•C'T^ / TELEFON: CHE1JSEA St?t NO. 79. — ŠTEV. 75. Entered u Second CteM Matter. September 21, IMS, at the Pwt Office at New York, N. V.. under Art of Congress of Marrb 3. 1879 — NEW YORK. FRIDAY. APRIL 4. 1930. — PETEK. 4. APRILA 1930. TELEFON: CBELSSA »71 — V STRASNA DVANAJST OSEB JE BILO NA MESTU USMRČENIH; HB| 30 JIH JE V BOLNIŠNICI VOLUME XXX Vin. — LETNIK XXX V LIL ELPHIJE, PA. V Devon, P«., je zletela v zrak tovarna za rakete in umetalni ogenj.—Eksplozijo so čutili v okrožju pet h milj. — Sunek je bil tako silen, da je pometal brzojavne droge iz zemlje. — Trupla so bila tako nakažena, da jiH ni bilo mogoča a-dentificirati. ' DEVON, Pa., 3. aprila. — Silna eksplozija, ki je uničila največo industrijo v tem malem mestecu, je zahtevala dvanajst človeških življenj. 1 rideset oseb se nahaja več aii manj težko poškodovanih v bolnišnicah. Kksplozija je nastala v centralnem poslopju Pennsylvania Fireworks Display Company. Prvi, ki je bila najmočnejša, je sledilo pet nadaljnih. 0 tovarni, v kateri je bilo v normalnih časih zaposlenih nad sto moških in žensk, ni nobenega sledil več. Sedem moških in pet žensk je bii o na mestu u srnrčenih. Njihova trupla so bila tako nakažena, da jih ni bilo mogoče identificirati. 1 rideset ranjencev so odvedli v bolnišnico. Ne-kat eri so tako hudo poškodovani, da set zdravniki opustili vse upanje, da bi ee kdaj okrevali. p. va eksplozija se je pripetila deset minut pred deseto uro ter jo je bilo slišati v West Philadelphiji, ( arnden, Glouchester in Hammonton, N. J. Ostale eksplozije so sledile v presledkih nekaj minut. Poz neje je izbruhnil požar, ki se je naglo razširil na sosednje hiše in poslopja. 1 Iz vseh bližnih krajev so prihitele požarne brarn-lte in ambulance ter pričele z rešilno akcijo. Kaj je bil vzrok eksplozije, se zaenkrat še ni dalo dognati. Oblasti bodo uvedle obširno preiskavo. S H00VERJEV0 PROŠNJO SE NE STRINJAJO Dunajski list pravi, da iz-dajo ameriški turisti $800,000,000 na leto, da pa s tem vrnejo denar le pravim lastnikom. NOV USPEH AVIJATIKA YANCEYA Dr. James Kimbali, vladni metereolog, je izjavil, da je bil aeroplan Pilot prvo letalo, ki se je dvignilo z morja. DUNAJ, Avstrija. 3. aprila — Po-ziv predsednika Hoover ja nu Amr-rilcaace, naj ostanejo doma ter porabijo rajie v svoji rojfetni dežel: nekako osem sto milijonov dolarjev. katere zapravijo v Evrup:, je vzbudil vehko potrtost v gotovem : i Dr. James Kimball, znani mete reolog. ki je zbiral vremenske podatke za aeroplan Pilot, je poudarjal. cia so dosegli letalci uspeh, ki je nov v oceanskem lot m ju. delu Evrope. Evropcjci pa se tola-nijo z upanjem, da se Amerikanri ne f»do ozirali na poziv predjed-uika. Pod zaglavjrm: Mr. Hoover vrnite nam naše Anierikauce! — pravi Neues Wiener Extrablatt. dr. je $800.000.000 bolj važnih za Evropo kot pa za Ameriko, kajti v sko-ro vseh deželah kontincntalnr Evrope wmelji business do eot pre-dvojno bogastvo s .sedanjim bogastvom ter trdi. da je osemsto milijonov dolarjev pravzaprav lastni na Evrope, ker je ta svota del milijonov prevelikih dobičkov, katere je Amerika iztisnila iz narodov, ki so bili tako neumni, da so se voj skovali drug proti drugemu. — V resnici je naš denar, katerega izdajajo A m eri kanci v Evropi. — pravi ta list. — Predsedniški poziv pomenja v resnici, — pravi list Die Stunde. naj vsaj za eno leto AmerLkanci prenehalo izdati najmanj 800 milijonov dolarjev, da okusijo kulturo in civilizacijo. To ni bil le'prvi aeroplan, k: je poletel med Združenimi država- , AMERIKANCI SILIJO S HAITIJA Ameriške čete in civilisti si žele čimprej mogoče zapustiti otok Haiti. — -Okupacija j e dosedaj veljala nekako 25 mil: jonov dolarjev. PORT AU PRINCE. Haiti, 2. apr T\tkaj.v $21,000.000 aii več. Le plare zn išajo na llaitiju ti-i soč dolarjev na mesec. Ob gotovem j času so b le plače in mezde mor j nariških vojak v dosti višje, ker je j bilo nastanjenih tam dosti več vojakov. Število mornariških vojakov pa je padlo od več tisoč na neka / na kriza na Irskem v skoro osmih ko 600 ali 700 ■ H| i letih in Mr. Ctx>grave, se vrnil Le malo Amrrikanccv želi o^ln - večji sili kot kdaj p prej ti tukaj in skoro vsi si žele, da od- j GLAVARJI NA SAMOI SE POSVETUJEJO rinejo čimprej mogoče. Skoro vsi mornariški častniki, Ki so v službi tukaj, hočejo čimpre.' zapustiti Haiti. Vsi civilni uradniki in uslužbenci skuhajo dob.Li policije 4 v dr/a-j v parlamentu niti enega praznega vah". ' sedeža Diplomatom in konzular- vec kot sto oseb utonilo PARAGUAY PRIPRAVLJEN j NA VOJNO Predsednik Guggiari je povedal kongresu, da diference z Bolivijo niso se Uravnane. — Branil je stališče naroda. SCHACHT SE JE POSLOVIL KOT PREDSEDNIK REICHSBANKE BERLIN. Nemčia, 3%aprila. — Dr Hjalmar Schaeht se je danes poslovil od ravnateljev Reichsbanke ter zapustd poslopje kot predsednik tega .-ploino znanega denarnega zavoda. Bil Je ravnatelj državne baji-ke ret kot sest let. Predsednik v:n Hindenburg jr poslal dr. Schachtu pismo ,v kate-ASUMCKm. Para«^iay, S aprili j rrm Je obžaloval, da se je njego Sj. r precHcdnlka Ouegiarija i termin konfcsl ter da! izraza tudi pn otM.rJ^nJu noveja koasreaa < hvaležnosti nemškega naroda. P.^rayuayu nI optimistično gled. nkožn. d* So vzdr$an mir s Bo tVljo. R. S ■ H *Sj j „ iiveta tam kot upokojenec Novi predsednik držav, banke. dr. Hans LuUvx, bo prevzel svoj urad Jutri brca posctxith cerimonij. kajti že Dr. Schacht namerava oditi na svoje posestvo v biitini Berlina tei PotoiaJ, katerega sem opasal lansko leto J« ntlaprcmenjen. kljub de hi komisije ne*tra!eev v Wash- i infl nu >e pekel predsednik — Ne da bi skuial smanjiatl važno- j sil spravljivih naporov. ><■ moj t dolžno* povedati, da niso bili od- j tr»njeni vzroki sadnjega koziTUkt; in da kt vodno oWtaja vsak faktor Predsedniško sporočilo se bavi z nap tri washSngtonske konference, da pregovori Bolivijo, da zkuia u ravnati trritorUalne spore, ki Utr več dni je bil na svojem mestu, da se seznani z dolžnostmi novega u -rada. formiral i>*njo Je tudi ln» k e ika obnov -odnoAajev med to Boh vi jo le podpl v Montevideo fle- BOMBNI NAPAD V HAMBURGU HAMBURG, Nemčija, 2. aprila Velika bomba Je eksplodirala včeraj tukaj v prenapolnjeni department prodajalni. Sila eksplozije pa se Je obračala v glavnem navzgor, in nikakih smrtnih slučajev ni bilo. PfudajaJsoo laatujejo gospodje 1 Tiets, znani veietrgovcl. TOKIO. Japonska. 3. aprila. -Več kot sto ljudi je utonilo, ko se je preobrnil preobložen ferry v bližini otoka Kiušu. v južni Jap:rtski. Osem in štirideset trupel j so :e našli. Na čolnu je bilo nekako dvesto ljudi, Se enkrat toliko, kot bi jih smelo biti. Z izjemo dveh si^cskih plesalk, katere pogrešajo, so bili vsi ponesrečeni Japonci. WELLINGTON, Nova Zelandia. 2. aprila. - Bolj miroljubna doba J lom. v angleški Samoi je bila razvidna i^ sporožila iz Apije, da namerava guverner sklicati sestanek odgovornih prebivalcev otoku., da razpravljajo o samoanskih zadevah še pre J koncem mescca maja. Tudi administracija bo imenovala par svojih zastopnikov, ki se bodo udeležili posvetovanj. Dr. Gf.rzf Freeman, ravnatelj m zbor je bil poinoštevino zast -Service Technique, katerega so napadali. je bil odpoklican ter bo zapustil otok %uijbrž še i>red 10. apri- Ker se bliža državljanska vojna, postajajo bsnditi bolj brezobzirni v številnih delih dežele. Misijonarji se vedno zaprti. SANG HA J. Kitajka, 3. aprila Dočim si sevrni^ ln naokinske ar-made prizadevajo zawsti najbolj ugodne jjozlelje v državljanski voj ni. ki preti žr di>U;o ča.sa. p»r t.»j.. poliržaj glede bandrtov vedno b«jlj nevaren BandlUike tol|>e obvladujejo velik del prrvlnce KLaiigvI. in mi-sijcmarji be»o od vseh strani proti varnim mcsU»m Iz KiukiangH jo, da je ^t- ložaj najslabši v dosti letih. Glavni prizadeti okraj je Ki.ui v srd1, sču iii'V . ^veroizU/vTUli okrajih Vojaki, posLmi v ta nt.