i mv KURIR NOVO MESTO 18. marca 1980 leto IX *št. 3-4 časopis kolektiva industrije motornih vozil frrrgf rerrrfrjr ižisnžjft Hitgf 1 pi Krm L Uspešna poslovno leto je za nami Z zaključevanjem poslovnega leta 1979 je za nami izredno tvorno leto v poslovanju in gospodaijenju TOZD in delovne organizacije kot celote. 1979 je bilo leto naporov celotne družbene skupnosti, da bi umirili nekatera negativna in neusklajena gospodarska gibanja. Zato se skupni napori odražajo v izredno živahni aktivnosti različnih institucij samoupravljanja, da bi po poti dogovarjanja in sporazumevanja razreševali posamezne zadeve. Ob vseh teh različnih aktivnostih pa je bila v letu 1979 vrsta neposrednih administrativnih ukrepov, ki so se tako ali drugače odražali v poslovanju gospodarskih sistemov. IM V pa je nedvomno sistem, tesno vpet v dnevna dogajanja V lakirnici: delo v polnem razmahu V lakirnici so že nekaj časa v teku dela v zvezi z rekonstrukcijo. Uvedli bomo najsodobnejši način lakiranja karoserij. Stran 10 tako na jugoslovanskem kot na inozemskem tržišču. Skoraj ni vprašanja, ki ne bi bilo povezano z delovanjem naše delovne organizacije. Zato smo nedvomno zainteresirani za oblikovanje takšnih rešitev, ki bi ne le IMV, temveč celotnemu združenemu delu zagotavljale pogoje gospodarjenja na osnovnih družbenih izhodiščih in opredelitvah. To pa je zahtevalo izredno aktivno sodelovanje naših delegatov v različnih institucijah od zbornice, zveznih in republiških izvršnih in upravnih organov, številnih asociacij združenega dela in tako dalje. Čeprav smo na nekaterih področjih ostali nedorečeni in pomanjkljivi, kar je vplivalo tudi na naše poslovanje, moramo ceniti, da leto 1979 vendarle predstavlja korak naprej k izgrajevanju našega gospodar- skega sistema. Določeni premiki nas obvezujejo, da tudi v bodoče usmerjamo našo pozornost in aktivnost v izgrajevanje samoupravnega gospodarskega sistema, ki bo omogočal večji vpliv in sodelovanje konkretnih in neposrednih nosilcev proizvodnje in to na tista področja, ki so izrednega pomena za nadaljnje utrjevanje materialne osnove našega samoupravnega sistema. IMV se teh vprašanj ni izogibal, temveč je živo zainteresiran za postopno urejevanje vseh vprašanj po poti samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja. Občutno moramo povečati izvoz Ob tej ugotovitvi pa moramo ob ocenjevanju našega poslovanja v preteklem letu ob temeljiti oceni celotnega poslovanja predvsem oceniti na lastnih osnovah in izhodiščih zastavljeno našo dolgoročno strategijo, kako smo le-to uresničili v letu 1979. In še: ali leto 1979, ne po neposrednih finančnih pokazateljih, temveč po dolgoročnih trendih predstavlja korak naprej k zastavljenim ciljem in smotrom. Odgovori na ta vprašanja so naše vodilo za bodoče delo, saj moramo ravno preko ocen dolgoročnih trendov ocenjevati konkretne uspehe v tekočem koledarskem letu. Verjetno ni odveč ponoviti, da smo si za (Nadaljevanje na 2. str.) IMV- med največjimi slovenskimi izvozniki Rezultati izvoza DO IMV Novo mesto v januaiju 1980 dokazujejo, da so bile naše dolgoročne proizvodne odločitve in usmeritve, ki so temeljile na stalnem povečevanju proizvodnje za izvoz, pravilne. Januarski izvoz Jugoslavije je znašal 13,930.000,000 din; od tega je Slovenija izvozila za 2.680.00 ,000 din. DO IMV je v tem obdobju izvozila za 176.697.511 din. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da je znašal delež naše DO v skupnem jugoslovanskem izvozu 1,27 %, delež našega izvoza v slovenskem izvozu pa 6,59 %. To dejstvo je še toiko bolj pomembno, ker je bil naš izvoz usmerjen izključno v zahodnoevropske države. (Vir podatkov o izvozu Jugoslavije in Slovenije: Delo, 21. 2. 