■■■■■■
Po zaledeneli skali v svstsosSsie višave

OCn\l$a 9
Življenje in svet
Hustrovana tedenska revija
Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din S.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke.' — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — AMERIKA in ostalo inozemstvo letno H/2 dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
VSEBINA št. 3: Jos Wester: Hacquet o Bohinju. — Kaj je prava velikost? — M. Scott: Kraljevska beseda (konec). — Kako govorimo. — Dr. Ballod: Energija žarkov rodi nove vrste. — Eros v bližini Zemlje. — Henri Bellov: Moje življenje na Hudičevem otoku. — H. Zetterstrom: Opravljanje. — Ivan Podržaj: Krivda Elija Pilona (nadaljevanje). — Jean Thomas: Po Kongu skozi pragozdove. — Louis K o h 1 : Sveta nesnaga v Indiji. — Claude Anet t- — Razvoj letalstva v sliki in besedi (nadaljevanje). — Belinogram. — Moderna tehnika. — Tedenski jedilni list. — Zagonetna Greta Garbo. — Karikature. — Humor v slikah. — Uganke in zanke.
če bi mogel ustavit! kolo časa, v kateri dobi svojega življenja bi to storil?
Kako različno se da odgovoriti na to vprašanje!
Ako stopim v kožo 75 letnega gospoda, bi mi bil zastanek pri 40ih menda precej povšeči... Dvajsetletnik si želi včasi imeti deset več... Ženska v 40 letih bi rada narobe...
In Vi?
Zasanjajte za trenutek ...
Ustaviti čas? Ali bi bili srečnejši, ko bi Vam bilo 20, 16, 10 let? Ali bi bili srečnejši, lepši, če Vam Bog podeli še dosti let na svetu?
Ali ste cenili svojo mladost? Imeti 20 let, vekomaj 20, prekrasne sanje! in vendar... To mora biti naporno, utrudljivo, enolično ... Potem pa. kako nerad umreš, kadar čutiš, da bi te pogrešali!
Vsaka doba ima svoje zabave... Torej živeti, izživeti se v vseh dobah...
Torej:
Če bi mogli ustaviti kolo časa, v kateri dobi svojega življenja bi to storili?
Razpisujemo zadevno
javno anketo za vse naše naročnike in naročnice, ki naj pošljejo svoje odgovore na uredništvo najkasneje do 31. t. m.
Odgovore bomo priobčili v naši reviji, nakar bodo imeli naši naročniki in naročnice priliko in pravico prisoditi najboljšim odgovorom svojo pohvalo ali grajo.

J o s. Wes t e r
Hacquet o Bc
IHHIF acquet je bil na svojem mineralen! loško-boianičnem potovanj« 1. t * HI 1777. dospel iz Cerknega preko HI Porezna v gornjo Sorsko dolino, odtod pa v Bohinj.
V naslednjem naj pripoveduje Hac-quet sain o svojih vtiskih in opazovanjih, ki jih je doživel v tem pokrajinsko tako zanimivem predelu nekdanje kranjske dežele:
»Čeprav se nahajajo tu najvišje gore ali planine v deželi, Bohinjska dolina poleti vendar ni neprijetna ... Vsa doli-, na je dolga kake tri in pol ure in je nekaj čez pol ure široka. Gornja dolina, dolga poldrugo uro, leži proti večeru (zapadu); prezanimiva je radi tega, ker oklepa lepo jezero, in se imenuje Bukova dolina"') ali Buchentlial. To jezero je eno uro dolgo in tako široko, kakor dolina sama. Ce gremo še uro dalje od jezera proti zapadu v tesen gole pečine, koder teče močna voda, dospemo do izvirka jezerske vode. Tu se ne more dalje iti, zakaj gladka skalna stena zapira nadaljnjo pot. Štirideset klafter (»Lachter«-ok. 1.9 m visoko) v tej navpični steni se nahaja votlina, iz katere se vali poleti, zlasti tudi pozimi, voda v tri do štiri može močnem curku z največjim navalom, tako da se čuje šum vode dve uri daleč ...
Obrnil sem se proti polnoči (na sever) in sem se povzpel na gorovje, da bi dognal, nima li ta slap svojega vira v drugih jezerih... Po šesturni hoji sem dospel v golo skalno dolino v višini alpske rajde, kakršne doslej še nisem vide! v življenju. Takrat sem si želel imeti pri sebi pesnikd; prepričan sem, da bi o<peval svetovni razpad po sodnem dnevu na najturobnejši način, kakor je to stori! Klopstock o svojem Mesiji. Predoči si dolino, ki jo vso pokrivajo odkrušene skale, vmes pa leži tu in tam nekaj trhlih debel — le malo jih je. ki še stoje na koreninah, a še ta so brez vršičev, tako da se lahko zanesljivo reče, da v enem stoletju ne bo stalo nobeno drevo več. Tu nisem zasledil nobene četveronoge živali niti nisem opazil ptice. Vendar se baje v deževnem vremenu pojavijo tu nekatere morske ptice. Dolino obdaiajo tako rekoč neprestopne, gole visoke apnen-ske pečine, ki prete venomer, da se do-
cela porušijo. Nobenkrat ne moreš tod hoditi, ne da bi slišal grmenje rušečih se skal, zlasti kadar se tali sneg. Vstop v dolino se je nahajal prav tako v navpični steni, ki je imela razpoko, v katero je bilo pritrjenih nekaj lesenih klinov, da se je dalo iti nekaj sto klafter navzdol.
Dolino sem našel šest ur dolgo, vega-sto radi pečin, široko pa nad poldrugo uro. Dolina se vleče v loku od jutra (vzhoda) proti poldnevu (jugu) in se splošno imenuje: Za jezercam (»Sa je-zierzam«). Proti zapadu ima ime »Zos-poliza«, proti severu pa »Za uteh« ...
V tej dolini sem našel osem"), ne posebno znatnih jezer, ki imajo prav dobro vodo: štiri leže proti severu in so najmanjša, ona proti zapadu pa so znatnejša; nekatera imajo skupnost med seboj nad zemljo, druga pa pod zemljo; vodna struja je usmerjena od severa proti vzhodu, kjer voda iz osmega, t. j. zadnjega jezera, ki je največje med ostalimi, v zemljo poni ca, svoj tek malo časa pod zemljo nadaljuje in prihaja končno zopet na dan pri zgoraj omenjeni odprtini, zvani Savica, odkoder odteka v Bohinjsko jezero. Ce pritisne hud mraz, tedaj zamrzne ta odprtina in to traja dotlej, da zopet vzbrsti drevje. Tedaj led v odprtini s tako silo razpoči, kakor da se je sprožil top, in voda se ulije z veliko silo venkaj. Voda, ki prihaja od tamkaj, ni edina, ki napaja jezero; zakaj je še nekaj neznainih potokov, ki se tjakaj izlivajo, ki pa pozimi cesto prav tako malo vode dovajajo, kakor Savica; kljub vsemu temu je iztok jezera vedno dvakrat močnejši kakor vsa voda. ki vanj priteka, kar priča, da mora to jezero prav kakor Cerkniško imeti podzemske vrelce; ti pa se ne dado nikakor opaziti, ker i v; a jo svoje izvirke na dnu. Jezero je dokaj globoko in ga cenim na dvajset in tudi več sežnjev.
Od tu dalje sem se povzpel na višavje proti severu, na Tičarico (»Tizher-za«) in odtod sem prišel tia Konjsko planino*). Čeprav sem bil v začetku avgusta tu. je padal vendar kakor ponoči tudi podnevi sneg; mraz ne dopušča zlahka, da bi v tem gorovju spal, dokler nisi več noči tu prebil, da ti spanec premaga občutje mraza. Od te gore
sem krenil na sosednje predele proti vzhodu in sem tako pustil ogromni Triglav (»Terklou«) za seboj z namenom, da ga še to leto posebej preiščem.
In res sem šel nanj še v avgustu iz Bohinja, kjer sem bil ostavil gospoda barona Zoisa, ki je imel kar največ opravka s pregledovanjem in izboljša-vanjem svojih tamošnjiih fužin. Kot pravi poznavalec in pospeševalec pri-rodopisne stroke mi je često sledil po
stopinjah mojih desetletnih opazovanj, da je prirodne pojave, ki sem jih jaz omenil, sam ogledal. Ker je ta prirodo-slovec sploh edini v deželi, ki je razsodno preiskoval za menoj, je tako tudi 011 tisti, ki more dati mojim izsledkom potrdilni pečat. Več ko enkrat sva sa-modruga potovala v gorovje.
C V prihodnji številki: »Hacquet o Triglavu«)
-SčSJc-
Kaj je prava velikost?
ko bi človek za desetkrat prekoračil sedanjo normalno veliki kost, ne bi mogel več hoditi in K se držati pokonci, zakaj kosti ne bi več prenesle ogromne obremenitve. Človeške kosti so namreč zgrajene samo za desetkratno varnost, to se pravi, da lahko nosijo desetkrat večje breme kakor navadno. Ako pa bi človek zrastel na desetkratno višino, bi se moral tudi v širino in vobče desetkrat povečati, kar pomeni, da bi se njegova tera potisočerila, dočim bi se prerez kosti, oziroma kar je isto: njih odpornost samo postoterila. Kosti bi bile pri našem velikanu desetkrat bolj obremenjene kakor pri normalnem človeku, ako bi seve ohranil normalne proporcije telesa. Tako ogromne gmote pa njegov okostnjak no bi prenesel in bi se zrušil pod silno težo.
Kdor ima nekoliko domišljije, mu ne bo težko zamisliti si žuželko človeške velikosti. Toda taka žuželka je v resnici nemogoča, žuželke dihajo, kakor znano, skozi kožo ne pa skozi pljuča, kakor n. pr sesalci. Ako bi se vse iz-mere žuželke, recimo kobilice, podese-torile, potem bi se njena teža potisočerila, le površina kože bi postala samo stokrat večja. Jasno je, da tolikšna površina ne bi zadostovala za dihanje ogromne žuželke in bi se morala živa-lica zadušiti.
Površina telesa se namreč ne veča v istein razmerju, kakor narašča njegova teža ali gmota.
Če stopi človek iz kopeli, se ga drži po telesu prav tenka plast vode, ki v celoti tehta nekako pol kilograma. Ako se pa miška prevrne v lonček mleka, se je prime sicer enako debela plast tekočine, toda nje teža je sedaj že enaka teži cele miške, žuželka, ki bi se
na takšen način neprevidno zmočila, pa postane vobče brez moči in ne moro zleteti. dokler se popolnoma ne posuši.
Majhna žival lahko pade z višine več metrov, ne da bi se ji kaj pripetilo, kajti njene kosti so v primeri s kostmi velikih živali nesorazmerno močne in velike. Pravljični ptič Rok v arabskih pravljicah, ki je mogel dvigniti in odnesti odraslega človeka v svojih krempljih, je iz prirodoslovnega stališča nemogoč. Kondor, ki lahko odnese ovco, pomeni nedvomno višek moči v ptičjem svetit.
Priroda ubira popolnoma samosvoja pota, da izenači prednosti in nedostat-ke velike oziroma majhne rasti s primernimi dihalnimi in prebavljalnimi organi Čim večja je žival, tem bolj komplicirani so njeni notranji organi.
-0®-
Pavo
Proizvodnja olu se je zmanjšala v Mo-nakoveni, kjer šte.iejo le še 24 pivovnrnic nasproti 00 preil vojno. V teh 24 tvornicah se skuha 2,900.(!00 hI, od katerih se polovica potroši v mestu samem. Tako pride vsako leto 219 litrov na prebivalca. To ]«j čedna množina, vendar Monakovci so po« prej popili po 350 litrov. Deca je kajpada všteta v statistiki, zato je potrošnja odraslih znatno večja od navedene številke.