- - d -segli dosti, kajti farmerji so ba je pod nadvlado banditov, kj ov; rajo vr^jaske <»;>en«cije Ur. dnikj pa po brez moči. Banditl sd zav/^U Kaučov v južjiom K.i;tgsiju. a vojaki so jim zoi>et iztrgali nie*^ r AMOJ, Kitajska. 2. aprila Kitajska in inozemska p ^ 1 DUBLIN. Irska, 2 aprila. William T. Cosgrave je bil zopet izvoljen predsednikom izvrševalnega sveta proste irske drž,iv_ z 80 cla-sovi proti 65 v irskem parlamentu Glasovanje se je završilo jkj devetih urah debate tekom katere sla b la oba ostala kandidata. Eamon de Valera. kandidat republikanske stranke t/er Tliomas O'ConnelL kandidat delavske stranke norni-nirana tr-r zavrnjena z vehko v« eino gln,>'V. Za de Valero jr bilo ,r»4 ^la.-proti pa 93. a Mr. O'Connell j" bil l»ražeh z 78 glasovi. S tem je bita končana prva vlad- Izvoliten» bo uveljavljena jutri Mr. Cosptrave bo najbrž obj.»vil parlamentu zopet no imenovani" vseh -svojih ministrov. Ko se je prieela deb.ita ni bilo Položaj na otoku je okrajno napet, a večina pričakuje, da. se bodo razmere očistile še pred jesenjo, ko se bodo vršile volitve. POTRES STRESEL GRŠKO MESTO ATENE. Grška. 2. aprila. — Deset potresnih sunkov je streslo mesto Volo v presledkih od včeraj o-poidne do ponoči. Dva sunka sta bila izvanredno n^očna. Na ducate hiš se je zrušilo, in dosti oseb je bilo poškodovanih. Naročite k na HGlaa Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdro-tenib drža vali- NEZAPOSLENI RAZGRAJAJO PO BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, Madžarska. 3. apr Demonstracije nezaposlenih, ki so se abrali pred parlamentom, je raz-gnala policija z golimi sabljami Demonstrantje so zahtevali kruh in delo ter se niso hoteli pokoriti poveljem policije in se ustavljali naskokom. Potem ko je bilo osem in petdeset demonstrantov aretiranih ter s j jih odvedli vklenjene na policijo. se je množica porazgubila. Policija je morala potegniti krog o-kraja trikraten kordon. velikanoc se bliža jo vsi navdušeno pozdravili Skoro gotovo se je smatralo, da bo Mr Cosgrave zcxpet izvoljen, vendar p je prevladovala v zbornici velik i napetost. Sean o'Kelly. posluje i vodi te 1 republikanske stranke, je notnini ral Mr. de Valero te rekel, da je edini mož. ki bi mogel zoper vrniti izgubljeno zaupanje naroda. Ne'?ri gajoč se za smeh z vladnih klopi, je rekel Mr. O'Kelly. da je Mr. do Valera "edini izrazili Irec sedanja generacije". Rekel je nadalje, da bo edinole on lahk> prinesel deželi za-željcno blagostanje. rt ADVERTISE "GLAS NARODA" leta l'J2? POSLEDICE "PRVEGA APRILA" OSWEGO N. Y 2 aprila — Tri-najstletai Raymond Mitchell je u strel 1 svojo mater v "aprilski vlIj". Tako je izjavil okrajni pravibuk Stacy. Raymond je otiel včeraj zjutraj v spalnico svoje matere, nameril nanjo pu*ko ter sprožil, v.«ie za šalo. Njegova mati je biLa takoj mrtva Fant ni nameraval ustreliti nikogar in tega mnenja je tudi i»-krajni prav dni k. ki ga J** dal izvesti semkaj za zaslišanje. Dla DENARNA NAKAZILA ZA VAftE RAVNANJE NAZNANJAMO, PA IZ VRftUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Jugoslavijo II Y It&lijo ... • »35 ...... 118.5» .... S 46.M .„ t 91.00 .... S181.00 Ur 100 too. 100 . &00 1000 « 5 75 f 11.30 f 16.80 s n 40 9 51.25 J Na ctefcu Bermuda s »Je na »Uirnih nasadih lilije, katere pošljejo za velikonočne praznike v Ne« York. IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; ta $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo bol J Se pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da ze poprej z nami z po razumete dede načina nakazila. Izplačila po pesti so redno izvzsena v dveh do treh tednih. BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CASLB LOTTO ZA PRISTOJBINO 7 Se. I > SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H. T, Telephone: Barclay 0380 "Glas Naroda" Published by MJOVENIC rUBLMHDIO CONFANl iA Oorpm*km> PmMttt Lotda Bencdlk. Cto LAM G EST SLOVENE DAILY 1» IT. t. L "of tbc corporation ud " of M*nh*tan, of »bore offleen: New York City, H. Y. -O L A » NAKODA CYotoo of tko P«*pi*> Irery Dot Except c#o ioto valje llAt and Hottdaya. Girard, O hi«. Dolg h zima nas počasi zapušča ki se umika ored bujno pomladno naravo Vsak sc veseli krasne pomladi. starček komaj čaka, da se poda 11a vrt, da ga ogreva pomladansko solnee, mladina se vsa vesela igra po tratah, ptičice prihajajo iz juga, in nam oenanjajo ve- Aootko £a pol lata ^ Bo ftftrt lota MJOn .91 Za Hew York 2o pol teto _ celo teto_f7J0 Za inosemstro Za pol teto — celo teto__ ...S3.50 subscription Yearly WM. AOoei oo Agreement, "Olaa Herode" tekalo vmakl dan (meni nedelj tn premikov. OopM bres podpisa tn oaefciioetl me ne prlobčujejo. Denar naj ae bte-fovoB pofttUetž po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, do m nora todl prejinje bivaMičo moatikl, da hitre* najdemo noskrvnlko. GREENOVA PRETNJA Posebnemu »niM-ku Znatnega odbora za trgovski* »elo pomlad Vse se prebuja v po _ r mladan&ki naravi, zatorej je nase društvo, angleško poslujoče, "Tro-janr.S. S P. Z. sklenilo, da s sodelovanjem Mr. Pluta in Mr. Epi-cha iz CleveLanda, priredi krasni pomladni veoer na veliko soboto, to je 19. aprila, ob g. uri zvečer v Slew. Narodnem Domu. Ta veO.'r nastopita naša najboljša komik;, kar jih premoremo v tej deželi mi Slovenci. Dot>ična rojaka sta nam obljubila, da priredita krasno pred-stavj, kakor tudi zapojeta več pes-mi v duetih in v solo spevih. Zatorej dragi rojaki, ne zamudite tega pomladnega večera in napolnile dvorano do zadnjega kotička Ker je ta prireditev vezana ? velikimi otroški, je naša dolžnost, da gremo tu rojeni naši mladini na VHJHH reke in u damo vwselje do nadaij- zadeve j<> biia poverjena naloga, naj preišče vzroke bre%-!nr?a dC4a. Naša miadma se zave Tjoaelnofiti ter naj poda priporočila, kaku bi bilo mogoče tla. kaj mi potrebujemo in je zato brezposelnost ♦»dpraviti oziroma pouaagati l>resposelmm. '' t:jre mj^ Za tor a j Vam priprotam. da vsak prinese vreča seboj, ker smeha bc tolrko, da se je bati, da bi kateri kapitalistu"- ne počil. Ako pa bedo vreče pri roki, pa ga bomo že pospravili. Zatcrej naše društva vabi vse rojak? iz bližnjih in daljnih naselbin, da posetite ta večer, da se bost? veselili v krogu naše mladine Videli boste krasno igro. slišali lepo petje m nazadnje pa še plc.3 Igral bo orkester Golden Igel. — Igralci so člani tega društva. Tcrej rojaki, k3 vas obiščemo z vstopnicami. vas prosim, da jih po kup4te. ker vstopnina je samo 50e. Povrhu tega pa upa in. da se bo kak piruh dobil. 