1980). leto 1979 zastavili nekatere temeljne usmeritve, ki bi jih morali za uresničevanje dolgoročne strategije IM V brezpogojno uresničiti Gre za našo orientacijo in dolžnost, da občutno povečamo izvoz. Skrb za nenehno in občutno povečanje izvoza ni trenutna potreba IMV, temveč je sestavni del poslovne usmerjenosti celotne delovne organizacije. Zato je izrednega pomena, da v letu 1979 beležimo izredno ugodne trende povečanega izvoza, kar je ena od bistvenih predpostavk in osnov bodočega razvoja. Naslednja obveznost, ki smo jo v letu 1979 zastavili kot prioritetno, je programirano in učinkovito reševanje investicijskih programov. Njihovo uresničevanje omogoča izvajanje celotnega kompleksa proizvodnega in družbenega razvoja IMV, kar je izrednega pomena. Ocene opravljenega dela na področju vlaganj, modernizacij, uvajanja novih linij v letu 1979 nam kažejo zadovoljivo uresničevanje vseh zastavljenih investicijskih nalog. To seveda optimistično vpliva na možnosti bodočega razvoja in zadovoljevanja vseh potreb naših delavcev. Tretja dolgoročna in prioritetna usmeritev, ki smo jo v letu 1979 uspešno uresničevali, je naša usmeritev za postopno oblikovanje celotnega kroga avtomobilskih proizvajalcev IMV programa. Gre za prizadevanja, da bi v skladu s povečanjem naših proizvodnih možnosti rastel tudi krog številnih kooperantov in sodelavcev tako v SRS kot v ostalih republikah. Z dogovori in s številnimi sporazumi o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju smo v letu 1979 napravili občuten korak naprej v smislu ustreznejše oblike delitve dela in specializacije in odpiranja programa IMV številnim proizvajalcem na celotnem področju Jugoslavije. Pozitivni trendi v letu 1979 na vseh teh prioritetnih točkah našega srednjeročnega in bodočega razvoja nedvomno predstavljajo kljub posameznim pomanjkljivostim in odstopom solidno izhodišče za uresničevanje naših srednjeročnih in dolgoročnih ciljev kot opredelitev. Će k temu dodamo, da smo v letu 1979 poslovali v izredno težkih pogojih, omejeni s stalnimi restrikcijami na področju uvoza, izsiljevanju posameznih domačih kooperantov, ne- Proizvodnja osebnih avtomobilov Leta 1979 se je začelo z borbo za doseganje kvalitete vozil na ravni kvalitete matičnih tovarn firme Renault, saj smo prav na začetku leta začeli z intenzivno proizvodnjo vozil nehnem pritisku na cene ter ob zaviranju cen naših proizvodov in z vrsto notranjih problemov pri redni proizvodnji, z deli na razreševanju in modernizaciji proizvodnje, lahko ocenimo, da smo v teh pogojih leto 1979 uspešno zaključili kljub temu, da s številnimi pokazatelji poslovne uspešnosti nismo zadovoljni. Pozitivni trendi, o katerih smo govorili, pa bodo nedvomno ob njihovem nadaljevanju vplivali ne le na ugodnejše ocene na teh področjih, temveč se bodo pozitivno odražali tudi na vseh ostalih področjih našega poslovanja. PROIZVODNJA Proizvodnja se je v letu 1979 odvijala v oteženih pogojih, na eni strani zaradi zunanjih, na drugi pa zaradi notranjih faktorjev. Med zunanje faktorje, ki so vplivali na proizvodnjo, štejemo predvsem splošno pomanjkanje surovin in repro-materiala na domačem tržišču in restrikcijo uvoza. Med notranje faktorje štejemo intenzivno investicijsko izgradnjo v okviru investicijskega programa modernizacije in rekonstrukcije Tovarne avtomobilov in avtomobilskih prikolic v Novem mestu, izgradnjo tovarne v Belem Manastiru in tovarne na Suhorju. Kljub temu pa je proizvodnja v primerjavi z letom 1978 porasla v vseh proizvodnih programih. Spodnja tabela kaže fizični obseg proizvodnje v letu 1979 in primerjavo z letom 1978. R 4 TL za Francijo. V tem smo uspeli, ker smo plan izvoza vozil model 1979 v Francijo tudi 100% izpolnili To se je odrazilo pri količini