Zoper požar
Ako začuješ v kaminu buča nje, ki razodeva požar, razgrni brž vso žerjavico in na-suj nanjo 5 ali G pesti žveplenega prahu, nato pa koj zapri kamin kar se da nepro-dušno, z zaslanjalnikom, preko katerega močno napni mokro rjuho. Žveplo zagori in posreba ves kisik, tako da o£enj v dimniku ugasne. Peč naj se ne odmaši prenaglo... Če se je prevrnila petrolejka in preti povzročiti požar, ne zlivaj vode v plamen, pač ipa posiplji pesek ali pepel nanj. Najhitreje pogasiš petrolejski zube^j — c mlekom. To u velja zapomniti.
M. Scott
Kraljevska beseda
(Nadaljevanje)
mith je odšel s člani vojnega zbora, jih vodil preko vežbali-šča in jih povabil v Jenningso-vo stanovanje. Nekam osupnili so, ko so zagledali stražo pred vrati.
»Ali je kdo poskušal vstopiti tu?« ga je vprašal Smith.
»Da, gospod,« je odgovorila straža, »g. Jennings me je poskusil podkupiti, da bi ga spustil v njegovo stanovanje«.
»Kaj pa je hotel?« je pozvedal Smith.
»Rekel je, da bi rad vzel par škornjev, gospod,« je odvrnila straža.
V stanovanju se je Smith okrenil proti predsedniku.
»Culi ste, kaj je izjavila straža, gospod? Bodite tako prijazni, prosim vas, in preiščite te škornje, ki bi jih bil gospod Jennings tako rad odnesel.«
Nastopil je trenutek pričakovanja, medtem ko je stari častnik segel z roko v čevelj. Počasi je povlekel iz njega
kavelj z ročo, podoben onim, kakršne rabijo ljudje, ki sleparijo pri igri. Smith je s prstom pokazal kleščice na vzmet:
»Ako premerite širino teh kleščic,« je dejal, »boste po mojem mnenju dognali, da znaša natanko sedem milimetrov in pol. Jaz trdim, da je Jennings uporabil ta kljukec najprej za to. da je potisnil karto v svoj lastni rokav, pozneje pa za to, da jo je spretno vtihotapil v Brad-leyevega: na ta način se je potem samo zdelo, kakor da jo je iz njega potegnil.«
Zdajci jih je nekdo prekinil: neki častnik je prihitel v izbo.
»Gospod!« je zaklical, »g. Jennings se je pravkar ustrelil s samokresom in zdravnik pravi, da umira.«
Pol ure kasneje so predsednik in člani vojnega zbora izrekli oprostilno razsodbo ter jadrno odbrzeli na pregle« dovališče, da b'i se pripravili na kraljev poset.
Smith je še utegnil stopiti pred bataljon v črti, medtem ko je prihajal kraljevski avtomobil in je izstopil mlad mož, bleščeč v svojem kroju.
»Kralju pozdrav, pozor!« je ukazal.
Potlej je dvignil in povesil svoj meč, obenem pa se je dolga vrsta pušek takisto pripognila in bataljon je ubral prve takte narodne himne.
Hitro se je mladi mož v blestečem kroju obrnil proti Smithu ter mu odzdravil.
»Odmor!« je ukazal Smith.
Med naziranjem, ki je bilo kratko, se je Njegova kraljevska Visokost okreni-la proti Smithu. kakor da se je.nenadno nečesa domislila, rekoč:
»Ali se vam je posrečilo?«
»Da, Vaša Visokost,« je odgovoril Smith. »G. Bradley je na čelu oddelka, mimo katerega ste šli pravkar.«
»Bradley?« je vprašal mladi mož. »Ah. da kakopa!«
Kasno popoldne je stopil Smith v sobo Johna Bradleya. Ta mladi častnik si je vnovič likal pas, ali oči so se mn tokrat svetile.
»Tole sii smete prečrtati, gospod.« se je oglasil. »Toliko ste storili zame! Pes, želim, da preberete vrstice ... Čudno je tudi, da je prišel princ danes..-«
. Smith je vzel pismo, ki mu ga je Bradley molil, medtem ko se je ta malce v zadregi proč obrnil.
To pismo je napisala mladenka ... Dekle, ki je bilo odposlalo tudi list. katerega se je detektiv polastil pri Jen-ningsu.
Po prisrčnem začetku se je nadaljevalo takole:
»Kakor hitro sem zvedela, da ste pod strašno obtožbo, sem se zavedela, da I ju: bim vas in ne g Jenningsa Seveda sem čisto gotova, da ste nedolžni, m ne vem. ka* ko sem sploh mogli, kdaj misliti na gospos da Jenningsa. Pravkar smo se izkrcali v New "torku in naše družine ne bo pred enim mesecem semkaj Ne vem. kako bom mogla čakati Nekaj prav nenavadnega se je: pripetilo na ladji, saj veste, da sem se vozila na istem parniku kot Njegovo kraljevsko Visočanstvo Čeprav moje ime ni bilo natisnjeno v dnevnikih, sem plesa= la z njim. in veste, kaj se je primerilo? Rb la sem zakrinkana in N tega Visočanstvo mi je raztrgalo opravo Še nikdar in nikoli niste videli tako poparjenega človeka; jaz pa sem mislila na vas in solze so se ml prikazale v očeh. On si je mfslil, da je to zaradi razparane obleke. Silno je bil zmeden Dejal je, da bi storil ne vem kaj, sa= mo če bi mu odpustila.
Ali res? sem vprašala. Mi daste kraljev= sko besedo?
Da, marsikaj bi naredil, je dejal in za škripal z zobmi.
Kaj menite, kaj sem napravila? Povedala sem mu vso vašo zadevo in ga prosila, naj vam pride na pomoč. Jako se je zresnil in me prosil, naj mu pokažem vašo foto> grafijo. Dolgo jo je ogledoval, potlej pa rekel, da imam srečo, da bo storil za vas, kolikor je v njegovih močeh.«
Smith je pismo odložil ter se na glas zasmejal, kar se mu je redkokdaj na-ključilo.
»Vendar pa rajši vidim,« je rekel Bradley, »da ste mi pomagali vi, kakor da bi m:i bil princ. On ne bi bil nikdar ooazil lahjueza znamenja, ki je bilo na
karti... Kako za vraga ste ga mogfl
zapaziti?«
»Nisem ga videl...« se je odrezal Smith, »saj ga ni bilo«.
»Tak hočete reči. da ste učinkovali t oplašitvijo?« je vprašal Bradley. »Mhm!« je odgovoril Smith. N. &
Kako govorimo
Med govorico izobraženca in preprostega človeka nahajamo tipičen razloček. Ta uporablja največ premi govor. Ako bi pisali njegove misli, bi bilo treba venomer staviti navodnice. Tak govor je dramatičen, v njem je več dinamike. Zavisni govor zahteva neko stopnjo omike. Če pretresamo ' obe vrsti izražanja z umetniškega vidika, je preprosta govorica večje vrednosti, neposredna, znanstvenikova pa prej suhoparna, abstraktna, nepristopna. Seveda so tudi tukaj individualne razlike: psihologijo Viljema Jamesa, eno izmed najlepše pisanih znanstvenih del vobče, bomo čitali kakor roman, v romanih njegovega brata Henrika enega od najboljših angleških romanopiscev, pa naletimo na mesta, kjer se razlagajo značaji po čisto naučnem načinu. Ako zanemarimo take izjeme, moremo reči. da miselno delo. zlasti v pojmovnih strokah, učenjaka bolj in bolj odvaja od konkretnega izraza. To je vzrok, da se neke vede ne morejo toliko ponarodniti, kolikor bi rade.
Ruski dušeslovec Spielrein je na IX. mednarodnem psihološkem shodu predaval o znanstvenem raziskavanju v tej smeri in o praktični uporabi svojih izsledkov. Proučil je stenograme z mnogih zborovanj po sovjetski Rusiji. Primerjajoč govore naobraženih umnikov in prep. -stih občanov, je dognal, oni rabijo znatno večji odstotek samostalnikov, ti pa več glagolov in potakem dosti mani miselne vsebine.
Zanimiva je sedaj posledica Na osnovi teh izidov so prestilizirali zakon v današnji Rusiji. S to premeno se je povečala razumljivost paragrafov za 40 do 90 %. Po Spielreinu se je to pozneje s poskusi potrdilo. Postave so ljudem umevnejše a tem, da se je v besedilu dokaj samostalnikov nadomestilo z glagoli ali so se upo-trebili stavki, od katerih vsak zase ni smel vsebovati mnogo novih idej. Ako naj vas preprost človek razume, mu ne smete t eni rečenici povedati preveliko stvari.
Dr. B a 11 o d
Energija žarkov rodi nove vrste _
a o je Darvvin postavil svoj nauk o nastanku vrst, o katerem je bilo toliko prerekanja, so ga nekateri predrzneži vprašali: Znate razložiti, kako je nastal iz muhe slon? Predrznež ipač lahko vpraša več, nego more kak Darwin odgovoriti. Bolj upravičeno bi bilo vprašanje: kako pride po prilagoditvi na življenske okoliščine in preživetju najboljših do nastanka muhe kakor tudi slona? Živ-Ijenski pogoji so sestavljeni iz razmeroma malega števila činiteljev. Če so torej življenske- okoliščine odločilne za nastanek vrst, bi pač nastalo nekaj malega posebno trdoživih izrazitih vrst, nikakor pa ne milijoni najrazličnejših vrst rastlin in živali.
V Darwinovem času niso imeli še nikakega pojašnjenja, kako nastanejo v vrstali samih spremembe. Prilagodenje in podedovanje pridobljenih lastnosti, s čimer so branili darwinisti svoj nauk, bi dovedlo pač do tipizacije in enotnosti vrst, nikakor bi pa ne dovedlo k raznovrstnosti teh. Šele novejša raziskavama so odkrila vzrok za to iz-premenljivost vrst. Najprej so rešili nadvse važno vprašanje, zakaj nastane iz muhe spet muha in zakaj ne morejo biti potomci slona nič drugega kakor sloni, čeprav se razvijejo muhe kakor sloni iz nribližno enako velikih in enako grajenih orodnih celic.
Kakor pa so si zarodne celice v svoji praobliki podobne, se vendar bistveno razločujejo v številu in obliki svojih hromosomov, trakastih stvorov v celičnem jedru. Hromosomi so posredniki podedovanja lastnosti. Nosilci posameznih dednih znakov pa so geni, ul-tramikroskopski gradniki hromosomov. Stotine in tisoči genov tvorijo skupaj z drugimi snovmi hromosome. Vsak teh genov pa ima svoistvene lastnosti v po-edinih hromosomih. ker je vsak hro-mosom nosilec določenih lastnosti. Eden odloča barvo oči, drugi poraščenost, tretji obliko nozdrvi: drugi so spet od-ločuioči za kožo, mišičje, kosti, rast in dr. Geni vn njihov medsebojni odnos so tako rekoč gradbeni načrt, ki ga nosi-
mo v svojem telesu in ki usmerja našo osebnost v vseh potankostih.
Ko se delijo celice pri razmnoževanju in rasti, se delijo tudi hromosomi in geni v enake dele, ki narastejo potem spet do prvotne velikosti. Naravno nosijo le-ti s seboj tudi ves gradbeni načrt. Ce se zarodna celica pred delitvijo oplodi, hrani v sebi hromosome očeta in matere in torej tudi obojestranske dedne
Rontgenska slika cvetlice
lastnosti (znake). Vsaka taka potomska celica dobi pri delitvi enako število hromosomov ter isto vrsto in isto razvrstitev genov.