0':mrm vam voščim vsem vesele velikonočne praznike. Na svidenje 19. aprila zvečer! John Dolcic, član društva. Pred par dnevi je bil glede te zadeve zaslišan predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green. Njegovo prvotno pojasnilo se je zdel« nim senatorjem tako malo važno in bi-eapomeinbno, da so ga projsili, naj s«* jasnejše in toriiejše izrazi. Pododsek se je predvsem bavil s predlogi lieuvor--kega senatorja VVagnerja, ki zahteva, naj se nataneno Ugotovi, koliko brezposelnih je v deželi, naj se uvede vladno posredovanje za delo ter naj se takoj prične £ javnimi gradbami . J^itidsednik 4»reen je Wagnerju v vseli treh lorkab pritrdil, ni pa navedel noln nega lastnega predloga, kar je senatorje jako presenetilo. Mislili so, da se bo zavzel za zvezno zavarovanje brezposelnih, kar sta priporočala senator .Johnson iz < liforiiije in senator Brooklmrt iz Io\ve. Slednjič ga je iinnnl senator .Johnson direktno pozvati, naj pojasni svojo nazore trlede zavarovaja neza-|)osleniiL Sele nato je pojasnil. «ia se Ameriška IVlavska F«-deraeija v prvi vrsti zavzema za jM»g«Hlbo med linijskimi delavei in podjetniki glede ustanovitve skupnega sklada, iz katerega bi dobivali nezaposleni podporo, odločno je pa proti državnemu oziroma zveznemu zavarovanju, češ, da bi taka podpora demoraiizirala delavstvo. Senator Johnson se tudi s tem odgovorom ni zadovoljil. Kar naravnost j»> vprašal lireena. kaj bi storili lavei, če bi ne mogli dobiti niti dela, niti podpore. Greeu je odvniil: — To je stvar vlade in industrijalcev. Boljšega res ni mogel povedati, tinta vprašanje nastane, kako bi- bilo mogoče industrijalce oziroma vlado prisiliti, da bi pomagala brezposelnim, ko ni niti največja ameriška delavska organizacija dosedaj stavila nobene tozadevne zahteve. Nadalje je Urerti govoril tudi o preteči revoluciji, toda njegovih besed ni niliče smatral prav posebno ranim. Organiziranemu delavstvu sr je nudila lepa prilika. iia bi [Kitom senatnega odbora zvedela širša javnost o nje-govih željah in zahtevali- Toda ameriški delavski voditelji so zopet enkrat dokazali, da niso kos svoji nalogi. vsi ven*>, da delavske razmere niso nič prida. Tega smo seveda tudi delavci precej krivi, ker se ne moremo združiti ln se organizirati. To bi bilo tukaj v avtomobilski industriji velikega pomena. Sedaj delajo z nami, kakor se jim poljubi. M: Slovenci, ki nas je komaj peščica napram drugim narodnostim, ne moremo nič iteriti. Ne veni sicer zakaj ne bi moglo nekaj tisoč ljudi ene in iste narodnosti in jezika brez sovraštva in tiste čudne posmehljivosti delati skupaj roka v roki. Naj si bo enega ali drugega prepričanja, naj pripada tej ali oni stranki, to še nima nobenega zadržka, da ne bi mogli skupno delovati vsaj na enem p ;lju in sicer kulturnem. P< a«=i prihajamo do prepričanja, katera pot je prava, in to put sen izobrazbe. Zato pa mislim. da uu vsi. ki stremimo pa napredku in ki smo se izmotali iz predsodkov, v katere so nas povili se kot otroka, mi vil vemo. da potom iz. -ra^bc bo ni ' dosegli svoj cilj. ka naloga, posebno če mora igrali tudi sam kako vlogo, ker primanjkuje moči. Povsod ne more biti, posebno kadar nastopa. Tudi se vedno zahteva, da bi delal red. torej red pri odraslih ljudeh in še pri članih izobraževalnih organizacij. Delati red se torej pravi, da bi moral vsakemu posameznemu /edm praviti: Bodi tiho! Sedi in poslu-ša! Škoda, da ni šolskih klopi, d t bi tudi rekel: Roke na kk>o! Je res tega treba! Ali ne v vsak, aa mora sam posvariti drugega, ako vidi. da se nv;ti igralca. Vsaj naj stori sam tis to kar zahteva ud igrovo-dje. pa bo tak red. da bo veselje. Prosim vse, ki imajo vlc je za igro "Morje", aa sc udeležijo vsake vaje. Imamo samo še tri Tudi tisti, ki imate neme vloge. »r: udeležite, ker sedaj vas rabimo Igra "Morje" sc vprizori v prid S. D. Doma dne 20. aprila. Priče -tek b 3. uri popoldne Vstopnim \ predprodaji za igro in p!es 60e. pri vratih 75c Po igri. samo za ple; 50r Udeležite sc te igre v polnem sle vilu. Otroci pod eleetim letom prosti. S pozdravom! Anton Chesnik. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov» vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Pv>(užujmo sr vsi brr« iijrmf, te stare in stanovitne domače banke. i Peter Zg aga NA JPOTRPVŽLJl VEJŠI <>OEER. MIU »odri Ben Alba ni avtll, da bo fctvfsl kdaj na svetu šofer, ki bo <6«ttoal na potnika e*»iega pof leta. Ta fcoirr je laatnlk avtrtaksija. it. 189 v »ooUaayu flaxd Abdul Hattz. skro men ki aane&Uiv m'** hrduo pre-prtten o p^tfrwiU drugUi ljudi, belih gewtjlecnano^ je najel Haftsov avto Ame-tntel napraviti fcc prill v mesto Ni hitro re-ogledal m se vrnil Ker na *4i*fajno ni diwitis flrrmrja da M je odšel na gamik a ffcvtactm ae je htl prtpeK.iai v Bombay. tel obljubi i šoferju, da rrn pri-■■ ■■" denar mornar Said Abdui Pati® j« čakal tet toko cfcl»o. aa )« pamik odpial. Toda potrpet-to al opravile Le toil )• Ae vedno trdno dobi rroj da ga je Amenčan pošteno potegnil, je cclgovarjal. da fhu je beli gospod denar oblj ubtl in da ga bo v Allahovem imenu potrpežljivo čakal Mtfdb so tedni, a avtofcaiksi št. 189 je se vedno čakal v pristani-rču na belega gentlemana. Za zadevo se >je račela zanimati policija ln kmalu so jo zavohali novinar j k. O Sttidu Abdalu Haflau so pešali fcst r* največjem optimistu naše dobe. Ub^^gi ofer se na iu dal omajati v prepnwrr.ii*, da ao lj«dje pošteni. In proti pričakovanju škodo-ž* i>nih tovarišev »e ni motil. Dotič-nl Američsm je slučajno dobil v roke bombayski bst in tako se je spt,)xxinil. da je ostal šoSerju dolžan. Takoj je poslal potrpežljivemu Ab-dulu Haflai potom ameriškega konzulata tako bogato nagrado za potrpetljiTost ln dobro vero, da je Toledo. Oh i«*. Ker se le malo čita iz naše naselbine, hočem jaz nekt>liko opisati. Delavske razmere so tukaj še vedno slabe kot so tudi drugod. Slovencem ne bi svetoval, da bi prihajali sem. za delom, ker sc ga tež-do dobi. Pust smo prebili in pokopali. Moram sporočati tudi o svatbi Antona £ »,ftiča. ki je stopil v zakonski jarem s Pavlo Grahar dne 2. januarja t. I. Na svatbi smo se izbonao zabavali. NwropoT .črtic cm a želim sreče! Zcnitovanjska dovoljenja so tukaj poskočila. Cene so bile prej $2 do $5, sedaj stane ženitovanjsko dovoljenje $20 in še več, tako da mera. človek slano plačati ženito-vanjsk ' dovoljenje, predno pa dobi. Naročnik G. N. Oetruit, Mich. Prosim cenjeni urednik, da 11 moj dopis uvrstite v list Glas Na-reda. ?a kar se vam že vnaprej zahvalim. Vsak rad kaj poroča o deiu, toda cd tukaj ne tom pisai o tem. ker Lepo bi bilo, da bi 6C na sejali S. D. I. Kluba bolj zanimali za u-f peh izobrazbe m da bi se vsnk pi-samezaašk držal reda. da ne bi kar po dva naenkrat govorila. V kratkem času smo pridobili precej n;vih članov, kateri bi radi sodpiovnli z nami. Dajmo jim priliko, da se izrabijo o svojih mišljenjih. Mi de-iamv> nat;>. da bi sc kulturno povzdignili Ui s tem dali član;m, ki pristopajo k nam nekako pomoč, če i pa v enem ali diugem oeim bolj-i ti od nas, d.^ nam pomagajo. Pridemo do tega laliko. ako ce vlak član zaveda svoje dolžn.sti in pomaga naj si 'zo v enem ali drugem slučaju svojim sobratom. Noben nima ravno dolžnosti, d t mora sam vse storiti, četudi sprej me kako delo. Dolžnost je nas vseh. da mu pjroagamo. ker noben ni plačan zato. S tem bomo šli dosti lažje naprej in bomo v po moj drufe, j drugen-^i. Klub bo obstajal in napredoval bc-lj kot jo do sedaj. Poleg tega lah ; ko pomagamo dosti bolj S. D. Domu h kateremu tudi skoraj vsi pripadamo. Ne pozabite, da naši bratje na \ vzhcani strani tudi rabijo naše pomoči kaker mi njihove, zato delajmo skupaj, da sc uresniči veliko delo, katerega imajo na programu in sicer, da se postavi Narodni Dom. kateri bo ustrezal celi naselbini to- | rej tudi nam. Proč z besclami, ka- j tere se vedno sliši. "East" in "West" in se s tem g^i nekako zavist. Bo- 1 dimo vsi kot eder. v naprednem * mišijrnju in p nagajme črun dru i grmu po r-vo.i; me"'. Apeliram na člane kluba, da bi .s"1 tudi včasi pokazali v Domu, ne samo m tejah. Gojimo dramatiko in petje, pa r»r~n r-tiii. ki imajo vloge, ni nobenega nikoli p ^leiat. Vloge imajc keraj vedno me in iste esebe in zato si mislite, da vas ni treba, pa ni tako. Noben ni prirasel k tej naselbini. Mogoie ta ali oni odpotuje za delom in bo m .al drugi prevzeti njegovo deio. Zato ne bo nobenemu škodovalo, če pride na vaje, bo vsaj videl, kaj počnemo. Še nekaj naj omenim. Tukaj v tej okolici nimamo nobenega pravega učitelja dramatike, zato mora prevzeti to nalogo igrale^, kateri sc kaj razume na to. Ni takolah- Edmonton. Alta, Canada. Cenjeni urednik, prosim, da mi odmerite nekoliko prostora, v va-em listu Glas Naroda. Kakor povsod, tako je tudi tu- I kaj na tisoče delavcev brez posla. Sem ne svetujem nobenemu pri ti za delom. Tukaj ni nobenih tovarn. razen par pivovarn, v njih so pa zaposleni le domačini. Mi moramo čakati, da se od zun:*j j kakšna dcl:i odpro. Tukaj nas je precej Slovencev, ali več na je odšla doli v Ontario za boljšim zashržkom. Svetoval bi pa onim v starem kra -ju, naj ne hrepenijo toliko po Ca- ; nadi, ker tukaj je vse dalje sla-šc. Seveda vz;-ok je tudi to. ker nima-n:-bcne organizacije. Kapitali - PARAGUAY IMENOVAL SVOJEGA POSLANIKA BUENOS AIRES. Argentina. 