proizvo-denih vozil v prvem polletju. Poleg ogromnih naporov, ki so bili vloženi v prvem polletju v osvajanje proizvodnje vozil za Francijo, nas je pestilo stalno pomanjkanje repromateriala, predvsem ulitkov, skaja, PVC folije ter problemi uvoznega Dosežena Vrsta proizvodov proizvodnja 1979 OSEBNI AVTOMOBILI 26.873 33.423 — IMV R 4 26.873 28.972 — Ostali modeli 4.45,1 GOSPODARSKA VOZILA 2.442 2.647 AVTOM. STAN. PRIKOLICE 21.229 24.212 — TP Novo mesto 12.460 11.934 — TP Brežice 3.106 2.672 - TP Belgija 5.663 9.606 Indeks 3:2 124 108 108 114 96 86 170 materiala. Prav zaradi naštetih vprašanj so bili pogostni zastoji v proizvodnji ali pa so prihajala nekompletna vozila iz proizvodnje. Delno je izpad v proizvodnji zaradi pomanjkanja bil nadomeščen z organiziranim delom v nadurah, z delom ob sobotah in z občasnim uvajanjem 12 urnega delovnika. To je tudi osnovni razlog, daje v letu 1979 bilo vloženih relativno veliko število nadur. Prav gotovo, da vsi izpadi na ta način niso mogli biti nadomeščeni Kljub temu je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1978 narastel za 8 % ob enakem številu delavcev. Konec leta 1978 je bil odobren investicijski program za razširitev in modernizacijo proizvodnje avtomobilov in avtomobilskih prikolic v okviru srednjeročnega programa razvoja obdobju 1976 - 1980. Dela po tem investicijskem programu smo v Tovarni avtomobilov začeli konec aprila lanskega leta z rekonstrukcijo lakirnice karoserij, razširitvijo težke preserni-ce in razširitvijo linije kolesnih obročev. Hkrati so začeli izvajati gradbena dela na izgradnji industrijskega tira in razširitve presemice. Vsa ta dela znotraj in zunaj Tovarne avtomobilov so močno ovirala proizvodnjo. Prav zaradi tega je v določenih mesecih drugega polletja proizvodnja osebnih avtomobilov bila nižja od že dosežene v prvem polletju. Vzporedno z osvajanjem proizvodnje osebnih avtomobilov za izvoz smo dosegli tudi od firme Renault zahtevano kvaliteto ogrodij sedežev. Tako smo dobili najprej odobritev za vgradnjo v vozila za izvoz, nato pa smo začeli izvažati tudi sama (Nadaljevanje na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. str.) ogrodja. Izvoz le-teh se bo nadaljeval tudi v letu 1980. V drugem polletju leta 1979 je bila osvojena proizvodnja R 4 GTL za izvoz v Francijo. S tem so podane možnosti, da v letu 1980 poleg modela R 4 TL proizvajamo tudi R 4 GTL za izvoz in tudi za domače tržišče. Ocenjujemo, da je proizvodnja osebnih avtomobilov v letu 1979 kljub vsem težavam bila uspešna, saj je produktivnost narasla za 7 %. Zaključitev investicije in izkušnje, pridobljene v preteklem letu, so dobra osnova za občutno povečanje proizvodnje v letu 1980. Proizvodnja gospodarskih avtomobilov Proizvodnja gospodarskih avtomobilov je glede na zastarelo konstrukcijo polindustriiska, pri izdelavi posameznih delov pa celo obrtniška in zahteva veliko število delavcev. Sleherno povečanje je možno doseči le z boljšo organizacijo dela in s povečanjem števila delavcev ob redni oskrbi z repromaterialom in deli. Prav oskrba z reproma-teriali in izdelava delov pri nas kot tudi pri kooperantih skozi vse leto ni bila zadovoljiva. To je povzročalo pogostne zastoje v proizvodnji ali nekompletnost vozil. Izredno kritično je bilo z dobavo ulitkov in odkovkov. Sunkovita dobava je povzročala stalne zastoje v Mehanski obdelavi. Delno so tudi v tej proizvodnji izpade nadomeščali z delom v nadurah in ob prostih sobotah. Notranje težave so izhajale predvsem iz ozkega grla lahke prešernice in ročnega oddelka. Le-ti so povzročali pogostne zastoje v karosernici in na montaži. Če upoštevamo splošno pomanjkanje surovin in reproma-teriala na jugoslovanskem tržišču pa ugotavljamo, daje