Vsaka živina (živo bitje) nastane po delitvi zarodne celice, zato ima vsaka njena celica isto število in vrsto hromosomov in genov. Njeno telo je potemtakem sestavljeno iz celic, v katerih se vedno ponavlja število, posebnost in razvrstitev genov. Vsaka celica našega telesa, kože, možga.iov, mišičja itd. je milijonkratno ponavljanje tega skupka genov, v katerem je zajet ves načrt za gradnjo posameznika. Vsaka celica ima sicer svojo posebno nalogo, vendar pa je obenem nosilka vseh dednih lastnosti. dasiravno so pri višjih živinah le neke posebne celice odločene za razmnoževanje in se le iz njih razvije popoln stvor. V genih in njihovih raznih kombinacijah je že pri spočetju — nekakem vzidaniu temeljnega kamna — za vsako živino postavljen ves gradbeni načrt. Iz teh gradnikov pa more nastati le določena v njih samih zapo-
rjavo barvo dlake. Ce je celica, ki fi pripada ta gen, ravno zarodna celica ali pa mati kake celice, bo imelo vse potomstvo te celice ta spremenjeni gen in ue bo torej sivo, temveč rjavo.
Nastanek mutacij in vlogo genov pri teh spremembah so točno preiskali z mnogimi poizkusi. Za opazovanja so našli najprimernejšo živino muho ros-nico (drosophila), ki se za čudo naglo plodi. Milijone rosnic so vzgojili in so vsako posamič preiskali glede njenih posebnosti. V ogromni večini so si bili vsi potomci enaki. Na 20 milijonov rosnic pa so vendarle našli nad 400 inačic (mutacij). Sprememba se je nanašala navadno le na nebistvene znake, vidne samo za strokovnjaka. Vendar pa so dognali tudi izrazite abnormitete na pr. rosnice, ki jim je zrasla ena noga na glavi.
Prav ti skrajni slučaji pa nam nudijo pojasnitev za nastanek novih rodov. Takšne abnormitete so lahko dedne ter se lahko skaže, da so koristne v boju za obstoj in so tako izhodišče novih pasem in rodov. Način, kako nastanejo novi rodovi, se je tako našel in je bilo treba le še dognati, kakšni so vplivi, ki tako spremenijo gene, da nastane bistvena sprememba v gradbi živine. Vzrokov zato so iskali v spremembi navajenih življenskih pogojev. Mnogovrstni so bili poizkusi na vse mogoče načine spremeniti te življenske pogoje, da bi vplivali na gene in da bi nastale mutacije. Razni učenjaki so uporabljali kemikalije, strupe, uspavalna sredstva, temo, barvasto luč, izmučenje, prepitanje in kdo ve, kaj še vse. Rod za rodom so mučili
padena živina — muha, slon, hrast, človek itd.
Vse to pa nam vseeno ne pojasni raz-noličnosti vrst med živinami. Nasprotno bi se morala potemtakem baš zaradi tesne povezanosti dednih lastnosti oblika, ki je enkrat dana, vedno ponavljati.
Aparat za obžarjanje rastlinskih semen
Razlago za spremembo kake vrste je našla znanost, ki se bavi z dednostjo (genetika) v tako zvanih nima.: j ih (inačicah), nenavadnih spremembah, ki nastopajo skokoma in nepričakovano v kakem rodu. Pri nekem rodu sivih miši se spremeni na pr. gen, ki soodloča sivo barvo dlake tako, da povzroči
Spremembe cvetov enega rastlinskega rodu pod vplivom Rontgenovih žarkov.
tako, vendar brez uspeha: geni se niso pustili po takih zunanjih vplivih motiti. Število inačic je ostalo isto kakor brez teh početij. Natančna opazovanja so dognala, da se spremene pri mutacijah le posamični geni, drugi v najbližnjem sosedstvu tisočink milimetra pa ostanejo nespremenjeni, če pa naj delujejo zunanji vplivi na gen. morajo biti ti vpli-
§ i

Z R6ntgenovimi žarki obžarjena rastlina v primeri z neobžarjeno rastlino iste vrste
Tj omejeni na majčken obseg, ker pa imajo geni več ovojnic, morajo imeti te sile veliko prodorno moč.
Iz vseh teh poskusov se je razvilo naziranje, da vpliva atomska energija na spremembo genov. Profesor Miiller je poskusil z Rontgenovimi žarki. Uspeh je presegal vsa pričakovanja Med potomci muhe rosnice, ki so jo obsevali z Rontgenovimi žarki, je naraslo število mutacij 150krat, kar znači 1500 odstotkov. Vsakovrstni so bili tipi teh mutacij. Muhe z vzbočemmi, s ploskimi in z vtisnjenimi očmi, muhe s ščetinasto, mehko in kodrasto dlako, pa tudi popolnoma gole muhe so bile med njimi. Nekaj jih je imelo beiaste tipalnice, drugi je zrastla cela vrsta nadštevilnih nog ia tipalnic. Posebno mnogo izprememb
je bilo opažati na krilih Nekatere muhe so imele prav široka, druge prav ozka, tretje zavita, četrte zapotegnjena krila, pa tudi brezkrilni eksemplarji so bili med njimi. Nastale so velike, male, temne, svetle, urne. počasne, rodne, neplodne, dolgo in kratkožive muhe. Tudi take so bile med njimi, ki kar niso znale leteti, ki niso reagirale na luč; celo obojake (obojnospolne) muhe so bile med njimi. Skoro ni bilo znaka, ki bi ga ne bili zmotili Rontgenovi žarki. Geni so bili pretreseni v temeljih Uganka, kako nastanejo novi rodovi in nove vrste, je bila rešena.
Poleg Rontgenovih žarkov imajo tudi druge Oblike atomske energije n. pr. gama žarki in verjetno tudi kozmični žarki vpliv na spremembo genov in torej tudi na nastanek novih vrst Vendar pa tnoramo pripomniti, da so mutacije pri umetnem obžarevaniu kljub pogostosti vseeno le izjeme in ie njihovo razmerje do normalnega podedovanja kakor 6 : 2.000 Vseeno pa ima priroda po radio-aktiviteti kamenja in kozmič-nih žarkov dovolj mutacij, da nastane vsa pestrost milijonov najrazličnejših vrst živin. Pripomniti je treba tudi. da večina mutacij prav nič ne pripomore k zboljšanju vrst. Nasprotno so te inačice vseskozi pohabljenci in so zapisani že od začetka snirti. Le izjemoma služijo mutacije k izboljšanju in napredku rodu. Narava ima pač dovolj časa. da poišče iz teh izjem posebno trdožive posameznike, iz katerih nastajajo popolnejše vrste.
Mutacije, ki so nastale umetno po obžarevanju, so podlaga za vzgojo no-vih živalskih in rastlinskih posebnosti. Žal pa se dosedaj še ni izpolnilo pričakovanje. da bi gradili na teh plemenski izbor. Za enkrat so spremembe prav slučajne in pomenijo, kakor smo že omenili, navadno prej škodo, kakor korist.	—kč
-■'3©--
Strašna žival
Vsakdo ni T a c i t u s, da bi znal svoje misli povedati na kratko in jedrnato, vse nepotrebno besedičenje pa molče preiti. Kjer pa te stroški silijo, da bodi čim toč-nejši in določnejši ter čim krajši, ti utegne spodleteti, da boš sam sebi škodil kakor na priliko naslednji mali oglas v pokrajinskem listu: »Hrt na prodaj. Je vse. Posebno ima rad otroke.« Kje je junak, da bi si kupil takšno zver?
Eros v bližini
aše osolnčje šteje — kakor je znano že vsakemu šolarčku — planete Zemlja, Merkur, KBk. Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Onkraj Neptuna so lani odkrili na fotografski plošči sliko še nekega planeta, čigar obstoj je bil računsko že prej dognan. Ta planet so začasno krstili Transneptun, nedavno pa je bil dobil dokončno ime Pluton. Toda to še niso vsi planetje našega osolnčja. Slovenski zvezdoslovec dr. L. Čermelj piše v svoji pravkar izišli »Ljudski astronomiji« na str. 99 naslednje:
»Med Martom in Jupitrom je razmeroma velik presledek. Ta presledek pa ni povsem prazen. V njem kroži ogromno število malih planetov, ali, kakor jih splošno nazivljejo, planetoidov ali asteroidov. Danes jih poznajo že »koli 1200. Največja planetoida Ceres in Vesta imata premer od 300 do 400 kilometrov; najmanjši pa le nekaj kilometrov Njih skupna masa pa je kljub velikemu številu silno majhna. Cenijo jo na malo več kot tisoči del Zemljine mase. Le tako nam je jasno, da krožijo planetoidi po svojih tirih, ne da bi se medsebojno' ovirali. Omeniti hočemo le še, da nosita izmed planetoidov eden ime Istra, drugi pa Croatia«.
Tudi Eros, ki pride zadnje dni februarja zelo blizu naše Zemlje, spada v to drobno družino našega osolnčja. Erosa je odkril 1. 1898. berlinski profesor Witt. Spada med najmanjša nebesna telesa, ki so nam znana; njegovo velikost cenijo po svetlobi, ne da se pa natančno izmeriti. Zvezdoslovci računajo, da znaša njegov premer 20—32 kilometrov. Eros pa ima pred drugimi planeti to prednost, da lahko na svoji poti po osolnaju zaide najbližje našemu planetu. Računajo, da lahko pride v bližino 21 milijonov kilometrov. To je za vsemi rske razdalje dobra soseščina. Pomislimo, da se je najbližje Zemlji doslej primaknil planet Mars, vendar je ta »bližina« še vedno precej oddaljena, vsaj za človeške pojme: znašala je namreč 55 milijonov kilometrov. Eros bo ob koncu januarja 26 milijonov metrov od Zemlje. To bo največja bližina, kar si jo je bil dovolil, odkar ga astronomi poznajo in zašle-
Zemlje__
dujejo; samo v letu 1900/01 je prišel ▼ bližino 48 milijonov kilometrov.
O tej majhni ladjici našega osolnčja ne vemo nič več in — kaj bi nam naposled lahko povedal takle relativno neznatni košček materije, ki — ravnan po večnih zakonih vsemirske mehanike — hodi svojo pot po osolnčju?! Toda dejstvo, da prihaja tako blizu Zemlji, vzbuja astronomom nekoliko let veselje in jih sili k temeljitim pripravam za ta dogodek v zvezdoznanstvu. Zakaj vse to? Prof. dr. Paul Kirchberger nam pripoveduje o tem naslednje: Tiste dni, ko bo Eros najbliže Zemlji, se bo posebno natančno določila lega vseh zvezd, v katerih bližini se bo gibal. Vsa nebesna okolica njegove poti se bo fotografirala in vsi ti posnetki z mikroskopom preiskali ter se bodo znova z največjo natančnostjo preračunile prostorne razdalje med Erosom in ostalimi planeti. Lajiku se vse to dolgotrajno in naporno preračunavanje vidi nekam malenkostno, toda za astronomijo ima velik pomen in prav na osnovi tega merjenja z Erosom v dneh, ko bo najbliže Zemlji, se bodo dobili znanstveno važni nndatki. če je namreč natančno določena ena sama oddaljenost v planetnem sistemu in primerjana z zemeljsko, se druee razdalje doženejo že mnogo lažje in preprostejše. Tako bo dobra posledica* Erosove«™ obiska to, da se bo dala oddaljenost Zemlje od Solnca natančneje določiti, nego so jo mogli doslej. Dalie se bo moda boljše preračunati masa Zemlje in sicer po privlačnosti, ki jo bo Zemlja izvajala na Erosa in ki se bo kazala v motnjah njegove poti. Tako bomo nemara prav po zaslugi tega majhnega planeta še boljše spoznali planet, ki na njem sam; bivamo.