1 rprda. — Poročila u Asuncion m: izjavila danes, da je bil Loui.* Riar-tr, frcjšnj4 predsednik Paraguay a. imenovan paraguayskim po>la;n-kc-m v Združenih državah. Tu imc-ncvanje je bilo z veseljem pozdravljeno povsod, kjer po-jnajo srnjorjn Riarta. ČE SE DEKLE DOLGO ČASI Angle.ški listi pcr.iajo o zabavni pv.gc^l v južni Afriki. Ka'Iccn Funtova. 17-lctna hčerka prcaiož-nih staršev v Malmesbury, e poslala od dolgega ča^a v novine o-glas. v katerem na zelo ginljtv način tarna, da je preživela v.^ svo j je mlado življenje na samotni far- j mi. Zato da bi rada našla sorodno ■ dušo. ki bi ji napisala prijazno in Amerika je pruola in .svobodna dežela. V Ameriki .so vsi ljudje bodni ni enakopravni. Tako že vsai pravijo. Toda ^di se. da se vse ljudi .samo vsakih de^t let enkrat enako vpošteva. To je začasa Ijud.ker.a štetja K.iiiad.-ki pu lanee Hrniy I. , ra^sa pravi da so Amr"-»Jt «nci na i bolj krep sten m n;tjl>olj žejen iii» r d na svetu Da vdej.stvujcjo svoje krep so jim nudi na tisoče pniik na v. el koncih in krajih No, pa tudi žeje um ni treb« um rati. t. «• virov Um ic na v « k mih m kiajili na i a/p >1 i^o. Clam NarotUie^a itepubhkaii.sk -t-.i Klub i rn al«i>i r 'i. bicije. Pretežna večina članstva je izrazila ?j odpravo osenuiaj U -pa am< ndmenta in z,t preklic Vrtl-steadove postave Častni elan N a rutin«-^a Itepubli-kan kega Kluba je tudi pi 1 kakšen kozarec, posebno mi iz Bc-]ckrajine, ki -mo se poet trto ro-f dili, imamo žejo po njem. Obenem vam tu pošiljam pullet no naročnino, Glas Narodu pa žrl m veliko novih naročnikov. Prtcr Zgaga, le tako naprej, da b^ še več veselja in smeha v tvoji k leni. Pc7dravljam vse rojake i;i rojakinje širem CJiiade in Amerike! Fr. V . naročnik. Učinek oglasa je b:l presenetljiv Na pošti v Malmesburv je nastal pravcati prevrat Najeti so morah t ri pormožne uradnice, da so sort i-valc kupe pisem, ki so prihajala i: vseh krajev angleškega svet i Doslej je prejela pošta za Katrico Pantovo 12,(K)0 jrsern in paketrv Dckle bi .se tdio : eve da zelo radi seznanilo z vsebino pisem, toda I ' 1 starši ro ji vso pošto konfiseirali. i ker je Katrica študentka tik pred izpitom Tako ubožiea ne bo zvedela. koliko moških src bi se rado o-grel za njo. ie Bog Evu zato uril. da mu ni mogla m; val jati pri ustvarjenju • vetn. Pravijo zadnje u.tvai Pri nf>krm pro '< za pričo tudi star NAJVEČJA NEUMNOST April f" iniinnm.-li .ili 1 ^i«- \i kaj jf iiiijvfV-ja timuiniM? !I«»ni.t mili 1'raiikliii ji* n-kt l : "Jr kut itt>pr:iviliiu hiti -I.TlH%ni y..<-im-iija ini"isiu>.t. iit 'Ittl'in zdrav ji* !••' j ništ.vo I >*i im-i k J ■> - t" 'Ira.-sH živnl t-i^t. /.n iraj iu zuiujj vv«'>k«»zi. TRINEBJEVO (»RENKO VINO »Irši vas ži\i»liii iistruj i — r ili v >1 KAM RASTE PARIZ Francoska prestolnica se razlju-duje različno po različnih okrajih predmestja pa se precbljudujejo. Od 1921 do 1926 sc je njih stanov-povcčalo za 252.000 edini". Okrožje Saint- Denis je na rastlo za 30'; , Du^iny za 13'; , Drancy za 120, La Courncuvc za 82. Stins z.i hri-ni slauju. "('Iiira^u. IVI>. ^'7. .faz M-iH v/a vala 'rrinerj**v»> grt-ukn \iiin, • Itži HIO.H' /ilravjr in riiiT^ij«« v :, Queno, Levallois-Perret. Neuilly in Clichy, največjo pa Orly. 167^ . Velikonočni prazniki se bližajo. .. GOTOVO se boste tudi to leto spomnili svo. jih dragih ▼ stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne pr^nike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo-more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. ank Sakser State 82 Cortlandt Street NSW YORK, U. Y. hn-iii stanju. Mr IN okusili*, u/.hajlr pa red tu» v uuiliU ki >li«'i um ii. UMUiizjio žli«,. ^■>ak^■ ih>' up- ]I .]4mIj.j ! \" \ tckanmli. jc bi-i tudi edini u-peh njenega ttv-j lirnja. ki je brielo mimo t v- j prav blazno naahco Njena. tiha. j »kremna, plaha pojava ni nikomur j ustavila na poti, nikogar opoeorilu i tla bi »e t ari po njej in jo ustavil. Ljudje m gledali preko nje in mimo j »je. časih v Rate, tanh v reklam-' nr «fcike ki »o bile v teletbah. No-brn pod p* ki jim je sirota Su-' n neuovala roke. prste in nohte, ni J opazil, d.* je ver nejjo bitje za nc- ; Kovanje lepote rok. Nihče rte ni za-j vedal. da Aivi poleg tiste Suzi. ki Atrižf nohte in Kožico ob niih. fee' dru'ia Su/t. tula dobra duša. kij .»k tc:nnc*U na ljubo ne zine bese-j dirr in -i ne upa povzdigniti glasuj do koprnečega vzdiha. Ta. ki sda] sedi pred nto na stolu, jo jr 1? mimogrede ošinil s po-girekm. In ta njegov poplrd — o, B^a! je bil le trenutna .-»Lika n ježevih zrenlc Kako lep je' — jr brž pcinMIla Suzi VHok in vitek Pla— vola.s Prav takšen. kakršnega si je Su'.i v?dno zamišljala v sanjah in Aclr'n v mislih A sli smolo! Nu-lik dragim je ostal tudi ta hladen, brez zanimanja zanlo. Mudilo -a* mu je Komaj }e sedel na stol, ki je trči! oba, njftpa in njo. moškega hi Žensko, defcxlajalca in deloje-rnalko. komat je naznačil socialno erto ločnico med obema — že je note! vstati m iditi Mudilo se mu se, zelo mudilo! A bil je tako lep jI je tako ugajal! Ona pa — revi- j t j h? morala to skrivnost ohraniti zase. živi duil ne smela črhniti. rada vidi da ga ima rada. ur ni smela presedati « to >. ki jo je tako pekla in iga- NEGOVALKA ROK da NI re« la. Ali, in tr megove roke, kako le-j p- s ) bile! To niso bile drobne, nežne ročicr. ne, bile so veliko, močne, prave rm>»ke roke. Prilegale sc so njegovi postavi. Prsti so bili vitki, i Odlična je biia oblika teh rok. di, >e več. podlo&nosti! Na takšne roke i ic mi Ula Suzi bi morala žen- , »k a pritismti poiiub. SEZNAM ARANŽIRANI If KON-(tRTOV. 5 aprila: 12 aprila: 20 aprila: wood. 18 maja: Hall I. 25 maja: 2. junija: House). 7. junija: 15. junija: 22. junija: Warren, O. Herminie, Pa. Cleveland, O.—Collin- Chieago. 111. (Orchestra Milwaukee, Wis. Calumet. Mich., (Opera Traumck, Mich. Ely. Minn. Duluth, Minn. Naslov: Banovec R. Ct.13 St. CUit Ave. Cleveland, O. Suzi je imela mnoRo umcvanja za lepe roke. Ah. časih jI je bilo tako težko! Njeno oko se je vadilo za lepote na srdih stvareh. Nekatere so bile široke, ploščnate, druge zopet kratke, s pr^ti. ki so bili podobni kioba-iieam! Fej! Druge so bile grobe, raskavc ah pa koščene, brez poezije, kakor kl?