proizvodnja kljub vsem težavam bila večja kot v letu 1978 ob istem številu delavcev. Vsekakor je k temu pripomogla boljša organizacija dela z večjim angažiranjem vseh zaposlenih na tem programu. Tako je proizvodnja v primerjavi z letom 1978 narasla za 8 %. Proizvodnja avtomobilskih prikolic V uvodu prikazana tabela fizičnega obsega proizvodnje v letu 1979 v primerjavi z letom 1978 kaže, daje bila proizvod- nja prikolic na vseh montažah v primerjavi z letom 1978 večja za 14 %. Izvoz delov za montažo v Belgiji se je povečal celo za 70 %, pa je prav zaradi tega kljub manjši proizvodnji v Novem mestu in v Brežicah celotni rezultat ugoden. V letu 1979 je bila proizvodnja, posebno na montažah (Novo mesto, Brežice), pogosto ovirana z neredno dobavo rep-romaterialov in delov od kooperantov in iz naših TOZD. Kot nobeno leto poprej je v letu 1979 predaja iz redne proizvodnje bila mogoča le tri mesece v celem letu. Zaradi tega je bila med letom zelo visoka nedovršena proizvodnja in je bilo za kompletiranje porabljenih izredno veliko število ur v Novem mestu, v Brežicah in celo v litki, odkovki, puhin bloki, okviri vrat, ah pločevina in vezana plošča domačih proizvajalcev. Izredne težave so bile zaradi nespoštovanja dobavnih rokov, zamujanja pri planiranju itd. Le težko smo spremenili sistem planiranja, ki ustreza sedanjim tržnim razmeram. Sistem planiranja za en mesec naprej smo spremenili v planiranje za dva meseca naprej. V celem letu smo občutili restrikcijo uvoza, pa so tudi zara- mnotažni tovarni v Belgiji. Predvsem so bili kritični di tega bili pogosto zastoji v proizvodnji ali pa so bile prikolice nekompletne. Stalni problem v proizvodnji prikolic je hlodovina iglavcev in njihov žagan les. V letu 1979 je bilo v TOZD Tovarna opreme Črnomelj razžagano 15.170 m3 hlodovine. V primerjavi z letom 1978, ko je bilo razžagano 13.356 m3, predstavlja to povečanje za 13,5 %. Kljub temu moramo poudariti, da ta količina ne pokriva potreb za planirano proizvodnjo prikolic, vsled česar je vsako povečanje proizvodnje brez dodatne surovine vprašljivo. V letu 1979 nam ni uspelo dobiti dodatne količine desk v potrebni kvaliteti, pa naj bo iz domačega trga ah iz uvoza. Posebno se bo pomanjkanje lesa odrazilo v letu 1980. Ptav zaradi tega je nujno razrešiti problem oskrbe s hlodovino iglavcev v dolenjski regiji in zagotoviti, da hlodovino dobijo predvsem tisti proizvajalci, ki jo predelajo do najvišje stopnje in tak proizvod tudi izvažajo. Glede na manjše število različnih repromaterialov je delo v TOZD za proizvodnjo lesnih elementov potekalo veliko bolj normalno. To je poleg ostalega tudi pripomoglo, da je proizvodnja v primerjavi z letom (Nadaljevanje na 4. str.) Januaija letos je znašal delež 1MV v skupnem jugoslovanskem izvozu 1,27 %, v slovenskem izvozu pa že 6,59 %. S tem se uvrščamo med največje slovenske izvoznike, še pomembnejše pa je, da prodajamo vse naše izdelke samo v zahodnoevropske države. (Nadaljevanje s 3. str.) 1978 ob zmanjšanem številu delavcev bila višja za 14%. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na boljše planiranje in boljšo notranjo organizacijo v proizvodnji. Kljub težavam, ki so pestile proizvodnjo avtomobilskih prikolic v letu 1979, je proizvodnja povečana za 14 % ob manjšem številu zaposlenih. Ukrepi, ki so bili podvzeti ob koncu leta 1979, zagotavljajo nadaljnje povečanje proizvodnje v letu 1980. Proizvodnja rezervnih delov Naša delovna organizacija mora zagotavljati rezervne dele za svoj široki aktivni, kakor tudi za opuščeni proizvodni program. Povečanje proizvodnje zahteva tudi sočasno povečane količine rezervnih delov. V letu 1979 smo se pri proizvodnji rezervnih delov srečevali s podobnimi problemi kot