točke revije prištevamo ples Kranjic, kjer so štiri tekmovalke v prikupnih narodnih nošah prikazale nadvse lepo podobo slovenske folklore.. Prav gotovo je lahko vsak gledalec opazil, kakšen smisel ima naša mladina za to zvrst športa. Vse gledalce pa sta najbolj navdušila državna prvaka Tjaša Andree in Peter Peršin, ki sta za svojo skorajda vratolomno izvedbo pobrala viharen aplavz številnega občinstva. Pa ne samo ta dva. Pohvaliti moramo tudi Stašo Fajdigovo, ki je lahkotno in graciozno izvajala najtežje prvine. Naj pohvalimo še druge uspele točke, ki sta jih pokazali Albinca Kristanova in mladinska prvakinja Katju-ša Derenda. Tako skrbno sestavljenega sporeda že dolgo ni bilo na našilt športnih igriščih in če pomislimo, s kakšno vztrajnostjo so se tekmovalci pripravljali za ta nastop, potem zaslužijo eni kakor drugi naše največje priznanje. Za zaključek prireditve pa smo videli še pravljično igrico na kotalkah: Rdečo kapico. Ali sploh moremo reči, kdo nam je bolj ugajal? Rdeča kapica ali »stara mama«, »loveče ali Volk«, »metuljčki«, »gobice« ali »rožice«? Tako pestre slike že dolgo nc pomnimo. Skoda, da se je za zaključek vsul dež i.n tako onemogočil težko pričakovani ro-ck and rol na kotalkah. 1:03, 8. Fabbri (It) 1:11, 9. Impanis (Belg) 1:21, 10. Carlesi (It) 1.31. AVSTRIJA : NIZOZEMSKA 3:2 (0:2) V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo sta se danes na Dunaju pomerili nogometni reprezentanci Avstrije in Nizozemske. V prvem delu igre ni imelo nobeno moštvo premoči na terenu, kljub temu pa so vodili Nizozemci z 2:0. Najprej je v 32. minuti Van Mellis izkoristil napako avstrijske obrambe in dosegel vodstvo, takoj nato pa so Nizozemci še enkrat presenetili domačine in dosegli po Van Wissenu še drugi gol. Po odmoru so bili Avstrijci mnogo boljši in so zasluženo dosegli tri gole. Dvakrat }e bil uspešen Buzek, minuto pred koncem pa ie iz kazenskega strela izenačil Stotz. Pred 65.000 gledalci je sodil nemški sodnik Schmatzer. — V peti kvalifikacijski skupini je po tej tekmi stanje naslednje: Avstrija 4, Nizozemska 2, Luksemburg 0. Split Šibenik Trešnjevka Rijeka Metalac Uljanik Ljubljana Tekstllac Tu rbina Odred Jadran Grafičar 20 21 20 20 20 20 20 21 20 20 20 20 54:20 48:24 47:29 47:29 32:26 39:34 31:19 37:45 22:42 23:32 24:50 21:66 33 29 25 25 24 20 18 16 15 /3 13 11 Portugalska 90.000 gledalcev je danes izkoristili gostje In Veselica je znižal razliko v 54. min na 4:1. Ze 2 min. kasneje pa je Ljubljana dosegla svoj peti in zadnji gol. Levi branilec Rijeke je zagrešil nad Blaznikom prekršek in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Gruden jo je zanesljivo realiziral. Zanimivo pa Je, da so tedaj Rečani začeli igrati ži-vahneje, kot bi postali prerojeni. Obramba Ljubljane je imela precej dela, napadalci Rijeke pa s< večkrat nevarno streljali. V enem takšnih napadov Je Sočan nekaj sekund pred koncem tekme ubranil žogo z roko, enajstmetrovko pa je desni branilec Djorlč pretvoril v gol. Tekstilne : Odred 1:1 (1:0) Varaždin, 20. maja. V Varaždinu je danes ves dan deževalo, še najbolj pa med samo tekmo. Prve minute so pripadale domačinom in že v 10. min. Je Hrain lepo podal žogo Lamplju, ki je z glavo dosegel vodilni gol. V 25. min. Je imel Odred idealno priložnost za izenačenje, toda Halilagič je zapravil idealno šanso. V drugem polčasu so imeli gostje pobudo v svojih rokah. Odred je takoj navalil in že v prvi minuti drugega polčasa izenačil rezultat. Žogo Je dobil Halilagič in z ostrim strelom pod samo prečko prisilil domačega vratarja k predaji. Od tega