Vsekakor so torej zadnji dnevi januarja za astronome pomemben datum. Z vseh koncev našega sveta se bodo v teh dneh upirali na določeno mesto nebesa veliki teleskopi; težavna in zapletena merjenja, fotografiranje in dolsrotraini računi bodo brez dvoma obrodil' znanosti o osolnčju kos dobrega plodu.
*
Zgoraj: Hodnik s celicami v jetnišnici na Guyani
Spodaj: Pogled v spal->o jetnikov
BI vet je menda že pozabil, da so i še vedno Hudičevi otoki, od-I kar je bil pred tridesetimi leti ' pomiloščen kapetan Dreyfuss. V sramoto človeštva je treba povedati: ti otoki so še vedno in prav nič se ni spremenilo na njih.
Mislite si ozek skalnat otok, 800 m dolg in 200 m širok z nekaj kokosovimi drevesi na rebrih — in neznosna vročina, ki privede človeka na rob
sojeni na dosmrtno ječo, ostanejo na otoku. Ko sem dospel jaz, ki so me po nedolžnem obsodili zaradi izdaje, z ladjo na otok, je bilo tam 36 zločincev. Ko sem se po letih vračal v domovino, jih je bilo tam samo še deset. Kmalu pa jih bo samo devet, kajti enega so sojetniki »obsodili na smrt«, ker je izdal tovariše, ki so skušali pobegniti. Nekega dne bodo našli moža v koči z nožem v srcu mrtvega.
blaznosti Poleg tega surove paznike, slabo hrano, črni obup na dosmrtno ječo obsojenih. Vse to si mislite in. dobili boste približno sliko o strašnem življenju na otoku. Vedeti je treba, da je glavno kaznilniško poslopje, v katerem je prostora za nekaj tisoč jetnikov, več milj oddaljeno na glavni pla-mti za Cayenne, glavnim mestom in pristaniščem francoske Guvane. Le izdajalci in nekaj morilcev, ki so ob-
Imel sem »srečo«, da so me zaprli v celico, kjer je svoje čase bival Drey-fuss, pozneje pa Ullmo Slednji je bil mlad francoski mornariški častnik, ki je zapadel uživanju opija ter je po naročilu lepe pustolovke »La Belle Li-son« ukradel kapitanu -na ladji tajni kodeks in ga skušal prodati.
Ta celica je imela, kakor vse druge, stene iz betona ter je merila 18 kvadratnih čevljev. Od ostalih prostorov
Pa ljudje so mislili, da so ptice v tesnejšem sorodstvu z bogovi nego ljudje. Za maknjeno so opazovali njihovo letalsko umetnost. Njih nenavadni glasovi so jim segal globoko v dušo. Nositi okras iz njihovega pisanega perja je bilo znamenje odlike.
Praljudje so verovali, da ima čudno vedenje in ravnanje ptic poseben, skrivnostei pomen; zato so jih napeto opazovali. Razvila se je vera, da bi človek lahko govoril ' bogovi, če bi znal jezik ptic.
Jo Je ločila močna železna mreža. Ko je bival v tej celici Dreyfuss, so ga v sosednjem prostoru noč in dan stražili paznik in trije tajni uradniki, vsi oboroženi s samokresom. Postelja v njegovi celici je bila pritrjena k steni, kakor je še danes in vsako noč so Dreyfussu priklenili noge z lisicami ter jih privezali za železen drog. Celica je obdana z 18 čevljev visoko ograjo. 'Kadarkoli je prišel tod mimo čoln, so Drcyfussa privezali, ker so se bali, da ga no bi odvedli. Dovolili so mu le, da je smel v družbi štirih oboroženih paznikov iti čez skale. Edino kar je smel, je bil njegov sprehod v oboroženi družbi do skrajnega konca otoka, kjer si je postavil nekako klop iz kamenja, ki stoji še danes. Nesrečni mož je preživel tu strašne ure. Za vsako malenkost je bil kruto kaznovan, zasramovan in zaničevan. Vse to je zabeleženo v službenih spisih jet-nišnice. Dreyfussova afera je nekoliko izboljšala razmere na otoku. Že Ullmo, čigar krivda je bila vsaj tako težka kakor domnevna krivda Drey-fussa, je bil deležen milejšega postopka. Smel je sprejemati denarne pošiljke z doma, smel je negovati vrtie in se baviti s kurjerejo. Po trinajstih letih je poskusil obupani mornariški
častnik stavkati z gladom Znani ban-dit Beboe in kaznilniški zdravnik dr. Rousseau sta ga negovala mesece in mesece, preden si je nekoliko opomogel. Stari duhovnik Fabre je imel z Ullmom toliko sočutja, da je izposlo-val zanj pri guvernerju ugodnost zakona iz 1 1873., ki določa, da se jetnik po petih letih dobrega vedenja lahko premesti v Cayenne. Na to ugodnost je moral čakati Ullmo 13 let. Zadnjih pet let je zaposlen v neki veletrgovini v Cayenne. v
In beg? Ne mislite, da je mogoče iz tega pekla pobegniti živ! Mnogim se sicer posreči, da pobegnejo z otoka — a ti postanejo pozneje žrtve viharjev na morju ali pa jih požro morski psi.
Jetniki, ki snujejo pobeg, navadno ne mislijo na ovire Ce se jim beg ponesreči in jih zopet ulove, morajo računati. da bo njih jetniška doba podaljšana in poostrena. Lahko bi sešteli na prstih ene roke vse one. ki- sq v zadnjih petdesetih letih pobegnili z otoka Po moji sodbi so pazniki stokrat slabši od jetnikov Ponašajo se z naslovom lovcev na ljudi in se balia-jo s postavno dovoljenimi umori. Poznam paznika, ki je srečal tri jetnike, katere je poslal guverner s hrano do kopalcev zlata. Paznik je oropal ne-
srečneže Vzel jim je 500 frankov in ko je opazil, da imajo pri sebi še nekaj drobiža, jih je pustil, da so odrinili s čolnom od brega; nato pa je streljal v hrbet in ustrelil vse tri. Mrtvim je vzel še tiste beliče, se vrnil domov in se ponašal s svojim »činom« Ne mislim, da so jetniki sami angeli. Večina njih so morilci in razbojniki, izmeček človeštva. Krajšajo si čas z igranjem, popivanjem in pretepanjem in kadar se vsega naveličajo, se ropajo in more med seboj. Toda ne govorim o večini, temveč o onih, ki
niso zaslužili tako hude usode. ----
Opravljanje
(švedski napisal H. Zetterstrom.)
Tudi neomadeževani ljudje so lahko žrtev opravljivcev. Na primer jaz.
Pred nekaj dnevi sem bil v družbi očarljive miade dame ki je nenadno rekla:
»Tako smešno zgodbo sem slišala o vas. Ali je resnična?«
»Ne, zlagana je. Kakšna pa je?«
»Takole sem jo slišala: neki dan, ne vem kdaj, ste obiskali mlado ženo, ki ste ji izročili lepo rožo v loncu.«
»To bi znalo biti. Ali je bila horten-zija?«
»Tega zgodba ne pove. In da ste bili n»-kaj ur pri dami .«
»Njen mož torej ni bil doma...«
»Pri odhodu ste spet vzeli lonec z rožo in rekli: najbolje je, da nesem to stvar zopet nazaj.«
»Nazaj?« je rekla mlada dama začudeno.
»Da mllostiva, vzel sem jo z odprtega okna v pritličju in vam vendar ni na tem, da jo ukradem.«
»Ali je zgodba resnična?«
»Zlagana je od začetka do konca. Sicer pa lonec z rožo ni stal v pritličju, temveč v prvem nadstropju.«
NajlepS! demant na svetu
Nosila ga je angleška kraljica na slavnostni pojedini, ki sta jo lani v novembru priredila v palači v Buckinghamu kralj in kraljica radžam in maharadžam indskim, bivajočim v Londonu, da se udeleže imperijske konference. Velikanski demant
—	nikoli ni nihče izoblikoval mogočnejšega
—	sluje pod imenom »Cullinan« in spada med kronske dragulje. Tudi indski princi so pokazali svoj sijaj. Vsak je bil v svečani opravi, svileni obleki raznih barv, ukrojeni po šegi posameznih držav in obsuti z dragimi kameni. Ob tej priliki so rabili slavno posodo od čistega zlata, stregli pa so lakaji v škrlatnih livrejah z naramniki.
V SLIKI M BI SEVI
Ptice so prihajale j neba. Očividno so prinašale sporočila bogov; tako je človek P™8el do naziranja, da so ptice modrejše od njega samega in da vidijo v bodočnost. 4141 niso napovedovale vremena? .. Sloves preroških zmožnosti ptic je naposled zbudil v človeku vero, da bivajo v duhovi. Jel je želeti, da bi jim postal enak. Nekateri rodovi so si celo lastili m-eiJ-da so potomci otičjega boga.
OOOOOOOCOOOOOOOO0cxx000cxxxx3000000000000OOOOOCOCOOOCV1OOOOO OOOOOOfiOOOOOOOOfO
SLIKE iiz ŽIVLJENJA IN SVETA
V	zgornji vrsti: Brazilski državni predsednik dr. G. Vargas v »Beli hiši« v Riu de min. predsednik Tardieu v Švici. — Ameriški inženjer Johnson, izumitelj novega tipa Moderna Japonka na javnem zborovanju.
V	spodnji vrsti: »Leteči Škot«, najhitrejši vlak v Evropi, prevozi 87 km na uro. -krvni Berlinčani se kopljejo v zamrznjeni Sprevi.
joo« ouoc^oc^iicx«oocoooooOT
I^iutoa.]! i,x*a1)ii,oha
SpM »vem PodržaJ *	W	Roman
fVHi	2. nadaljevanj®
Pesmi je bilo konec. Dvoje, troje rok je zaploskalo. Medlo, pijano. Mary se je brezbrižno priklonila in odšla v kabinet za artistke. Nihče se ni ozrl za njo.
—	Vidite, je dejala debeluška.
—	Kaj?
—	Šla je. Ni prosta.
Elij je vstal, da se znebi njene roke, ki je potrkavala s prsti po njegovem kolenu.
—	Kam, gospod? Noter ne sme nihče. Red je tak. Elij se je oziral po dvorani, kakor da išče znancev.
—	Ostanite tu! Pri meni.
Elij bi bil najrajši izginil. Tako zoprno mu je zvenel debeluškin glas. Vendar jo je vprašal:
—	Ali se ne vrne več?
—	To bi bili morali vprašati njo. Kaj vam je do nje? Sedite in ne stojte!
Elij je sedel in pogledal na uro.
—	Vas čaka žena? Ljubica morda? Elij je zaokrožil oči in stisnil ustnice.
—	Kdaj ste se spoznali z Marv? Na cesti?
—	Nocoj.
—	Nocoj? Hm ...
—	Snoči, sem hotel reči.
—	In ste že zaljubljeni?
—	Prav nič. Niti malo.
Orkester je zaigral. Foxtrot: Warum ach qualst du mich? Pristopil je mladenič, tenak ko sveča. Debeluška je morala ž njim. Elij je poklical natakarja in zahteval račun.
—	Že? Ne boste počakali dame?
Elij je pokazal z očmi na plešočo debeluško.
—	Razumem, je rekel obzirno natakar, pobral denar in se lakajsko priklonil za napitnino.
Godba še ni prenehala, debeluška pa je že stala pred njim in ga vprašala z užaljenim glasom:
—	Vi ste plačali? Odhajate?
—	Ne še.
Sedja ie na svoj stol, poklicala natakarja in naročila:
—	Šampanjca!
Natakar je stal tesno ob mizi, si gladil sveže obrito brado in zrl zviška na Elija.
—	Prinesite! ie velela debeluška. Elii ie prikimal. .
—	To je dogodek, gosnod! Kar tako ne boste ušli naši Mary! je rekla debeluška in vzela cičareto iz njegove doze.