smo jih imeli pri proizvodnji osebnih in gospodarskih vozil in avtomobilskih prikolic. Kljub temu, da smo posvetih več skrbi ravno planiranju proizvodnje rezervnih delov, razreševanju kapacitet in spremljanju problematike, je bilo v letu 1979 pogosto čutiti pomanjkanje rezervnih delov (kot n. pr. pločevinsld in mehanski deli za gospodarska vozila, preme in deli podvozja za prikolice, okna in zračniki za prikolice). Zaradi restrektivnih ukrepov na področju uvoza smo imeli pogosto motnje pri preskrbi z rezervimi deli, s katerimi se oskrbujemo iz uvoza. V letu 1980 bomo morah zaradi povečanih potreb po rezervnih delih razmigati o posebnih organizacijskih in proizvodnih oblikah, ki bodo omogočale realizacijo plana rezervnih delov. Poslovanje na področju zunanje trgovine V letu 1979 je bilo poslovanje s tujino podvrženo velikim spremembam, ki jih je naša eko-1 nomska politika s svojimi ukrepi večkrat spreminjala in zaostrovala z namenom zmanjševanja uvoza in povećavanjem izvoza. Vse pristojnosti za sporazumevanje pogojev, meril in načinov ZT poslovanja so prešle na SISEOT, kjer se s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem določajo pogoji, merila in načini ZT menjave za celotno republiko. Zaradi negativnih gibanj v ZT menjavi (prevelik uvoz) je bilo potrebno v letu 1979 na podlagi ukrepov Z1S in na tej osnovi formiranih sklepov SISEOT uvesti restriktivne mere na področju uvoza. Tako je sledilo s 1. 5. 1979 15 % zmanjšanje razmerja izvoz — uvoz in tudi 15 % zmanjšanje absolutnega zneska, do katerega se je to razmerje upoštevalo. Z upoštevanjem restriktivnih mer smo v poslovnem letu 1979 ustvarili deviznih pravic za pla-č i 1 o uvoza v višini 641.677.438,82 din. Te devizne pravice so posamezne TOZD — finalisti uporabili po pogojih uvoznega režima za nabavo surovin, repromateriala, rezervnih delov za vzdrževanje strojev in naprav itd. Celotna zunanjetrgovinska dejavnost je temeljila na realizaciji planov izvozne in uvozne dejavnosti posameznih TOZD. Zaradi zgoraj navedenih restriktivnih ukrepov je bilo potrebno med letom stalno usklajevati potrebe nakupov iz uvoza z možnostmi, ki so nam bile določene na podlagi samoupravnega sporazumevanja. Razen tega so se v teku poslovnega leta vrstili problemi in trgali kontinuiteto preskrbe z materiali iz uvoza zaradi pomanjkanja d viznih in blagovnih kontingentov. Vse to je resno ogrožalo realizacijo naših planov proizvodnje, tako za proizvodnjo za izvoz kot tudi za prodajo na domačem trgu. Posebej moramo ugotoviti, da je DO utrpela nekaj mihjonov dolarjev izpada pri izvozu v razvite dežele zahodne Evrope. Kljub temu pa so bili v poslovnem letu 1979 doseženi naj-večji premiki na izvozni dejavnosti nasploh. Ta pozitivni trend razvoja izvoza je posledica orientacije celotnega kolektiva z bitko za absolutno povečanje izvoza ob hkratni težnji za racionalno substitucijo uvoza. Vse to povečanje obsega izvoza, kakor tudi na drugi strani uvoza, je od kolektiva zahtevalo dosledno izvrševanje postavljenih nalog. Še vedno smo se morah sočati z dejstvom, da v Jugoslaviji ne proizvajamo osnovnih repromaterialov s področja kovinsko-predelovalne in kemične industrije (n. pr. pločevina, cevi, vezane plošče, različne plastične mase), kar je imelo za posledico, da je naš uvoz rasel v višini ustvarjenih deviznih pravic za plačilo uvoza. Restriktivne mere kakor prilagajanje novim situacijam na področju uvozno-izvoznega režima so postavljale delavce ZTS vsak dan pred težke, včasih tudi nerešljive naloge. Zato smo bili primorani dopolnjevati izvrševalce del tako številčno kakor tudi strokovno. Izvozna dejavnost. Kot je že v uvodu navedeno, je bil dosežen največji premik v realizaciji fizičnega izvoza, in sicer v odnosu na preteklo leto od 36,110.174 dolarjev v letu 1978 na 85,820.049 dolarjev v letu 1979, kar pomeni porast za 63 %. Iz Spodnjega pregleda je razvidno, daje diživelaizmenjava preko kontokorenta porast — index 314, medtem ko je izvoz prikolic in delov neznatno porastel — index 112. Ocena tržne situacije in možnosti plasmana Obstoječa organizacija izvoza prikolic in delov za prikolice poteka preko osem naših podjetij v tujini, katera imajo razvito trgovsko mrežo v vsaki (Nadaljevanje na 5. str.) Vrednostni prikaz izvoza. 