šče. In aopet tretje — tenke, z nohti kakor kremplji, časih mrtvaške, sker » prozorne, zrele za žetev. To so bili modrikasti. To so bili prsti! Vlažni. lepljivi kakor eunje. pomočene v godljo, ostudni! Suzi se jih je do-tigala samo z občutkom zgrazania :n jih ne smela niti gledati, ko jih je negovala. Vse to je šlo zda i skozi možgane male negovalke rok Bila je prava prceesija ro-k, prstov in nohtov — «tvari, ki sf jih človek domisli z nekakšno m_ršn | o A te roke! Tako lepe. dovršeno popolne, tople, lepe, krasne! To ,;o bile roke. kj so prinašale luč in top-ploto v življenje j^boge Suzi. revne ne?tvalke rok. Začela je likati nohte. On pa, rti je sedel pred njo. je čital neki ma-gazin. Držal ga je ne levi strani in ves čas ni trenil z očesom Suzi i;a je lahko mirno gledala in na-tihem občudovala Lasje so mu padali po tilniku v lahnih valovih. Negovalka je videfa pred seboj vi-oko ravno čelo. Ah. naj raj še ti bila kar obje.a to glavo, ve^ ta lik. tako se ji je bil priljubil in prikupil. O vsem tem je razmišljala Suzi. ko je z velikansko naglico in spretnostjo likala njegove nohte. Držal« je njegovo roko čvrsto v sv >-ji. V tem dotiku sc je izražalo vse njeno dekliško hrepenenje, a on ni opazil ničesar. In Suzi. mala Suzi .se je zdela sama sebi skoro tatica taine nežnosti, ki mu jo je izvabljala brez njegovega pristanka. j I Kako mehka je bila ta njegova \ roka! Kako prijetno topla! Koiikc-1 ga ljubimkanja so bili zmožni ti nrsti! In čudno! En sam noht w» dobti drufo barvo, znak novega življenja, vsi drugi so ostali taksni, kakršni so bili Od tega spomina. jc menila Suzi, bi sc lahko živelo leta in leta. Da je ia visoki, svetlolasi moški ta trenutek pogledal po ženski, ki je negovala njegove roke. bi "U videl njeno bledo lice in gori pod čelom dvojico sivih oči. ki so bile bolestne skaljene — od nedosegljivega hrepenenja. A moški ni pogledal nikamor. Sedel je nepremično na svojem stolu Odšel je mrk kakor je bil in sedel za mizico. Z naglo kretnjo je položil na nvzieo plačilo in malenkostno napitumo ter odšel. Pozdravil je kratko, suho. Suzi je nekaj trenutkov sedela. Ustnice so se ji krčevito stisnil?. Tedajci pa je začula znan glas. ki je od zadaj udaril na uho: Gospodična uzi. zdaj ste doživeli pravo, pravcato senzacijo! Pristopil je advokat, stalni gost male negovalke rok in nohtov. Suzi je zardela. Bilo jo je sram, da jo je zalotil razmišljeno. Kaj si bo mislil o meni? sc je na tihem vprašala. A potem sc je zopet potolažila. čes: saj vendar nc ume čita i misli.... — Nc vem. gospod doktor, kaj mislite. .. jc dejala s plahim glasom. — Nu. mislim seveda na tega go- ČUDAŠTVO VELIKIH R0-MANTIKOV Slavne pisatelje radi smatramo za vzvišene nad človeške malenko-: sti. V istirJ so bili to ljudje kakor drugi s svojimi slabostmi in strastmi. Lamartinc n. pr. je bil ponos- j nejši — ali se je vsaj tako delal— j na svoje vinograde nego na svoje i granese. Razen v verzih ni kazal vsaj za pol milijona več nego pred , nikoli zmisla za umerjenost. Tako j vojno. Na prvem m-stu jc Sovjet- ! jc nekoč v svoU raztresenoati. iska- | ska Rusija: vzroki so menda v iz-! je bržkone kako rimo. preveč na-! redno lahkih pogojih za ločitev, si m avoj črnilnik, da se je prelil n.i jo lahko zahteva tudi žena br-7 ' zcleno prevIako IX> mlzi. Hitro u vednosti moža ali narobe. Na dru-■ popi, marogo 5 SVOjim dragim roo-getn mestu je Belgija, petem sledi cem rabil jc namrCč vedno le n^j-Ogrska. Bolgarska. Luksemburg. dražje periIo Ti so lahko muutc. Veliko vojna je za dolgo preprečila prejšnje redne poročevanje o gibanju svetovnega prebivalstva. Šele zdaj je objavila Zveza narodov tostvarne lanske oz. predlanske številke. Iz teh je pred vsem razvidno da je v primeri s predvojnimi razmerami zelo naraslo število sklenjenih zakonov Znaša za vso Evropo do 3 milijonov letno, t. i. wmm 'X.; hm mm M mm % -.--s ^ 1:: , Naročite - | SLOVENSKO-AMERIKANSKl KOLEDAR za leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. spoda, ki jc pravkar zapustil vasi dočim so vse velike države daleč salon! — je rekel gost. — Ta gospod? Suzi jc široko odprla usta. Ta gospod, — jc nadaljcv- zadaj. Najmanj zakonov sklepajo v nordijskih deželah: Švedski. Norveški in Danski. Najbolj značilna poteza sedanjega zakona ie povsem advokat, sedaje sa mizico. — je bil j r.avo starostno razmerje. Moški se včeraj izpuščen iz preiskovalnega oženijo veliko bolj zgodaj nego pred zapora, ker mu niso mogli dokazati, ali je z rokami zadavi! svoje mlado ženo ali je ni zadavil. SEJEM ZA NEVESTE V osiviu Himalaje v kraju Seoi blizu Simle, prirejajo š? zdaj sejme za neveste. Taki sejmi so h.i nekdaj v navadi v Carigradu in nekaterih drugih turških mesth. toda zdaj so večinoma že izginili. Sejem v S?pi ie v pravem pomenu besede namenjen prodajanju hi kupovanju nevest. To ie velesejem s paviljoni in atrakcijami, kajti ljudje se pc-vsod radi zabavajo — Glavni cilj j? pa najti dobrega ženina za dekleta iz sosedne deže -le Za možitev godna dekleta sprem Ijajo navadno njihovi očetje m bratje, ki so praznično oblečeni ;n pridejo na sejem že na vse zgodaj zjutraj. Neveste spremljaje dekleta, ki še niso godna za možitev. Kakor neveste, tako so tudi njihov«, spremijelvalke lopo oblečene in spremljevalke lepe oblečene in n lišpane z vsem. kar premorejo. Žene smejo nositi v nesu zlat prstan, dočim dekletom to ni dovoljeno. Očetje in sorodniki moškega >»po!!a sc zbero v krogu in so vedno pripravljeni začeti pogajanja z ženinom. Če je rekle fantu všeč. sc j mu njen oče ali brat takoj približa in začne se mešetarenje kakor ; na živinskem sejmu. Mešetarji se i pa n? smejo prenagliti. Vse mora 1 iti lepo počasi in dostojno. Vsaka naglica velja za grobost. Mešeta*--jenjc sc začne navadno s kompliciranimi pozdravi z obeh strani, kar ima namen čim bolj zavleči glavno vprašanje. Spočetka se sploh ne sme omeniti, zakaj pravzaprav gre. Ko pa pridejo do glavnega vprašanja, pokliče oče ali brat dekleta, naj pride doli iz "kurnika", da jo predstavi fantu. Razume s?, da se fant in dekle navadno poprej sploh ni-sta videla, eč fant dekletu ni všeč. je zadeva s tem urejena, če pa napravi na njo ugoden vtis in če je tudi fant zadovoljen, se začne pravo mesetarjenje. Oče ali ožji sorodnik dekleta začne pripovedovati, kaj vse dobi nevesta za doto. fant pa navede znesek, katerega je pripravljen izplačati njenim roditeljem. Končno za- vojno, in 20-letni novopo*-očenci niso več rodki. 1st pojav so opazovali po vseh revolucijah, vojnah elementarnih nesrečah, ki so ra;-rdečile prebivalstvo v srednjem veku in novejšem času Zato pa je v svetovni zgodovini brez primere u-botavljanje dekelt. ki se zdaj motijo večinoma med 24. in 32. letom. Našim očetom se bi zdele že "prastare"! Vzroki so baje v drugačni duševno^ti. Bolj samostojne ženske ne hitijo tako kakor prej. da bi dobile moža. ker si same služijo kruh. Razen tega utegne učinkovati zdravniška propaganda o nevarnosti zakona in materinstva r a mlade. 16 — 18-letnc ženske, ki sc ustrezale okusu naših dedov in o-četov. za kam jc bila zdaj rutica. On pa je zamrmral sam pri sebi: "Pa trdijo, da nimam reda!" Balzac je venomer stremel po tem. da bi zabogatel drugače ko slovestvom. Sanjaril je o čudnih naklepih, tako je mislil ovnovati veliko osrednjo špecerijo z družab-nieo George Sandovo, ki bi sedela pri olagajni. Kanil je uvažati hraste iz vzhodnjih krajin. Nadalje je mecJ drugim razglabljal o ustanitvi društva za gojitev kraljevskega jabolka i ananasa'. Vsako jabolko naj bi POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50e KNJIGARNA GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York, N Y. i'.BMWtt'lWWm! ^TMH-W!" WldMi" IM!HWm VPLIV MODE NA ZDRAVJE POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katc-reca prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošta. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ari direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. riochevar Sao Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Culig, John Oerm, Frank Janesh, A. Saftič. Sal Ida, Louis Costeho. Walsenburg. M. J. Bajuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Bllsh, J. BevMC, Mrs. F. Laurich, Andrew Bplllar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary Bambtck J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborleh, Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank PetkovSek 'n Jož; Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. ' Kansas City. Frank Žasar. Maryland Steyer, J. Čeme. vrglo 8 frankov dobička in po 5 letih bi bil gespod Balzac milijonar. Musset. gizidalin. pevec ljubezio. ... picne je imel po neki strani malomesean- i . ski okus in je živel v kar se ua preprosti notranjščini. Razumel se je na rokohitrstvo. razrezal vam je robec na 20 kosov in ga potlej iz- j celii. Veselilo ga je. če si občudoval te :na!o spretnosti, a njegove poezije nisi sme i "Pustite me na miru z velikim pesnikom. Bog znaj, aii se b r ohranil kak verz iz mojih zbirk!" je govoril svojim sobesed-nikom. Vendar proti Hugoju. ki mu je vsiljeval svoje nasvete, se :e izrazil: "Vi ne morete čutiti, kar čutim jaz. Po sto letih se bodo moji stihi še čitali. medtem ko bodo vasi pozabljeni!" In sprla sta se za de-set let. Ko sta se zopet pobotala in jc prišel Musset neki dan v Akademijo. je vprašal dosmrtnega taj-n ka: "Je li Viktor Hugo tu° — >ie. — če je tako. pa odidem. - -Zakaj? — Ker ni nikogar tu!" Hugo ic bil vnet spiritist,in bab-jcverec. Trpeti ni mogel, da bi bilo 13 oseb za mizo. Tri stvari je nad vse mrzil: odlikovanja v gumbnici. površnike in dežnike. V Nentčiji in tudi v mnogih gih državah veljajo ženske za j mer. pr katerem s? me .ki p no ravna Me- r.rtJ- pn--lus- ii se c olačij: lako da d"icžc zračr.i plast imd t.l"-jvm in cfclcko toplcio vlažne tro-trr.c- fere, dojim se ->o:taj , ženska s svežim :n suhirr. gorskim i zrakom, za kar se ima zahval:! | svojemu narinu o':lai-enja a.i b -i lje rečeno polovičnega oblačenja. Prcf Friedbergcr sc ne zadovoljit j" s splo'no trditvijo, temvei opin. sveje razloge na konkretne primere. Primerjal je težo obk-ke. t <-ploto zraka pod obleko in n jetra relativno vlažnost pri moškem in pri ženski približno enake staio.-ti. postave in t "že in dojil le na-lcrtnjo zanimivo sliko: Starost Višina dan. ženska se p.i zanaša v prvi vrsti n:i šal ali na vLlneni telovnik, katerega lahko poVjubno oblecc ali d-Icži. Toda vedno ni bilo tako Pr ■; dobrimi 20 leti jc tehtala mo-k < obleka pozimi 7 kg. ženska pa nekoliko več. Moška obleka se od ti-j atega časa ni nič izprcmeniJa. žen ska je pa lažja. Razlika v obleki se pa ne tiče samo vprašanje teže. Obleka moderne ženske je taka. da propušča mnogo zraka in svetlobe, pa tudi za zciravic velevažnih ultravijoletr.il: žaikov, kajti žensko telo stane . mnogo večji meri golo, nego mošk l>a tudi zakriti deh so lažje dostopni solnčnim žarkom, katere mask -obleka docela absorbira. Profesor Friedxrger je dokazal to trdite-na podalgi mnogih po-kusov s fotografskim papirjem, pritrjenim pod obleko. Prepričal se je. da so propuščale ženske nogavice mnog'; svetlobo, moški slamnik je pa absorbiral vse solnčne žarke. Papir, položen pod žensko obleko, je do cela počrnel v 30 minutah, pod moško obleko pa ta čas sploh ni izpre -menil barve. Sclnčni žari t.rej ne morejo skozi gornjo obleko. Tudi pri otrocih vidimo krivično razliko v oblačenju in kakor odrasli, tako imajo tudi dečki pravico protestirati proti navadi, ki jin oropa važnega pogoja njihovega zdravja. Prof. Friedberger pripominja da tekmuje ženska z moškim in goji vse športe, celo alpinizem. Ce poj-de tako naprej, bod-- moški fizično kmalu zaostajali za ženskami S tem seveda ni rečeno, da so ženske nezmotljive ali da irr.aic monopol na modrost v oblačenju j Svilene nogavice imajo veliko prednost. da propuščajo solnčne žark-če jih pa predpisuje moda tudi pn 5—10 stopinjah pod ničlo, lahko j povzročijo občutne neprijetn sti Pred leti je poročal neki danski zdravnik na zdravniškem kongresu o novi bolezni, katero je opazoval v nekolikih primerih Bolne so biie mlade žemske. Na nogah .sc do kolena na so napredovali, ko je postalo hlatf-m:je }>"i nt katerih bolnicah .ce jc pa pridružil ,*e slab obtok krvi. Na kongresu se je razvila ? novi bolezni živahna 'debata in zdiavn:ki -> navajali naj različne jie d.a 'je. Na kongresu je bi tu Ji mladi zdravnik, ki je prt Sel na to. da .e je nova bolezen pojavila še'e. ko so začele žrorke nositi kratkr» krila in svilene nogavice. Boiezen lahko dolgo traja m se poslabša če jo za nema rj am o. Na.ib I] lek proti nil je ostati nekaj dni v -;GHelji. toda rcclk. so mlade zene. ki b' podvrgle t3kemu lečenjti. če ni ab -lutno potrebno Seveda s trm še ni rečeno, da bi se moralo tlolao krilo vrniti. Po:: bi pa ieaske n:- imele- stepo ubogati m je v ne glede na p: pc rat ure. Kako naj >e tc;< praktično in zdrav problem. Navadno ženska o'oleka izp: s a movol j i m . dn i h da p:of. Friedbergc tako enostavno tec izp-mcoib.ih m d j tarnih sil, katerih j lo-ne. Lahke pa rečemo, d; {ch sil tifk. ki b: lahka mn pom ca H. da bi naši p t blaeili bolj praktično in i nih dlktatcr- it. j]? in trm- 111!! oblacin To j-"imo, :minja h diktatorj r >e ne s' irijo. On e irraz e pa ne io b_ij težak da se tre po Cv, to-r a i j a s vidi v lemen-navaja jc en.' pri->mci o- zumno bi acpi i o pome iransko inh obleke za lirah i,i biie/plaCm i-ouk. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo posuti dr- postala približno 10-krat I Pavijan« Združenih držav, flavte I sc za pojasnila v ljudski soil stv. 27, East 41. cefta v jwtrk »Jutra] od 1». do \S., »oba Mt, M*, ah pa v jK»ndr1 j^Vs in sredo ob S. d» 5.. »o-ha 413. ZASTONJ TRPEČIM OD NAVDUHE 8reiplatni poskusna mtioda. ki »e postni iti udobno, brez ticjube Ml imanii• tti-iod.. /.,« kuotrolu nu in mi ti<««tn«, -U i<■ m ^tn.šk*- .\V f.*Sra> . < i* zasrart-l -• 1 * nov. »- »•• KronI« aH sen^n;! tnrx'i«;'. pišlt* po {».it'Uiisiij.i n as*- meiwdf N»- iiziiaje v k i k -1 --ni po-in ->•]' isvlt* k^fik'j *i<> st i ri i-i !>• -i<* r.aposlt-i, i. >' !i| <♦• s*^'1' n ..ji:l><- ali »viitfn« mrzli'naAa lueluOa vam l< • caktij pomagala j*i-.iv £»lin»o puirtatl wi1m, tf \fc oi'tikf nli* m naduha lrrl>*ptslono ki so obupaJi. fij^r ho m-vdihavanja, opijskih aparatov, dima ' pa -ifiii'icsa dimu" i»d., izja«'v;lr Jii ho-^nn dokszafl na nai»«- utroške. da jf na-- i met«*!* d.•!'»■ • n.«. i I«»51jilt- dftiarja. i>aO pa saino s»p->dnji kupon dana. j| BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON j| KP.ONTIEP. AST I i M A Or, li HT.-.