—	Prižgite! se je naslonila s prsi na njegovo desnico.
Elij je ostal miren. Skušal je z levico Drižgati vžigalico, pa mu ni uspelo.
V tem trenutku je prišla Mary. V novi rdeči obleki. Videla je položaj in vprašala:	«
—	Kje je moj šal?
Elij je obzirno iztrgal roko izpod prijetnega bremena, skočil po šal in ga izročil pevki.
Ko je natakar postavil na mizo šampanjca, je pogledala Mary Elija in svojo tovarišico ter rekla:
—	Tako?
Debeluška se je zasmejala:
—	Pomisli, Mary, naš gospod je hotel oditi! Kaj praviš?
—	In je ostal tebi na ljubo? Lepo.
Elij je bil v zadregi. Molče je pogledal Mary, ki je segla po njegovi aozi in hladno vprašala:
—	Smem?
Prižgal ji je cigareto in se z mezincem oklenil njenih prstov. Mary je odkimala in odtegnila roko.
Elij je opazil in čutil, da se je Mary docela spremenila. In tako lepa je bila v svoji rdeči obleki, brez diadema v laseh, ki jih je bila počesala in vtaknila vanje svež rdeč nagelj. Govorila je tiho in le redko se je nasmehnila. V njenih velikih brušenih očeh je plala za= držana žalost, ki jim je dajala še čarobnejši blesk. Večkrat si je nervozno popravila obleko na prsih, se izogibala njegovih pogledov in prižigala cigareto za cigareto. Zaman jo je skušal razveseliti s prisiljeno šegavostjo. Iskal je besed in prilike, se nagibal k njej, ji izkazal nešteto malih prijaznosti, ona pa kakor da ni več v njegovi družbi, ki si jo je bila sama želela.
Prišel je ruski emigrant s pladnjem, navrhanim z nagelji in vrtnicami.
—	Izvolite? je prosil Elij pevko, ki ni hotela niti pogledati na
rože.
—	Meni! Nagelj in vrtnico! Kakšne barve, gospod? je rekla debe« luška in izbirala med rožami.
Elij je slišal njeno vprašanje, pa je molčal in proseče gledal Mary
v oči.
—	Rdeče, kai ne? si je izbrala debeluška nagelj in vrtnico.
—	V zameno. Prosim! je silil Elij.
Marv je spregovorila:
—	V kakšno zameno?
Elij je pokazal na nagelj v njenih laseh. Mary se je nasmehnila.
—	Ali naj vam izberem jaz? Katero želite?
Marv ni odgovorila. Segla je na pladenj in vzela belo vrtnico. Položila io ie predse na mizo in rekla tiho:
—	Hvala.
Potem je spet molčala, kadila in navidezno poslušala debeluško. Elij je virlel. da so niene misli odsotne in žalostne.
—	Zakai ne piješ, Nina? je rekla, pokazala Eliju, naj natoči in segla po'čaši.
—	Na srečo! je nazdravil Elij.
—	In na ljubezen! je vzkliknila Nina.
—	Ljubezen? ie rekla zaničljivo Mary, se nagnila nazaj in se zamajala s stolom.
—	Ne verujete v ljubezen? je vprašal Eli; skoro boječe.
Mary se je smejala, prijela belo vrtnico ili rekla: *
—	Ljubezen? Poglejte! je pokazala z vrtnico v roki na gospode v dvorani.
—	Jaz pa verujem v ljubezen! je poudarila Nina, izpila šampanjec in se prijela za boke.
—	Nismo vsi enaki, je kratko odvrnil Elij, pobral vrtnico, ki je padla pevki iz roke, in jo položil v njeno naročje.
Gospod, ki je bil prej v fraku in z rožo v gumbnici, je naznanil zadnji ples. Dame volijo! je zakričal in izginil iz dvorane.
—	Bedasto! je vzdihnila Mary.
—	Vi ne plešete? je vstala Nina, oplazila s prsi Elija in stopila k bogatemu, neoženjenemu odvetniku. Orkester je zahreščal: Gehst du mit nach Honolulu?
—	Hvala, Marv, je prijel Elij njeno roko in jo naglo poljubil.
—	Ste se zmenili z Nino?
—	Za božji svet, Mary! Kaj mislite?
—	O ... nič ...
Elij je še vedno držal njeno roko.
—	Pridite jutri! Zanesljivo!
Elij se je spomnil Nininih besed, da Mary nocoj ni prosta. Nekaj žalostnega in upornega se je zagrizlo vanj.
—	Pridete? je ponovila.
—	In zdaj?
—	Zdaj je kanec.
—	Kje stanujete? . .. Jaz sem sam ...
Sunkovito mu je odtegnila roko.
—	Ne mislim ...
—	Nimate kaj! je rekla resno in vstala.'
, Tudi on je vstal.
—	Mary?
—	V redu.
—	Motite se. Trenutek, Mary!
■— Merci bien!
In ni je bilo več.
4
Zunaj je deževalo. Ceste, ki jih je bil pokril svež, moker sneg, so sličile zamrzujočim kanalom. Redke so bile svetiljke, ki so kazale pot redkim ponočnjakom.
Elij je stopal proti kolodvoru. Počasi, neokretno. Dež mu je rosil v oči in pral z gorečih lic rdečico nočne zmote. Pred hišo v Škof ji ulici, kjer je bil snoči gledal na temna okna, je postal. Snel je naočnike, si obrisal obraz in zrl na okna. Vse tiho in mirno.
—	Marija! je vzdihnil.
In zdelo se mu je, da jo vidi, čisto in lepo, v postelji, z glavo nagnjeno proti posteljni omarici, kjer stoji njegova slika. Roki ima prekrižani na srcu, kakor da se boji črnih senc, ki se plazijo v obliki temnih misli v njeno dušo. Odeja ji je zdrknila ob strani in ji odkrila noge, ki jih je že tolikokrat poljubljal in jih oboževal v omotici za; držane strasti.
—	Marija, duša moja! je govoril v mislih. Oprosti moji žalitvi, odpusti moje grehe! Prenaglil sem se. Žalost me je prehitela. Preveč te ljubim, da bi mogel živeti brez tebe! Lahko noč, duša moja, lahko noč!
Jean T h o m a t
Po Kongu skozi pragozdove
jSg Spi ako smo še nekako deset dni Im H» plovili po reki,* preden smo HI »K dosegli Uesso. V oktoberskem 189 soincu so se na obeh straneh veletoka kopale v prijetni toploti redke vasice s podolgovatimi kočami, zne-
šene skupaj večinoma iz blata. Vzrok redke naseljenosti je velika umrljivost v teh krajih. Morda ljudje preveč trpe ali pa jih pobira vroči veter, ki veje od belgijskega Konga. Najtorže pa oboje.
Kongo se tod odene v prelestno bogat nakit. Razširi se in razlije v neskončnost pragozda. Le sem pa tja še srečamo kakšen čoln. ko se prikaže izza gostega zelenja, ki obroblja bre-
* Glej v prejšnji številki »Eno leto v osredjnji Afriki«.
žine. Kadar se ustavimo za nočni odmor, nas jamejo iz vse mogočega močvirskega zelenja, trsja in grmičevja neusmiljeno napadati armade komarjev, ki jih včasi spremljajo tudi roji ži-vobarvnih metuljčkov.
Kakor kosi suhega preperelega lesa plavajo po vodi leni krokodili.
Mahoma pa se zrak ohladi, dvigne se močan veter. Nad nami zapleše tornado, se zopet oddalji in nebo nas oblije s ploho dežja.
V Mossaki se poslovimo od Konga. Naš parnik Colotiel-Klobb žalostno zatuli in odplove dalje v smeri proti spodnji Sanghi.
Povsod vladata bujnost in mir ekvatorskega podnebja. Reka se razliva vse dlje in dlje po pragozdu, med gosto
Na o lacTchaeJ *
TT
A/^-Soudan
1
Y/ L a i .
/V 'Baib oKoun/;
t V » t a ',4 A
r= ■ / ^ S>\Carnc>r
\
^:.,:Archambaull:,
4'
v#
<5uineeJ~~ - G
\
.0

Por h
%6nil\ A^ Mo^zfotf£Qjy o
cdlfeV „n
J	\8razzavilles ; »
pte NoIre\ ^^-ri^SI-anle^ iool
ie ^	££ZG£ k
yuinee \ . eche/ie ---i—»——i—f
O 200 4°° 6 00 sdoKv
(g O ves so
(NoJa
^ m,ffnpfo h do.,
zelenje In ž!vo rdeče cvetje. Po drevjn
skačejo opice od veje do veje. Redke ptice: orli, vodomci in kanarčki se plaho umikajo. Zdaj pa zdaj se začuje iz gozda melanholična pesem »gasandži-je,« instrumenta domačinov, ki je nekoliko podoben mandolini, in tišino pretrgajo divji kriki, ki ne ponehajo vse dotlej, dokler ne ugasnejo naši ognji.
Na postanku v Pizundi nam ponoči prodajajo na bregu reke čepeči domačini ob medli luči svetiljk rože, preka-jene ribe in posušene termite.
Še dva dni m dve noči pa pozdravimo Uesso. Ko je bila tod razglašena vojna napoved, so se prebivalci navdu-
n!k na krovu parnika »Sembč«, ki jft siromašen bratec Colonela-Globba, katerega sem zapustil na Kongu. Kmalu nas začno neusmiljeno nadlegovati komarji. Neka domačinka me zdajci energično tlesni po hrbtu. Kaj mislijo postati tako domači z menoj? sem se vprašal. Kaj še! Pod nos mi pomoli svojo črno dlan, ki se je drži razmazana muha ce-ce.
Naša ladja se bori z razpenieno reko z ono boječo previdnostjo, ki je lastna samo starcem. Zvečer, ko pristanemo na bregu, se napotim v pragozd oborožen s puško in brlavo slepico. Boriti se moram z bojevitimi mravljami magna-
Prvi bivol, ki ga je ustrelil naš avtor
šeno vrgli na meje Kamenina, kjer so hoteli zavzeti neko nemško postojanko. Našli so prazno in so jo nemoteni zasedli. Drugi dan so jih našli vse po-klane.
Uesso je po vnanjosti popolnoma sli-čen vsem večjim krajem v srednjem Kongu. Ribolov je tod zelo bogat, toda precej zanemarjen. Domačini love še prav tako, kakor oni v starih časih, ko je bila šele odkrita notranjost Afrike. Treba bi se bilo vsekako pobrigati za izboljšanje, zakaj črnci so tod jako siromašni. nekateri imajo samo po nekaj kokoši in nič drugega Zaradi tega so prestradani, slabotni in silno izumirajo.
Od tod sem se napotil skozi pragozd proti gornji Sanghi. Bil sem edini pot-
rhomas (s tropskim klobukom ob ustre-bivolu)
nI, ki mi skušajo za vsako ceno zastaviti pot. No, zaenkrat se jim ne posreči. •
Višje gori na reki postane pokrajina gorata. Reka se divje peni v svoji tesni strugi. Ladja se vsa zasopla poganja sem ter tja z uprav akrobatsko spretnostjo. Ponoči pa, da si nekoliko počije od razburjenja, jo ubere kar naravnost, na slepo v poplavljeni pragozd, kjer seveda zaide in jo krmar le z največjim trudom privede nazaj v strugo.
Domačini nas povsod sprejemajo jako prijazno. Najbolj počaščenega pa sem se čutil pri glavarju Makotu, ki me je pričakal oblečen v kolesarski kroj in me spremil v svojo kočo, ki je bila vsa pregrnjena z majhnimi zastavicami. Ves čas me je imenoval guvernerja- V
Noli se konec novembra konča moja pa-roplovuu po reki. Od sedaj naprej sem potoval peš, deloma pa s čolni v spremstvu svojih nosačev proti kotlini gornje Logone, ki je nekakšno predsobje Cadskega jezera.