1978 1979 index prikohce in deli 27,064.553 dolarjev 30,425.828 dolarjev 112,42 avtomobili in deli 9,045.621 dolarjev 28,394.221 dolarjev 313,90 SKUPAJ. 36,110.174 dolarjev 58,820.049 dolarjev 162,89 deželi svojega sedeža. S posredovanjem razvejane prodajne organizacije nam je uspelo prodati vso izvoženo količino prikolic. Dobavljene količine niti niso pokrile vseh pogodbenih obveznosti Na realizacijo obsega izvoza je vplivala tudi naravna katastrofa v Črni gori Na osnovi do sedaj ugotovljenih in preizkušenih možnosti plasmana lahko naša prodajna organizacija ob nespremenjenih tržnih pogojih proda na leto 30.000 stanovanjskih prikolic obstoječega proizvodnega asortimenta, kar znaša pribl. 10 % celotne evropske prodaje. V nekaterih deželah je naša udeležba v prodaji preko 10%, in sicer v vseh večjih tržiščih, kot n. pr. Francija, Italija. Obstoječa organizacija izvoza z zelo razvejano trgovsko mrežo po vsej Evropi je za našo DO velik kapital, kajti preko te organizacije lahko vključimo vse zgoraj naštete proizvode brez dodatnega vlaganja kapitala. To je dokaz, da je naš dosedanji koncept organizacije izvoza pozitivno zastavljen. Za ves izvoz, katerega opravljamo v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije s firmo RENAULT, je plasman teh proizvodov zagotovljen s strani našega partnerja. Vojila se prodajajo preko Renault — organizacije pod istimi pogoji kot vozila iz proizvodnje Renault Dele, katere proizvajamo za izvoz Renaultu sami ali naši kooperanti, uporablja Renault v svojem proizvodnem procesu pri proizvodnji osebnih vozil. Uvozna dejavnost Poslovanje je na splošno potekalo v planiranih okvirih s tem, da bi bilo možno prodati ob pravočasnih in kvalitetnejših dobavah prikolic iz Novega mesta pribl. 5.000 kom. ob upoštevanju, da je evropsko tržišče prikolic v letu 1979 doživelo porast v prodaji za 2 % v odnosu na preteklo leto. Ob prehodu v poslovno leto 1980 je bila na zalogi v tujini minimalna količina neprodanih prikolic, kar pomeni ugodno izhodišče za prodajo v letu 1980. Zaradi manj dobavljenih količin prikolic bodo podjetja v tujini zaklj učila poslovno leto z minimalnimi ostanki dohodka. S točnimi podatki še ne razpolagamo, ker bodo zaključni računi podjetij v tujini predloženi v teku marca 1980. Poslovni odnosi Poslovni odnosi, ki nastajajo z povezovanjem vseh dejavnikov zunaj naše DO za vključevanje v naš reprodukcijski proces, so bili v preteklem letu bogati po doseženih rezultatih, hkrati pa zelo obsežni glede na veliko število udeležencev v vzpostavljenih povezavah. Temeljna usmeritev v vzpostavljanju poslovnih odnosov je bila dolgoročnost in neskromno lahko trdimo, da smo ravno tu uspeli ustvariti trdna izhodišča za dosego tega cilja. Daje temu tako, najbolj zgovorno priča dejstvo, da smo uspeli združiti določen del potrebnih investicijskih sredstev z vzajemnim in interesnim združevanjem sredstev in je to prvi primer tako obsežnega združevanja sredstev nje za zagotovitev ustrezne količine in pravočasne dobave potrebnega repromateriala. Ob tem smo naleteli na mnogo problemov. Najvažnejši so: mnogi, ki so se opredelili za sodelovanje z nami, sodelujejo tudi z drugimi tuzemskimi