trenutka dalje je Odred zelo dobro zaigral in najboljše moči je imel v krilcih. Proti koncu igre se je Tekstilec otresel pritiska in spet nevarno napadel. Toda obramba je bila vedno na mestu. Obe moštvi sta imeli do zaključnega žvižga sodnika še priložnosti za dosego golov, toda ostalo je pri neodločenem rezultatu. Odred je nastopil v tejle postavi: Jaz-binšek, Medved, Jagodic, Zumbar, Berginc, Piskar, Žižek, Cuban, Virant, Klan-čišar, Halilagič. Italija 3:0 Lisahoni prisostvovalo velikemu us-pehu nogometne reprezentance Portugalske, ki je v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo odpravila Italijo s 3:0 (1:0). Že v prvem polčasu so bili domačimi nekoliko boljši in so štiri minute pred začetkom odmora dosegli prvi gol po Vasqu-esu. V nadaljevanju so bili Italijani v precejšnji meri v premoči, dokler nista bila poškodovana Ghiggia in Chiiappella. Domačini so veliko številčno premoč dobro izkoristili in dosegli v 84. minuti drugi gol po Texeiri, 3 minute kasneje pa je dal Matateu še tretjega. Sodil je nemški sodnik Treichel. d tem porazom si je Italija zelo poslabšala možnosti za uvrstitev v finalni del svetovnega prvenstva. Vrstni red v 8. skupini je sedaj naslednji: Severna Irska 3, Portugalska 3, Italija 2. Francoski nogometni pokal je letos osvojilo moštvo Toulouse, ki je danes v Parizu v finalu premagalo Angers s 6:3. Mariborsko-celjska nogometna liga Rudar (V) : Svoboda (T) 2:0 (1:0) Velenje, 26. maja. Gole sta dosegla Kii in Hudarin. Obe napadalni vrsti sta imeli več možnosti za dosego golov, vendar domači več od nasprotnikov. Cesto je žogo zadržalo blato tik pred vrati Trboveljčanov. Pri domačih je ugajala obramba in Hudarin v napadu, pri gostih pa obe krili. Kočar. Aluminij : Fužinar 4:2 (2:1) Kidričevo, 26. maja. Po močnem dežju je domači Aluminij v ostri tekmi odpravil goste z Raven. Za domače so dosegli gole Palil 2, Knavs in Gerečnik, za goste pa Tasič in Hudalist. S tem j* Aluminij zopet zavzel vrh lestvice ma-rlborsko-celjske lige. Brežice : Drava (Ptuj) 2:2 (1:6) Presenečenje Ljubljana, 26. maja. V četveroboju kegljačev Triglava, Ljubljane, Branika in Gradisa iz Ljubljane smo doživeli pr®-cejšnje presenečenje, saj Je moštvo Triglava zasedlo šele tretje mesto. Rezultati: Ljubljana 4984 (Likovnik 856, Gaberšek 803, Glavič 867, Janežič 795, Tomšič 801, Legiša 862), Gradis-LJubljana 4975 (Martinšek 850, Mlakar 859, Mahnič 837. Toni 825, Premk 802, Praprotnik 802). Triglav (Kranj) 4929, 4. Branik 4780. Ljubljana, 26. maja. Na kegljišču Iti' rije je v počastitev »Dneva mladosti1 nastopilo 8 klubov. Rezultati: Ilirija 476, Invalid 463, Zvezda 445, ElektroslgnR 429, Pošta 428, Obrtnik 422, Lek 352, Tehnika 351. Kranj, 26. maja. Občinski sindikalni svet v Kranju Je organiziral ekipno keg' ljaško tekmovanje med sindikalnimi P0" družnlcami mesta Kranja. Sodelovalo J8 nad 150 kegljačev. Vrstni red: 1. HnP®* 1290, 2. Iskra I 1232, 3. Obrtniki 1161. Tržič B : Planika (Kranj) 4:1 (1:°> Mlad. — Celje : Nafta 3:2 (2:1) Kovinar (T) ! Usnjar (S) 10:0 (4:6) Livarna : Kovinar B 0:2 (0:0) Branik B : MTT 4:2 (1:1) Obrtnik : Maribor B 2:1 (0:0) Kovinar (Store) : Olimp 2:0 (0:0) Mladina — Olimp : Kladi var 0:0 Republiška odbojkarska liQa Kočevje : Kamnik II 0:3 Republiška košarkarska liQa »Partizan« (Medvode) : Branik (M) 59 Rudar : Odred 56:49 (28:30) Rokomet: ŽSD Celje:Fužinar (Ravne) 4:4 0’^ Drava : Kladivar 7:13 (5:5) . Kladi var : Fužinar (Ravne) 21:2 (10* Turbina : Trešnjevka 0:1 (®'_ Jadran : Grafičar 1:3 (1:1) Uljanik : Split 2:1 (1:1) Metalac : Šibenik 1:0 (0:0)