Upravni uradniki in agenti velikih kolonialnih družb so mi povsod skušali olajšati potovanje. V njih družbi sem prebil nekaj prav prijetnih ur.
Nekdo izmed njih mi je v prijetnem ekvatorskem mraku pripovedoval zgodbo vstaje v gornji Sanghi leta 1928.-1929. Med imenitniki, ki so takrat vodili vstajo mi je omenil nekega zanimivega Karinuja. ki ni mislil toliko na klanje in pobijanje belcev, kolikor na zvezo z njimi, da bi z njihovo pomočjo ustanovil kraljestvo Baye, ki bi mu bil on sam poglavar Njegovo kraljestvo naj bi bila nekakšna pravljična dežela, kjer bi se po potokih prelivalo palmovo vino, in bi gazele same letele pod krogle in puščice Ta gospod se je k sreči razumel na umetnost govorenja s trebuhom. kar mu je včasi pxav dobro služilo. Zaprl se je v svojo kočo, iz katere so potem slišali domačini njegove tajne razgovore z duhovi. Dal si je narediti tudi nekakšno prižnico. kakršne imajo misijonarji in je z nje razlagal
zaupljivim pristašem, da je izumil nekakšen prašek, ki bo izpremenil puške belcev v neopasne pihalnike in da bo zatiralce pognal v beg kakor splašene kokoši in jih izpremenil v opice. S takim čvekanjem sicer ni dosegel mnogo, toda njegovi verni pajdaši so mu prinašali vsaj živeža, da ni v bogastvu svojih idej umrl od lakote.
Karinu je pozneje padel v neki bitki, ki jo je vodil proti vstašem poročnik Boutin, eden tistih umetnikov v pomir-jevanju črnih prenapetežev, ki sem ga imel pozneje še enkrat čast srečati na potovanju.
Sem pa tja sem uprizoril tudi kak lov, da nekoliko razvedrim svoje čolnarje. Najrajši sem lovil ponoči, pri luči slepiče. V okolici Komaja sem pobil prvega bivola. Bila je to jako naporna ekspedicija po močvirjih in goščavah. Mahoma sem v temi zapazil blesk dvojice diaboličnih oči, ki sta se hipnotično uprli vame. Sprožil sem kar na slepo. Splašena čreda se je z oglušujočim topotom razbegla po gozdu, le moja žrtev je nepremično obležala na tleh. Nihče ne more nopisati mojega veselja nad krasnim plenom, ki mi ga je prvikrat naklonila lovska sreča v divjem afriškem pragozdu.
AKO SE ME VES
Belinogram
že nekaj časa lahko opazuješ v francoskih listih slike, ki sicer niso jasne, so pa navadno posnete še istega dne. Pod njimi stoji označba »par belinogramme«.
Belinogram je izum francoskega učenjaka Belina, če hočemo odposlati sliko, moramo imeti oddajno postajo — poseben avto, ki potuje iz kraja v kraj, in sprejemno postajo v fotografskem oddelku dnevnika. Recimo, da je avto v Beogradu, kjer se gode važne reči. Fotografi-reporterji prinašajo slike v avtomobil, ki je zvezan po telefonu z Ljubljano. Oddajalec v avtomobilu ovije navadno fotografijo okoli valja oddajnega aparata in pokliče Ljubljano.
V Ljubljani se odzovejo, oddajalec pretakne stikalo, zaradi česar uravna oba aparata, oddajnega in sprejemnega, na iste tresljaje, t. j., da se oba valja, oni v Beogradu in drugi v Ljubljani, vrtita istočasno.
Ljubljana? Začnite: belo in črno!
Oddajalec pošlje postopoma vse odtenke teh barv, tako da dobi njegov tovariš v Ljubljani točen načrt. Isti nato zapre oddajno luč, da Ljubljančan ve, kdaj bo prijelo oddajanje. Nato uravna valj, odpre

luč in fotografija se začne vrteti pred foto-električno celico, ki pretvori fotografične vrednosti v električne.
Prenos fotografije 10X15 cm traja 7 minut. Dogodek, ki je bil pred dvema urama fotografiran v najoddaljenejšem delu države, pride s telefonom in novim izumom v najkrajšem času v časnike.
Ko je oddajalec uravnal oba aparata na iste tresljaje, je sprejemalec pripravil sprejemni valj. še prej je uredil premikanje svetlega čopiča na svoji barveni lestvict. Ko se prične oddajanje, odpre sprejemni valj, v katerem je navadna fotografska plošča in ko je prenos končan, jo razvije Kakor vsako drugo.
Sedaj imajo novi izum dnevniki s-Matin«, »F Intrasigeant« in veliki športni tednik »Match«.	Hr.
Louls Ko hI
Sveta nesnaga v Indiji
Ban na dan se zgrinjajo indski vernik'1 iz vseh krajev neizmerne dežele v mesto Benares, da se okopljejo v sveti reki Ganges. Prihajajo z železnico in na vozeh, prinašajo jih na nosilnicah, večinoma pa romajo peš, a najpobožnejši in najbolj prismojeni med njimi se priplazijo celo po vseh štirih. Prihajajo ljudje vseh stanov, vseh plemen in verskih sekt, bogataši in siromaki, stari in mladi, sveti asketi prav tako kakor oderuhi, tatovi in morilci. Vse navdaja ista želja in isti sen, ki se zanj ne strašijo ne stroškov ne naporne poti. Včasi romajo na stotine kilometrov, tedne in mesece, preden dosežejo svoj cilj. Včasi pripeljejo s seboj celo mrtvece, da raztrosijo njih pepel po sveti reki.
Po širokih stopnicah, ki vodijo v Be-naresu k bregovom svete reke, se noč in dan gnetejo nepregledne množice ljudi. Pisana množica kričečih .barv, ki se prelivajo v solnčnem žaru. Svilena oblačila se mešajo z umazanimi cunjami. Mladeniči razgaljajo svoja mršava telesa. Mlada, do vratu zakrita dekleta sip-ljejo v reko dehteče rože. Stare ženice klepetajo in opravljajo, kakor povsod, sivolasi starčki, ki so s^ še ob enajsti uri potrudili na blagoslovljeno pot, si umivajo svojo -velo usnjato kožo, ki je zgrbančena kakor pri starih slonih. Vse to pa se vrši tiho in nekam svečano. Nikjer ni čuti tistega prešernega smeha kakor n. pr. v evropskih kopališčih. Kopanje je sveto opravilo, ki prinaša na zemlji srečo, po smrti pa vso lepoto drugega sveta. Tod si ljudje čistijo duše, za umazanost jim še malo ni mar.
V pestri množici, ki se nenehoma menjava, pa so tudi tipi,.ki se vedno ponavljajo. To so zajedalc'1 pobožnosti: berači in asketi. ki se poznajo po svojih rumenorjavih oblačilih. Njih telesa so vedno namazana s pepelom in pripadniki posameznih verskih ločin se razlikujejo po znakih, ki jih imajo začrtane na čelu. Ena izmed sekt ima n. pr. rdečo liso, obrobljeno z dvema belima maro-gama, ki pa — bog ne daj — da bi bile napravljene z navadno barvo, kakršna se dobi pri trgovcih. Bela barva je ilovica iz svetega ribnika Dvarga, v katerem so se utopile zaljubljene pastirtce, ko so zvedele za smrt lepega boga
Krišne, ki ga še dandanes ljubijo vse indske žene in o katerem sanjajo vsa indska dekleta.
So pa druge verske ločine, ki globoko prezirajo častilce mehkužnega žfenskega boga. Tako n. pr. Sivaiti z dvema prečnima lisama, ki si jih s pepelom zarišejo na čelo in še mnogo drugih, ki se vne-majo za prav tako fantastične verske nauke, kakor so fantastična njihova verska znamenja. Toda naj se še tako ločijo po svojih nazorih, vendar imajo tri skupne lastnosti: vsiljivost, klepeta vost in umazanost.
Sveta nesnaga, to je najočitnejše znamenje tega mesta. Nesnaga je vsepovsod, zakaj vse je tako sveto in častitljivo, da se nihče ne drzne čistiti. Tod so živeli vedno tako sveti in učeni ljudje, da bi bilo greh misliti na čistočo minljivega telesa. Tod, med pobožnimi in učenimi možmi' velja zgolj čistota duše, a telo s svojimi malenkostnimi poželje-nji in boleznimi naj propade, ker itak ne zasluži boljše usode. — In tako je počasi postala nesnaga simbol vsega pobožnega in modrostnega mišljenja.
Bogovi, zlasti indski, pa tudi niso vedno izbirčni. Zadovoljn'1 so, da jim ljudstvo prostovoljno nekaj daruje (potrpežljivo indsko ljudstvo, ki s tolikšno vnemo robota za svoje zemeljske in nebeške gospodarje). .Morda pa nesnaga bogovom celo prija. Bogovi so vedno neprozorni in se nemara zaradi tega boje čiste vode. Vrhu tega pa so se indski bogovi tudi že postarali. Celo naj-krvoločnejši med njimi, kakor Šiva in Kali, ki so včasi zahtevali človeških žrtev, so izgubili zobe in s tem tudi energijo. Od vsega nekdanjega sijaja jim je ostala samo. še nesnaga.
Zaradi tega se v Benaresu prav dobro počutijo. Njih templji, ki predstavljajo tako čudovito ganljive umetnine, čuvajo v svojih mračnih hramih umazanost celih stoletij. Da se v njih še bolj poudari značaj domačnosti, zato skrbe tudi svete živali: Svete opice, ki se igrajo po templjih. raznovrstne ptice ali pa svete krave, ki se trumoma sprehajajo po cestah, puščajoč za seboj, kar In kjer se jim poljubi. Toda najbolj umazana je vendarle sveta reka. ki se ji prav nič ne pozna, da izvira daleč, daleč od Benaresa kot srebrn studenček v na-
ročju Himalaje, kjer jo nazivljejo še deviško boginjo Gango. Na svojem dolgem teku po ravnini se silno spremeni. Vanjo se stekajo odpadki neštevilnih mest in vasi, tako da priteče v Benares kot pravcati muzej bacilov. Spremenila se je v ostudno in smrdljivo brozgo, v katero se vsi blaženi potapljajo stotisoči
smrad. Zadovoljno 'm pomirjeno zapušča sveto reko in odnaša iz nje ni:'.jone in milijone zavratnih bacilov. Odnaša jih s seboj v templje, kjer daruje bogovom cvetic in še dalje v tihe domače vasice. Ko posedajo potem romarji zvečer pre<j svojimi kočami, pripovedujoč domačim o svojih doživljajih na potovanju, oprav-
n o p.
T? 2
W T, -T-i
rt -o
s g 1
S s .S
t> O f* -o
. <u
oj d
ol s §•
o v M
•r-i - ° ^
S > S? S " >
rt rt «
s«o*
_ >
do t/2 _ ®
G o :rL C t? 3 O rt
a; o o t- *-l u C.
>dS S
1-1 > o rt P,
> o .H ■o w
rt £ B
W W O)
" >o
.^H	>W
a,S a
" rt O,
w 3
O P.*
rt m "S „ >
0	o ""rt 5 S g-ff.
ž <"
1	n
vernikov. Nežne dekliške roke sipljejo vanjo rože: lotos in jasnim. Toda blagodejne vonjave cvetic ne morejo za-streti smradu, ki ga voda izpuhteva.
Reka smrdi, še bolj pa srnrde mrliči, ki jih sežigajo na stopnicah ob njenih bregovih. Ljudstvo pa blaženo vdihava
ljajo bakterije svoje neslišno in nevidno delo. In ko mine leto je marsikatera teh vasic že napol prazna. Bacili so končali svoj posel...