in inozemskimi proizvajalci vozil. Posledica tega je širok asortiment proizvodov, neustrezna tehnologija in dragi proizvodi ter vedno težje spremljanje naših potreb. Ne glede na vsakodnevno isto problematiko pa se ne odrekujejo svojemu konceptu. — Beležimo primere, ki so nastajali in zaživeli s pokrivanjem naših potreb. Možnost večjega dohodka z drugimi proizvodi je imela za posledico preorientacijo na druge proizvode. — Sodelujemo z nekaterimi proizvajalci avtomobilskih delov, ki so z večjim delom svojih zmogljivosti zasedeni z oskrbo ZASTAVE in jo tudi morajo prvenstveno oskrbovati. Iz podatkov o gibanju uvoza je razvidno, da se je vrednost celotnega uvoza povečala za 34 % v primerjavi z letom 1978. To je nominalni kazalec, ker so na višino vrednosti uvoza v letu 1979 vplivali višji obračunski tečaji ZIS in višje uvozne cene. Ocenjujemo, da je fizični obseg uvoza porastel realno za pribl. 15 %%. Uvozni režim v letu 1979 se je zaradi splošnih gospodarskih gibanj mednarodne menjave Jugoslavije s tujino večkrat dopolnjeval in postajal vse bolj restriktiven. V letu 1979 smo se zaradi restrikcije uvoza srečevali s stalnim problemom pomanj- vrednostni prikaz uvoza: reprodukcija rezervni deli oprema SKUPAJ 1978 56.985.562,30 dolarjev 4.357.853,12 dolarjev 3.040.254,99 dolarjev 64.383.670,41 dolarjev 1979 79.824.118,27 dolarjev 5.720.798,41 dolarjev 1.012 564,06 dolarjev 86.557.480,74 dolarjev indeks 140 131 33 134 Poslovanje podjetij v tujini Že prej smo omenjali, da smo preko 8 podjetij v tujini realizirali izvoz avtomobilskih stanovanjskih prikolic v vrednosti 30,425.828 dolarjev. Področja prodaje so vse razvite dežele zahodne Evrope, razen Portugalske, Španije in Irske. Posebej moramo opozoriti na uspešno poslovanje podjetja v tujini v Deinzeju, katero je povečalo proizvodnjo Adria prikolic od 5.729 kom. v letu 1978 na 9.047 kom. v letu 1979. Ta rezultat temelji na uspešnejšem razreševanju dobav repromateriala iz naših TOZD. v naši republiki. Ker so v tem sodelovali najznačajnejši kooperanti iz naše in dveh ostalih republik, je to jamstvo za trdno jedro bodoče poslovne skupnosti IM V. Razen prej navedenega smo bili angažirani s širjenjem kroga udeležencev v našem reprodukcijskem procesu izven naše republike, predvsem v sosedno Hrvatsko. Opravljeno je niz razgovorov in sadove teh razgovorov lahko pričakujemo v tekočem letu. Mimo gornjih aktivnosti pa je največji del poslovnih odnosov zajemala dejavnost, ki je bila usmerjena v nenehno prizadeva- kanja deviznih pravic za plačevanje uvoza in pomanjkanjem nekaterih režimskih sredstev za uvoz (zavorne obloge, pločevina, elektromaterial, kar je vplivalo na občasne zastoje v rednih dobavah. — Problemov oskrbe s surovinami, ki jih potrebujejo naši partnerji za svojo proizvodnjo n. pr. izvoz kvalitetne topolove hlodovine v Italijo, zaradi česar proizvajalec vezanih plošč nima hlodovine, vložka za valjarne in livarne. — Nedoseganje zahtevane kvalitete in prekomerni škart povzroča, da se posamezni dobavitelji usmerjajo na enostavnejše proizvode. — EvtL nerešena vprašaja okrog cen imajo za posledico zaustavitve dobav. Z nikomur se do danes nismo uspeli dogovoriti, da nerešene cene ne zaustavljajo dobave. Posebno smo si prizadevali zadržati intenziven pritisk na zviševanje cen. Opravljeno je bilo veliko razgovorov z našimi dobavitelji za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, vendar moramo oceniti, da zaenkrat odklanjajo dohodkovno povezovanje in vztrajajo na dosedanjih kupoprodajnih odnosih. Cene kot element kupoprodaje ali kot merilo za delež pri delitvi ustvarjenega prihodka in dohodka pa so bile in ostajajo osrednji problem v odnosih z udeleženci v naši proizvodnji. Vgrajujemo