-1 Kr-mll« »:1 cuic. ki ;»u ru na koneu ska-Icv.tc. marvel- o'o,-io;i iz nio:ur pla ti iapll v: luknjičastih lalikih kamne«-, vulkaničnega izron. ka- je svojca* odpirala in zap.rala vodovod la je dova'al Ladji pitno vodo. kadar je bila zasidrana Cei<> rimskih svintesuh ccvi iu manjkalo z žigom cesarja KaLgule. Dal j p so dvignili z ladje predmet,?, k. sr jim divijo dana nji tehniki: čr-palno vod: z oajspo&ejjega prostora ladje ter nozabrana priprava o kateri si strokovnjaki še niso na kršni so pokopali leta 79. po Kr. in ' mesti Herkalanum m Pompeje. La- jasnem, kašni s vrhi je služila. Na- m* l>.k> t*> niujem. bi morala biti werna tudi ti! N> pregrešila sem se nad NaJswtejsim? Bi!a scat deležna tega j srni sama /aktivila' H« Ima je resno pogledala v n^nne oči Vera. Ah bi ne ni ogla podati navzlic vsemu za d -voljna in sreJ- j Pi /abi Antona AiThofia Poglej tvoj most }r boljši in plemenitej | Vera v svetem srcu si bila Belo bolna Ustvarila si si varljivo slikotc. j nevala. rta Antn Aithoff podoben tej «;iiki Moliš 5e. On sam rr.i ! « kri da ne zasluži t v je ljubezni! Vera J* vstala T» si ga videla'1 Govorila i njim? danes m včeraj HHi ! l ie v< poaluš U klica e povedala z za-prt. nn očmi. k n'ala, >u vrele vroče solze izpud Vcriruh trrpal- lauko smeje je rtdvraila k. ki živi le Jaz nimam r je vesel0 Se rekla bolestno. Hctas re no. ker ji je skušala poma-n .i p; »v r?j a. lahjeni^ijrnee kot ime nobene večje želje kot je ta, da bi gr br nske ljubezni ter bi je ne .nogel nit pa je tvoj me-7 njemu nasproti: Ali ne odtehta kar ;ma Anton zunanjih prednosti? Ti bi ca i. kako se skrivoma ozira. vate. Mene narav-Jameui tak njegov pogled! Ne obračaj še dalje On za lun tu-očkrat tvojo ljubezen. Uia H' Lmo pu Mi ali misliš, da ne uvidim vsoga tega"* Ali mi u.i n: njegova bolest ludi moja? Zaenkrat pi jega ničesar drugrgu kot globoko sočutje. Nje ici kot pa osrečuje, ker je ne morem vračati at me ne iztrgal iz mokrega groba! To je bila l j.h je kdaj storil Anton AUhoff. He lir l, ta -a in akr i tvoj« j sebe D ZlVlj tava. mresti a. c na Nit pr? na uJta Vera Niti mi liti iz m be On še i opet smatraš vrednim n»* stm š tako Če bi te sli-dno upa. da si obračunala Ti si bogata, da lahko t* mo/ ki v polni men zasluži tvojo lj' 'jezen. Dru--vl ki >c b».»s naučila misliti na kaj druge- Ojunači se ter pokaži svojemu možu. da si našla nja! To ga bo osrečilo ter oprostilo bolečin, ud* v notranjem! Prebudi >c\ Vera ter sc bori ! K P«- lala vedno bolj razburjena. o ble t< le in njene besede so zvenele presunljivo ter prest da pomaga Veri, jo je obvladala tako, da niso njene le neučinkovito. slu..ala. ne brez tajne sramote. ti govori* r. vso zgovornostjo. Moram v r jet i, kar praviš. >. kt* da veš nekaj o življenju! xi. imam za seboj marsikaj hudega, kar mi vzbuja težk-m tako neizkušena kot misliš, jar i .-e otruk Helma, ljub in drag otrok. Veruj mi. — rk o življenju. dokler ni postal kriv Šele nato mor*i nje v vseh višinah in globinah Tebi na ljubo pa se hoda ne boš pridigovala gluhim ušesom. Ca pa vidiš, kako k*«11 'akoj napravila sklep Rada ne greš z menoj, ker • ree tukaj - Sebično bi bilo od mene vezati te na cb-boš opremljala Tvoj zaročenec ne bo hud. če boš osta- Helma s* je nasmehnila ter zardela Tega gotovo ne. Vera. kajti zelo v žalosten jc bil, ko sem vztra-a prs tem. da držim svojo besedo. Ti pa ne smeš misliti na naju. Ce je ljubše bc m seveda šla z vama! Norica! Na j pivo mi napraviš lepo pridigo, da ne smem misliti tkus mi ie ugovarjaš. bc.^rcl r ijurvem V era Jf in Ot rek. "lo rv tal ctoff« V f ra. ji Jnx ni.sei In vrn« iii<* ti e ve čl* i iruii icti 21 v lir < eni bhrabfiti. reMio RU. fri.m, on' ulu tvoje ljubo lb tui da ta j! naju Agnpine Rodi! se je leta 12. po K . padci pa je kot žrtev rimske ma^-č-cvalnoti pod roko pretorijaiiske-ga tribuna Kasija Hereje Ime Kal guia je prav za prav vzdevek, k. ga je dobil poznejši cesar še le pri vojakih zaradi svojih majhnih škornjev -caliga'. ko ga je vzel njegov oče s seb-j na reka < Ren. Rimski cesar Tiberij, k: se m a ni v oktobru se je prpetila pri de šli so dalje nekaj s dru sličnih. o-lu za dviganje KaLgulovih ladij ne- posno končastih predmetov, ki se-prijclna nezgoda Utrgal se je plaz veda niso služili na Kal;«ulovi ia zemlje in blata na katerem j? slo- dji. ampak =o se jih posluževali nela ladja "Zrcalo Diane" in se zarila stdem metrov globlje v vodo in dva metra v blato. Možje, ki so že mesece in mesece delali, da bi iztrgali jezeru Kkligulovo skrivnost. so bili s tem prikraišani ne le (Cretan je Pamikov Shipping News — ie bil Kaligula hlin.l. ga je napra-jza uspeh vsega dotedanjega dela nI za svojega naslednika na ta na- J ampak tudi za sledove, ki so si jih čiln. da je prekoračil svojtga krvne obetali od njega. ?a nečaka Tiberija Kot sin Gcr-:namka in s podporo morilca Makra je Kaligula zasedel rimski prestol ter odpravil nekatere krute od--edbe svojega prednika Kmalu potem ko je nastopil vlado, pa nojno zbolel. Ko je čez osem mese-ev okreval, se je vrnil na prestol iccela izpremenjen Smatral je. da mu je v-e dovoljeno. Ne ie. da n: ,>oznal nobenih mej v razsipnosti n razvratu, smatral je tudi, da mu ie dovoljeno vsakršno izsiljevanje / izbiri sredstev je bil naravnost ,.ozen. njegova nesramnost pa je bila tolikšna, da so njeqo-vi sodobniki opravičevali njegovo poietje > orezumnostjo Dal se je častiti kot Bog. vse kar je bilo sveto drugim, pa teptal z nogami. Po več neuspelih vojnih pohod.h so sc p javile proti njemu zarote. Odkrili so jih in zarotnike strašno kaznovali. Vendar je padel trinog končno tudi sam kot žrtev maščevalnosti. Kaligula je dal med drugim se-:i v zabavo in čast zgraditi več ladij. k: so jih u^Ttotili v novejšem Seveda pa niso Kaligul.ve ladj« več v tistem stanju, kakor so se potop le. Tloris prve ladje je tolik, da bi na prostoru, ki ga zavzema, lahko stala mogočna katedrala. Ta mogočni "čoln" je bil čisto plitek '-k^ro tako plo?1.; kakor splav, vendar pa je bil zgrajen po načrtih čisto pravilne ladje. Zgornji d?i zgradbe je kajpada čisto izginil. S cm je najbolj oškodovano tisto občinstvo. ki jc pričakovalo dvignjenem' Kaligulovih ladij senzaci-jonalnih razkritij o nemoralnem Kaligulovem življenju na njih. Naši j se ni nič. kar bi govorilo v prilog "orgijastičnim nasladam" rirr.-kega cezarja. Vse, kar so našli. je bilo nekaj stotov brona in neki j t.r»n kamenja. Iz tega se da sklepati da jc ladja služila bogo-slumim smotrom. Ogrodje ladje tvorijo hrastove grede, ki so navzlic dolgim vekom še vedno ohra- razni arheologi in tisti ki so hoteli z njimi izropati ladjo v 15. veku in v 90. letih minulega stoletja. Vse to bedo shranili v muzeju da bodo p^znej« rodovi lahki hkratu speznali ne le ustroj Kali-ulovih ladij, ampak tudi zgodovini njih dviganja. Druga Kaligulova ladja leži dokaj globlje od prve in je domnevne iste velikosti kakor prva. le s to raz liko, da kaže pravi ladijski prostor na videz bolj okrogiasto obliko votline. Na robu ladje je videt 30 c;n široke odprtine, stoječe razmahu poldrugega m?tra drugi; od druge. Te odprtine so najbržf služile za'oporo veslom. Iz tega b se dalo sklepati, da je ta ladja re bila nekakšna plavajoča palača medtem ko je imela prva vlog; stacijonirane ladje in jo je vezal z nabrežjem poseben, z bronastimi okraski ozaljšan mostič. To je torej bila Kaligulova palača na vodi. Med potapljači, raziskuiočimi Ne-mijsko jezero, je zbudilo splošno pozornost dejstvo, da je bila votlina ladje obtežena s težkimi kamni, s katerimi je bil založen tudi ladijski trup. Prof Antcnelli. ki vodi arheološka raziskovanja na Ne mijskem jezeru, vidi v tem potr- 5. a^.-i.a: Mieofkatula. |lmikigti)> ■ ir : Co»t« UiaoiiimiBtj. Na i" .. < ituuvi 8 »prit*: u.mi.* nj|h>!i. cieiu««* • aprila: JUutru:i:.i, Ch«rb'iurf *r»»-ri. a. Ch^lxi ni. 1-rriiM-n Vultaitia. Trsi samo jelove deščice, ki vežejo hrast ovino in les p.nij. je bilo treba za-; varovati preti žarkim solncem z ia.su na dnu Nemijskega jezera bli- jadrovino. Oklop ladje je svinčen. zu Rima. Čemu so te ladje prav za podlaga pa iz katrana in iz bom-prav služile, še ni docela pojasnje- baževine. no. Nekateri raziskovalci smatrajo. da je Kaligula na njih prirejal njene. Krov nosijo debla iz pinij in ! dilo naziranja. da so bili baš Rimljani tisti, ki so potopili Kaiigulo-ve ladje. Prof. Antcnelli meni, da izhaja odtod znana auguralna roka v rim- »rgije. ki se je nazaj ter zopet zaprla oči. Njene misli so zopet isle Antena Aithoffa. Vicieia ga je pred seboj, kako so zaiskrile nje-či. kadar jo je zagledal. Kako neskenčno ga je ljubila! In on? Ka) mu je veljala? Imel jo je za svojo punoiko ter bila je le epizoda v i »egjvem življenju Ona sama pa je skoro umrla nad tem! Bilo ji je pri du-i kot da so se naenkrat odprie vse stare rane. Ta-n je žpala bolečina v njenem .;rou. Naenkrat pa je postalo čud-rno m t ho krog nje. Bil je mir jx>kopališča. kjer je umrlo vse u-t«r tudi ne skriva nikakih tolečin več Helma ;e medtem prinesla čaj ter pogledala na uro. Konzul je moral do.