Sveta nesnaga neizprosno izterja svoj tribut. Postala je najkrvoločnejše božanstvo indskega ljudstva.
DNEVA ME POVE NOBENA mm
CIaude Anet
9. januarja je nenadoma preminul v Parizu pesnik in časnikar CIaude Anet, s pravim imenom Jean Schopper, rojen 1878 v Mogesu v Švici.
Anet je bil eden najbolj čitanih pisateljev sodobnega časa. Ce si je v mlajših letih pridobil slavo z romani »Petite Ville«
(1901) in »Les Bergeries« (1904) ter je v njih izvrstno naslikal francosko provinco, in s potopisoma s>Voyage ideal en Italie« ter »La Perse en automobile«, je krenila njegova pot v zrelejših letih v novo smer, ki mu ni prinesla zgolj novih aspektov in pobud za literaturo, ampak dala njegovim delom tudi čisto novo vsebino.
Svetovna vojna in povojni dogodki so pozvali v metež vojne in revolucije resnične pesniške talente v Franciji, ki so prikazovali strahote velikega časa. Vojna je odpravila prej običajno reportažo, ki se je zadovoljevala zgolj s surovim opisovanjem vnanjosti. Vojna je zahtevala od svojih opisovalcev globljega psihološkega pogleda, ljudi, ki so bili sposobni risati duhovne in moralne zablode sodobnega človeka. Usoda je privedla Aneta v Rusijo, kjer je bil dopisnik pariškega dnevnika »Petit Parisiens. Vojna mu je onemogočila povratek v Francijo. In tako se je zgodilo, da se mu je v Rusiji rodila misel novega romana, ki je nese! njegovo ime po vsem civiliziranem svetu. Nastalo je delo »Ariane, jeune fille de Russe«, roman, čigar osrednja oseba j-3 očarljiva Rusinja z močno duševnostjo in čutnostjo. Tako je nastal tip nove. ne samo ruske, ampak vobče moderne ženske.
Pot, ki jo je nastopil pisatelj s tem romanom, mu je prinesla velikanske uspehe in priznanje vsega sveta, napravila pa je tudi, da je ostal Anet ruskemu miljeju zvest ter je še nadalje pisal romane v tem slogu. A najsi je zajemal iz predrevolueionarne ali
povojne Rusije, vedno se je vračal k motivu mladega dekleta, ki dozoreva in učinkuje na soljudi s svojo izredno osebnostjo. Ruske ženske je opisal tudi v posebnem eseju, kjer je postavil Rusinjo nad ostale povprečne Evropejke.
CIaude Anet je bil med sodobnimi pisatelji izjema tudi po tem, da si je nekaj do« mišljal na svojo stvariteljsko vlogo pisatelja moderne ženske. Imenoval se je s ponosom pesnika moderne ruske žene, kajti trdi) je, da je bil prvi, ki je odkril njeno dušo.
Nič manj kakor na svoj tip moderne Rusinje pa je bil ponosen tudi na svojo mladost, ko je bil prvak belega športa v Franciji. Občudujoč lavorike svoje mladosti je napisal pred leti knjigo o sbožanstveni Suzani«. O samem sebi in o svojih delih je rekel: »Čudna je usoda knjig. Lahko se izgube kakor listi v jeseni. Ker pa sem bil tudi teniški mojster Francije, mi je zasigu-rano mesto, če ne v knjigah, vsaj v sportu.<;
S Claudeom Anetom je izgubila Francija velikega pesnika in časnikarja, eno svojih najzanimivejših osebnosti, kar jih^ je občudoval sodobni svet.
Moderno zlo
Viharna naglica sodobnega življenja in z njo predrugačeni življenski način kulturnih narodov povzroča, da se po večini držav veča število umobolnih. Z delom, z nemirnim in hrupnim okoljem, celo z zabavo, ki naj bi prinašala razvedrilo in pomiritev, se uničujejo živci sodobnega človeka. Marsikdo se ne more nevarner i trušču odtegniti niti za kratek trenutek, da bi si ojačil živnost; mnogi nimajo niti zmožnosti za to. Zato kar mrgoli pricvrknjencev in prifrknjencev, bolj ali manj bolnih na duhu, ki nazadnje padejo v breme družbi ali družini ter najdejo zavetje v blaznict. Oskrba slaboumnih požre velikanske vsote na leto. Francoski psihiater Toulouze se v J o u r n a 1 u ponovno bavi s tem pojavom modernega žitka in ceni letno škodo iz tega področja samo za Francijo blizu na pet milijard frankov. Po drugih deželah bržkone ni dosti boljše. Proti tej uimi vidi odpomoček v profilaksi, ki naj bi jacila živčno odpornost pri sodobnem človeku, odpravljala motnjave v okolici (n. pr. cestni trušč itd.) in na vse načine ovirala plo-jenje psihopatov, ne izvzemši umetelne jalovosti. Tudi je v Parizu osnoval središče za duševno profilakso (Centre de prophy-laxie mentale).
MODERNA TEHNIKA
Izumi * zmagoslavje človeškega duha
(Neumorni poskusi v laboratorijih sveta).
Burneyev vretenasti
avtomobil
Zdi se, kakor da je tehnika šele v najnovejšem času pray spoznala načelo in vrednost vretenaste oblike, ki jo skoro v idealni obliki predstavlja n. pr. telo ribe, kot pripomoček za dosego velike brzine. Anglež sir Dennis Burney, konstrukter zrakoplova »iR 100«. je nedavno predvajal strokovnjakom avtomobil, ki ima sicer obliko zrakoplova, a je drugače povsem navaden potni siki voz, ki zaradi izredno ugodne oblike lahko doseže zelo veliko brzino. Sprednji del voza je tako nizek, da komaj sega nad višino koles. Vetrobran je nagnjen jako poševno v smeri vetra, zadnji del voza pa se končanje v koničast nastavek, ki moli daleč nazaj. Nadaljnja novost Burne-yevega vretenastega avtomobila je v tem, da je motor nameščen v zadnjem delu voza. Ljudie, kii 30 imeli že priliko voziti se z novim avtomobilom pravijo, da je zaradi te raiziporedlitve vožnja zelo mirna, vrh tega pa ne moti ropot motorja in potnikov ne nadlegujeta nita smrad izpuha, niti vročina stroja. Zrak v notranjosti voza ostane hladen in čist
Brezžični prenos slik
Brezžično prenašanje slik je sicer še vedno v poskusnem stadiju, vendar pa je zadnji čas toliko napredovalo, da se ponekod že praktično uporablja s prav zadovoljivim uspehom. V Nemčiji se bavi s prenašanjem slik največ družba Telefunken s sodelovanjem docenta na univerzi v Lipskem prof. Karotasa, ki je izumil posebne vrste bobnič, ki sestoji iz velikega števila zrcalc. s katerim se da vsaka slika razdeliti na 25.000 posameznih elementov, ki se drug za drugam preneso brezžično na prejemu o postajo s eolikšno brzino, da se tamkaj lahko reproduoira vsako sekundo 20 celih slik. Za talko naglo nreuašanie se lahko nnorah-Ijajo samo kratki valovi, ker bi se drugače motil ostali brezžični promet. Za enkrat se prenašajo slike samo na daljavo 35 kilometrov, ker se pri večjih oddalienostih Cesto opaža, da se mesto ene slike reprodu-cirajc kar dve druga vrh druge. Kratki valovi gredo namreč včasi večkrat zaporedoma okrog zemlje in tako se pripeti, da se en Sn isti znak večkrat zabeleži na pre-jemns postaji. S primerno urejenimi antenami si obetajo v kratkem odpraviti tudi ta nedostatek ki potem bo deloval brez/žični prenos sTiik prav tako zanesljivo kakor brzojav aM teleioa.
Temperatura lune
Termoelementi so priprave, ki izpremi-riiajo toploto neposredno v električni tok. V Ameriki so sestavili tako občutljiv ter-moelement, da registrira v brezzračjai toploto sveče, ki gori 150 kilometrov oddaljena od njega. S tem elementom so skušali znanstveniki Garnegievega instituta določiti najvišjo temperaturo, ki vlada na luni. Ponovna skrbna merjenja so pokazala da znaša temperatura na luni v opoldanskih urah maksimalno 244 stopinj Fahrenheita.
Nevidno življenje strojev
Poskusnemu laboratoriju neke avtomobilske tovarne v Ameriki je uspelo odvzeti delujočemu eksplozijskemu motorju v nekaj trenutkih poskušnje eksplozijskih plinov. Na ta način se lahko preskusi sestava plina tik pred užigom in neposredno po eksploziji, tako da imajo kemiki točen pregled zgorevanja v motorjevih cilindrih, kar je za pravilno konstrukcijo in ureditev neprecenljivega pomena. Obenem pa nam nudi ta postopek tudi skromen vpogled v nevidno življenje strojev.
Bakterije v antracitu
Docent na kaHfomiisk« univerzi dr C. B. Lipman je odkril okamenele premogove bakterije, ki so morale zaiti prea minjoni let v plasti antracita. Domnevajo, da so sc naselile v teh plasteh v onih pradavnih tisočletjih ko je začel nastajati premog. Dr. Lipman pa je skušal tndi dognati izvor živih bakterij, ki iih ie pred letom našel v neki plasti iz kambrijske dobe, ki utegne biti po računih znanosti kakih 2u0 milijonov let za nami. Novo odkrite bakterije so podolgovate a? pa ovalne oblike. Prve se svetlikajo v blestečili mavričnih barvah. Premog. v katerem so i>h zasledili ie bi' izkopan v Pennsyilvanijii, 600 metrov globoko. Nič ni videti, da bi bila v bližini premoga voda alii kake druge snovi, v katerih bi se utegnile razviti bakterije šele pred kratkim, čudno se namreč zdi. da bi se mogle talko stare bakterije razmnoževati s tolikšno ži-lavoisfo. kakor s-e ie pokazalo v la.Koro*; . rij'u, ko so jim ustvarili ugodne življenske pogTie
Zemlja je stara
tri bilijone let
Na podlagi računov različnih znanstveni, kov je prišel ravnatelj institut« z* kemična raziskovanja v Berlinu dr. Oton Hahn do zaključka, da je stara naša zemlja nekako tri bilijone let in da ie šele v zadnjih dveh bilijonih letifa postala trdna fmota.
Ako pritisne vozač na poseben pedal, se spusti pred avtom posebna priprava, ki ujame pešca, da ga avto ne povozi.
Dr. Hahn utemeljuje svoje zaključke s podatki o množini svinca na našem planetu. Po njegovem mnenjoi. ki se sklada tudi z naziraajem drugih učenjakov, je ves svinec zgolj uran in torij, v katerih je že popolnoma ugasnila radioaktivnost. Dr. Halin je z računi natančno dokazal, koliko časa je bilo treba, da so nastale na ta način ogromne množine svinca, ki leži v zemeljski skorji. Pred 30 letu, ko še niso bili znanj zakoni o radioaktivnosti, ne bi bilo mogoče določiti starosti zemlje na tako preprost in zanesljiv način. S pomočjo zakonov o radioaktivnosti. ki nedvomno spadajo tned naj-sijajnejša dognanja znanosti, pa se da celo dognati, koliko tet je preteklo od tedaj, ko se je tekoča ognjena gmota našega planeta strdila v sedanjo togo obliko.
»Večna vžigalica"
Dunajski kemik dr. Ferdinand Ringer je izumil vžigalico, ki pomeni velik preobrat v industriji vžigalic. Ringerjeva vžigalica se da 600krat prižgati na isti vžigalni ploskvi
-.oCSSC--
Važna iznajdba za preprečenje prometnih nesreč
p0&wfFSf/
Tedenski jedilni list
Ponedeljek, obed: fižolova juha z vrvi« cami, koštrun na štajerski način z zele« njavami, pečena jabolka. Večerja: mese« ni hlebčki, zeljnata solata; za otroke na« mestu solate čežana.
Torek, obed: orehova juha, zeljnate klobasice in dušen riž, češpljev kompot. Večerja: zdrobovi cmoki, indivija; za otroke namestu indivije, kuhano sadje.
Sreda, obed: riževa juha s sladkim ze> ljem, z mesom sladko zelje, prazen krom* pir in kumarična omaka. Večerja: kisla repa z rebercami; za otroke: jajčni močnik.
Četrtek, obed: goveji guljaž in kruhovi cmoki, sadna pita. Večerja: rižoto s te« letino.
Petek, obed: kislo zelje in ajdovi žgan« ci, rižev kipn k s sadno polivko. Večer« ja: makaroni s parmezanom in sardelno omako; za otroke: makaroni z maslom in drobtinami.
Sobota, obed: obarna juha, tički z gra« hovim pirejem, kompot. Večerja: ledvice s polento; za otroke: polenta z mlekom.
Nedelja, obed: zelenjavna juha, svinj« ska pečenka v mrežici, pečen krompr« ček, solata, špehovka. Večerja: mrzli na« rezek, hrenovke z gorčico, čaj; za otro« ke: čokolada in špehovka.
RECEPTI K JEDILNEMU LISTU (računano za 4—5 oseb )
Fižolova juha z vrvicami. 30 dkg suhe«' ga fižola, ki ga namočim prejšnji večer, skuham, odcedim in pretlačim (najhitre« je gre skozi mesni strojček, nato pa sko» zi sito), pretlačeno primešan k odcedku in zmešam. V kožici naredim prežganje: eno žlico masti, dobre pol žlice moke, pol žlice drobno zrezane čebule in petr« šilj. Ko moka porumeni, zlijem zraven pretlačeni fižol in fižolovko, osolim, po« pram nekoliko, okisam in dam zraven pol iovorjevega lista in pustim na robu šte« dilnika počasi vreti. Posebej skuham v slanem kropu 15 dkg drobnih na kratko zlomljenih vrvic. Ko vro 15 minut, jih odcedim ;n dodam v fižolovo juho. Ko še nekaj časa skupaj vre, je gotovo. _ Meseni hlebčki. 20 dkg govedine in 15 dkg sveže svinjine zmeljem dvakrat na strojčku. Dam v skledo in primešam dve žlici v mlačnem mleku napojenih drobtin, eno jajce, sol in poper. To dobro preme« šam in iz tega oblikujem za dlan velike hlebčke (iz te količine 6—8) in jih spe» čem v kožici na masti. Pečene zložim na krožnik, na mast v kožico vlijem par žlic juhe ali kropa; ko povre, vlijem erea zrezke ia dam na mizo.
Zdrobovi cmoki. Pol litra pšeničnega zdroba popa rim z pol litra vrelega, malo osoljenega mleka in premešam. Ko se ne' koliko ohladi, primešam pol žlice pres« nega ali kuhanega masla ali masti in dve 1 ajci. Ko je dobro vmešano, oblikujem za jajce debele cmoke, skuham jih v slanem kropu, odcedim in zabelim s parmezanom in presnim maslom ali mastjo, v "kateri zarumenim pol žl ce drobtin.
Rižev kipnik. 12 dkg riža skuham v tri« četrt litra mleka gosto. V skledi vmešani 5 dkg presnega ali kuhanega masla, 7 dkg sladkorja in 2 rumenjaka ter drobno zre* zane l.monine lupmice. Polagoma prime« šavam po žlicah ohlajeni riž, nazadnje pa še sneg od dveh beljakov. Zmes vložim \ dobro namazan in z drobtinami p> tresen model in spečem v pečici. Pečsitga zvr« nem na gorak krožnik, oblijem z raz ed> čeno marelično ali kako drugo gorko ir.ar« melado in dam takoj na mizo.
Makaroni s sardelno omako. 'A kg m:i« karonov skuham v slanem kropu, r kc-dim, dam na pogret krožnik in potresem s parmezanom. Posebej pa pripravim sar« delno omako. Dvem ali trem s.irdelam odstranim luske, jih razpolovim, odstranim koščice in zrežem na drobno. Prav tako zrežem pol čebule, nekoliko zelenega petršilja ter dva krhlja česna. Ko imam to pripravljeno, segrejem v mah kožici tri ali štiri žlice finega olja, v vročega dam pol žličice moke in takoj na to "ebulo petršilj, česen in sardele. Ko moka prav malo porumeni, zalijem z V* litra vode. premešam in pustim prevreti, nato pa do« dam še eno žlico paradižnikove konserve ter pustim na robu šted:lnika polagoma vreti še K ure. Osoliti ni treba, ker so sardele dovolj slane. To omako vlijem čez makarone, ali pa jo dam zraven v posebni posodi, da si vsak vzame po okusu.
Špehovka. V skledo dam )4 kg prese« jane pšenične moke ter naredim iz mlač« nega mleka, štirih koščkov sladkorja. 2 dkg kvasu, nekoliko soli in enega jajca mehko testo, katero stepem. To pustim vzhajati. Medtem segrejem 15 dkg ocvir« kov od sveže svinjine, primešam zraven pol žlice drobno zrezanega petršilja. Vzha« jano testo tenko razvaljam in potresem z ohlajenimi ocvirki in peteršiliem. zvijem tesno skunaj in vložim v gorko. namaza« no, z nv>ko potreseno kožico, pokrijem, dam na gorko in pustim spet vzhajati. Nato pomažem z mlekom povrhu 'n spe« čem v nečici. Serviram gorko. Lahko se potrese po vrhu tudi s sladkorjem.
U»«.
Zagonetna Greta
Kadar hoče čarovnik izvesti trik, skuša obrniti pozornost občinstva na roko, ki ni s trikom v nobeni zvezi.
Prav tako je z ljudmi v ospredju javnega zanimanja. Tudi ti imajo neke maniro in trike, da obrnejo pozornost občinstva na željeno stvar.
Vzemimo za primer Greto Garbo.
Pravijo, da je zagonetna. Tako mislijo o njej celo njeni tovariši in tovarišice pri Metro Goldwyn Mayerju. O njenih »muhl-cah« govori na stotine prigod in le skromno je število onih, ki jo zares poznajo ia mislijo o njej popolnoma drugače.
Ko je Greta Garbo prvič stopila na ameriška tla, je bila še zelo mlada. Vse ji je bilo zelo tujo, čisto drugače kakor doma na Švedskem. Poleg tega ni obvladala angleščine in tudi ljudje, ki jih je sreeavala v filmskih ateljejih, so bili čisto drugačni, kakor si jih je predstavljala. Ni ji torej preostalo nič drugega, kakor da se je zaprla vase — kar je najboljša metoda, da se človek izogne neprijetnostim in neugodnostim. Sčasoma pa je opazila, da Američani niso prav za prav tako čudni, kakor so se ji zdeli v začetku in ko je boljše obvladala angleški jezik, je šele začela razumevati, zakaj je Hollywood takšen, kakor je. Minulo je precej časa, dokler se ni seznanila s filmsko kolonijo.
Bilo je za snemanja njenega drugega filma »Vražja ženska«, takrat je pokazala Greta nekoliko več topline in je skušala spregovoriti tudi nekaj angleških besedi. Premagala je bojazen, da bi se ji rogali: »I am important« je rekla v ateljeju.
liežiser se je začudil: »Important?« (važna?). Greto je oblila rdečica. »Oh, hotela sem reči »I am imported« (importira-na) — kakor švedske sardine v škatlicah. Seveda so se vsi smejali. Greta pa je bila tako plaha, da ni nekaj dni zinila niti besedice.
Čas je mineval in slava Grete Garbo je bila vedno večja. Govorica o njeni zagonet-nosti in misterijoznosti, se je še bolj širila in vendar je bila v bistvu le njena prirojena sramežljivost.
Greta Garbo v resnici ni skrivnostna ženska. Pač pa je ena največjih filmskih zvezdnic, prav tako kakor sta bili Sarah Bernhardova in Eleonora Duše na odru. Natančno ve, kaj hoče in ne izbira samo svojih oblek, ampak daje zanje tudi načrte. Predvsem pa sodeluje pri izgotavljanju rokopisov za svoje filme in pri režijskih dogovorih. Clarence Brown, ki je režiral njen govoreči film »Ana Christie« trdi, da ima Greta Garbo nenavadno močan dra-matski zmisel.
Predsednik prihodnje konference Društva narodov — Henderson
(»Daily Express«)
Novi panamski državni predsednik Ricardo Alfaro
Državni kancelar Briining (Vzhodno potovanje nemške vlade)
(»L' Oeuvre«)
Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij A. d o 1 f Ribnika«. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran J«z«r£ak. <■•
Vai t LJubiJani,
HU/AOS. V tfllKAH
»Kako se drsajo, jaz pa stojim tu in zmr-sujem 1«
»Kar zdi se mi, da je Pepček pogoltnil kraguljček«.
»To lahko takoj ugotoviva. Kar stresi ga, pa bova slišala!«
»Prosim škarje za striženje kuponov«
Slikar išče svojo pasto za zobe
>Help! Help! I am drowning!!l< »Oprostite, gospod, toda jaz ne razumeta
Mareflnikova mačka Je mlade dobila**«
UGANKE
Krog
Magična križaljka
[T |5~ II.	i		6 : III.		h	
I?l	a	b	c		1»	_
: IV. i	b			10	v. I	
1"	c					
13 Vi,		14	15	VII		
	16 VIII.					
Vodoravno: 3. žensko kr. ime; 5. del dneva; 6. zdravilo; 9. jugosl. reka; 10. kranjska jed; 13. moško kr. ime; 15. padavina; 16. srbsko moško kr. ime. — Navpično: 1. pesnitev; 2. papiga; 4. domača žival; 7. število; 8. glasbeni izraz; 11. žensko kr. ime; 12. sorodnik; 14 pritok reke Amazonas. Kvadrat v zlogih: a = reka v Evropi; b = princip; c = mesto v Albaniji. — Od I—VIII: Priljubljeni igralec ljubljanske operete.
črkovnica
1. Nota v solmizaciji; 2. vrh v Kamniških Alpah; 3. rudnik; 4. korist; 5. priložnost; 6. kraljiček; 7. vozilo; 8. trgovci preko puščav; 9. pritrdilnica.
Diagonala: mesto v dravski banovini.
Konjiček
	n	u	1	0	ž	i	
n	a	a	e	i	s	m	a
z	g	u | p ; r			b	e	P
e	a		n	n	n	1	i
a	e	n	t	0	r	r	a
d	k	i	i	n	y	n	0
s	s	e	e	t	a	t	e
	n	e	s	S.	d	s	
Pravilna rešitev ti da kitico iz pesmi slovenskega pesnika, čigar začetnici imena in priimka dobiš v konjičku!
REŠITEV UGANK V št. 1.
»šlager?« Vsaka črta predstavlja črko abecede. V poštev pridejo le one sekirice, ki leže na črtah. Torej dobiš: Celje!
»Tekma v hockeyu«: Zdi se, da risar te »uganke« nikoli ni bil v St. Moritzu in tudi še ni videl tekme v hockeyu na ledu. Vrata so prevelika, sicer pa se igra s ploščo in ne z žogo. Tudi smuči, loparji za golf in raketi se pri hockeyu na ledu ne uporabljajo. Tudi branilec ne more igrati brez drsalk. Slednjič se tekma v hockeyu na ledu ne more vršiti na tenišču, kjer rastejo trave in rože.
Ugank ni rešil nihče pravilno.
Tudi topot razpisujemo eno nagrado v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati najkasneje do 23. t. m. •