-peti vsak trenutek. Sedaj je vedno pil čaj v družbi dam, v majhnem salonu. T»k^J nato jc aares vstopil. Njegov pogled je poitikal najprej Vero. Položil ji je šopek krasnih rož v roko ter jo poljubil v pozdrav. Položila je svoj« vroč c čelo na mrzle cvetke ter se ozrla vanj s h vale Anim pogledom: — Kako lepe ao! Hvala, Albert! Nato Je sedel poleg nje. — Kako ta Je kaj, Vera? Dobro — zelo dobro Pegloj pa Helmo! Ali se ji kaj pozna, da je Miročena? Henrici se je presenečen ostri proti Heimi. — Zaročetaa? Zares? — Da, gospod konzul ~ Z Feliksom Althoffom Heni*lci e je hitra ozrl v obraz Vere, ko so imenovali ime — Alt- rera pa gotovo ni slišala tega imena, kajti njeni pogledi so poči-kr»snih cvetkah Hennci je najprej prisrčno čestital Hekni, ! oetsJ ie nekaj časa ter kramljal. i Konec prihodnjič. * , ^mm^mm*"......... —g— ml*J:* " - • ' _______ Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italije za leto 1930 Cas prihaja za vse one, ki so namenjeni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikom 'lie de France' preko Havre PRVI SPOMLADANSKI IZLET—18. aprila NAS GLAVNI SKUPNI IZLET 15. MAJA Nadaijni izleti po isti progi in z istim parnikom: fi HTUIJA poletni izlet 11. JULIJA tretji poletni izlet 23. JUNIJA drugi poletni izlet 1. AVGUSTa četrti poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA. DNE 23 MAJ \ _ in 30. JUNIJA Po CUNARD progi s parnikom 'Mauretanija1 preko Cherbourga I. SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno ladjo Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta L SKOPNI SPOMLADANSKI IZLET — "VULCANIA" dne 10. APRILA Nadaijni izleti po Isti progi: S«, maja "SATURNIA* 3. sept. "VULCANIA" 29. dqt."SATURNIA" 2. avg. "VULCAN I A" 9. okt. "VULCANIA" 1L dec. "VULCANIA" Pišite nam čimprej za cene, navodila glede potnih listov, vize-jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST.f NEW YORK Tel. Barclay 0380 * znatnejši od tega kar poznamo dandanašnji. Tudi spisi Pyrrha Li-gorija, ki jih je bil inž. Ucelli našel v knjižnici Karla Emanuela Sa-vojskega, izpričujejo, da je ta do mneva pravilna. Druga ladja, ki je aolga 71, široka pa 21.50 m ne nudi po Antonellijevi sodbi nobenih posebnih novosti tizvzemši okraske umetniške vrednosti, vrče iz gline žeblje i. dr i. pač pa priča, da jc bila ladijska tehnika starih Rimljanov zelo velikopotezna. Prof. Antonelli trdi. da je mogoče že na podlagi dosedanjih najdvj in odkritij ugotoviti, da nista služili najdeni dve ladji niti nemoralnemu, niti zapravljivemu življenju cesarja Kaligule. Bili sta posvečeni kultu Dit»,ne in ju je smatrati za plavajoči svetišči Splc n> pozorno.-: vzbuja da:jf dejstvo, da so novejši potapljašk. j .^.zkusi ugotovili ie tretjo, doklej neznano ladjo. Verjeten o.>toj tak-.ne kulture ladij p>d pokopal.ščeni' ik Nemi j a ležečega kra.'a Oeuzan.i e že leta 1827 op;.>al inž. Tusco:n njegova Izvajanja pa je leta 1883 jotrdil še živeči mornariški inžemi" vlalfatti. Rib.či so pri ribarenju za-ievali in še zadevajo na slične pred-nete, kakor so se našli pri ribare-iju v bližini obeh v novejšem času zsledenih ladij 34 metrov pod vo-io. Značilna je tu'di. da so na ten. nestu našli nedavno starorimski :up peska s puščicami, k: so bile o-•ividno » ito tam, da b: preprečili /sipanje plazov. Pred zgradbo > našli tudi še precoj dobro ohranjei. starorimski čoln. ki po svoj! f.nej>i strukturi v mnogočem spominja n;. prva ladjo iz Nemijskega jezera Ko bodo končana vsa dela in bod-> strokovnjaki povedal:, kaj so ugotovili. bo morda pojasnjena tudi :a zabrisana stran starorimske zgodovina. PTICARSTVO IN FONOGRAF Nov uspeh je dosegel disk Nedavno so v Parizu uprizorili v komični operi Ivettotskega kralja, p .i katerem so osupli glediščniki imeli priliko poslušati pravo slavčke: skladno ščebanje. pristne gosto-levke, glasovne tresljaje, drobole-nje. čigar čistota je ustvarjala prisrčno vzdušje. Vse občinstvo j>' menilo, da ravnatelj udomačil slavčke in jih dal partituri na raz polago. V resnici je gospa Harrison ujela na pločo srebrne glasove nočnih pevčkov. Mična simfonija, oddajana po elektrofonu, je vzhiti'.a vse navzoče. 11 ACirt'Ji- 1*1«Os. tiatra H»in«i • . ('h»rl...ii't IVsnlkCdi Cb»rth«i; ( \f»l«»rti«e lirrm^ti, Oi»il">nig lir«;u.f 12 aprila: M nn. v> <-kn. Ch«-rt»>urc S! ji*, CU«tbuif IUfc. i i.—iln.ur«. Hr*- m**ti 1'. aprila: 18 a pr : i v ti*- Kr« 'f > , tla \ r* < H«)>l< . «;:it>rLHfi>*a 19 apr .'a X) iiU«**. i 'h« rf>- mi : g i,.«i n t ■ i r ■ t" >uu MrnaO«, (StiMAt 23 aprila i»»-r» i,is»rM. etwrlmurf i I ambui n Uuui g I lamfeiirc ......... W^atiiiift «i, Cl>. r l.-iu« K. 24 aprila: i iti. Uuu'gut mir Jin, I>i^mrli 23 »ptIJ Majali«. < ! . rln-iiik Kur> i 'hcriMturK Hr*tn«n S».,ljtj J, Gliriu1 iiiru ti.iik* <"h»-r i Srtiuii.i.,. Trat 30 apriia: M . nr« 1'ri < .!.-iit iCuuurvclI, Clicrluiuii fi DNI PREKO OCEANA Na|kraj*a »r na j t>.i i j ugKni »nt aa ot>t«v«nit n« ozimnih «>rnlk!h: r.MJIS 11. aprila: 2. maj.i <4 P. M.» «7 P M ILK 1)11 I RANCE 18. ap 15. maj . <7 P. M.) 18 P. M FRANCE 30. maja. <1 I'. M s»l*r»ja» pot po tataantet > * poaabnl kabini a ritmi «--4»rnl ml iid»bnoall — Fi]a^a In ala^na frtn«Mki kuhinj* lara^ao nlak* fit» | ^ V|iraJ&Jta ktttr*it.k»n pnobial«ar.a«a *a»at> FRENCH UNE It »TATI 4f HIST NIW VOftK. N. V. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE U EADKR) Stane samo $2.— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18 Street New York City Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako se potu* je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdci Je potovati v fttarl kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljatf >« drugih stvareh. Viled naš« dolgoletne izkušnje Vam nil saroorezna dati najboljša pojasnila In priporočamo Tedne le prvovntee brca-parnike. Tudi nedriavljanl camnrejo potovati v stari kril na oM*k, toda preskrbeti si morajo dovoljenj« sa povrnitev (Return Perzalt) Is Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leta. Brez permlta je sedaj nemogoAe priti nazaj tndl v teka 8. mesecev in t&ti se ne pošiljajo več v start kraj, atnpak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit a« mora vložiti najmanje eden mese« pred nameravanim o*potovanjem in oKi, ki potujejo preko No« Torka, Je najbolje* da v prošnji oznaMJe, naj '»« jim pošlje aa Barge Oftftao, Ne« York, N. t. KAKO DOBITI SVOJCI U •TAKEGA KJtAJA Olasom nove ameriške priseljeni« ike postave, ki je stopila v veljav« s prvim julijem, tnail Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letne, a kvotnl vlzejl se Izdajajo same win prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti no: Starlš* .merlšklb drsav-ijanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. JuxJJo 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod 18. teta poljedelcev. TI to opravičeni do prve polovice kvoto. Do droga polovice pa e e opravičeni šene In neporočeni otroci Izpod 81. leta onih nedržavljaaev, kJ se bill postavno prlpaščenl v to dadeH srn stalno bivanje. Za vsa pojasnila ae obračajte m poznano In santaljtve SAKSER STATE BANK BS COETLANDT BTK8UT MWW I08K