oz. uporabljamo proizvode, katerih cene so se formirale po družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in prostem formiranju po tržnih pogojih. Problemi, ki so se v zvezi s tem pojavili so sledeči: — nihče ni želel odstopati od pravic, ki mu jih zakon omogoča. — Povečanja cen so časovno neusklajena z našim povečanjem. — Odstotki so praviloma večji kot se odobravajo nam. N. pr.: črna metalurgija 20 — 25 % barvne kovine 16%, tekstil 12 %, umetne snovi iz nafte do 100 %. — Zamrznitev cen ni prinesla nobenega izboljšanja, dogovori, predvsem z monopolisti, so nemogoči. — Nihče ne sprejema načela, da se cene vsem proizvodom, ki se vgrajujejo v naše proizvode, formirajo na način, kot je to slučaj za naše proizvode in uveljavljajo v istem odstotku. Razen naštetih problemov smo se dnevno konfrotirali z zahtevki naših kooperantov po odstopu deviznih sredstev, ki pa jih nismo mogli izpolniti Zahtevki so se gibali od 20 % do 50 % ob dejstvu, da nam posamezne organizacije dobavljajo proizvode, katerih cena je od svetovnih cen z vsemi uvoznimi dajatvami za 20 do 50 % višja. Prej naštete probleme so v manjši meri spremljali tudi lastni problemi, ki izvirajo iz nedodelanosti poslovnega procesa, bolj pa tisti, ki jih je treba pripisati številčno premajhni in strokovni kadrovski zasedbi. DEJAVNOST NA PODROČJU INVESTICIJ V letu 1979 smo si zastavili intenzivno investicijsko dejav- (Nadaljevanje na 6. str.) nost, ki naj bi zgotovila uresničevanje zastavljenih programov srednjeročnega programa Ocenjujemo, da so vsa predvidena dela na področju investicij solidno zastavljena, kar bo v nadaljevanju omogočalo pravočasno zaključitev posameznih programov. Investicijska dejavnost se je v letu 1979 odvijala v znamenju izvrševanja naslednjih investicijskih programov: 1. dograditev pomožnih objektov pri tovarni avtomobilov, 2. program rekonstrukcije, modernizacije in razširitve kapacitet v TOZD Tovarna avtomobilov in TOZD Tovarna prikolic, 3. program rekonstrukcije TOZD tovarna opreme Beli Manastir, 4. program rekonstrukcije obrata kovinske opreme na Suhorju. Izvajanje del Dograditev pomožnih objektov pri tovarni avtomobilov V letu 1979 so se nadaljevala dela, ki so bila pričeta v letu 1978. Na posameznih objektih iz tega programa so bila izvršena naslednja investicijska dela: 1. vzhodni aneks: — izgrajen in opremljen je del aneksa med vrstama 10—26’, v katerem se nahajajo računski center, trafo postaja TP2, garderobe, dve delilnici hrane in v zgornjem nadstropju pisarniški prostori. V aneksu se nahajajo Za našo delovno organizacijo nič posebnega; ženske roke tudi ob stružnici... (Foto Janez Pavlin). tudi dodatne sanitarije za proizvodnjo in potrebne strojnice za ogrevanje in prezračevanje aneksa. — Začeta je izgradnja zaključnega dela vzhodnega aneksa med vrstama 3’ — 10, in sicer je izveden betonski kletni del in deloma jeklena konstrukcija. 2. Severni aneks — izvršene so investicijske priprave za izgradnjo objekta z odkupovanjem potrebnih parcel in pridobivanjem potrebnih upravnih dovoljenj. — Pričeta je gradnja objekta, in sicer je bil zgrajen betonski del kletnega prostora, v katerem so locirani bazeni za čiščenje tehnološke vode iz lakirnice karoserij. 3. Južni plato z glavnim tovornim vhodom - Dokončana je izgradnja 1. faze južnega platoja z izgradnjo potrebne kanalizacijske mreže tako za odvod meteorne vode, kot za potrebe elektroinštalacij, telefonskih inštalacij in vodovoda, ki potekajo skozi plato. K pripravljalnem delu za izgradnjo Južnega platoja kot tudi vseh nadaljnjih gradenj na področju IM V so bile prestavljene oziroma urejene vse javne komunalne inštalacije, ki so potekale po tem prostoru. Tako je bil preložen kompleten glavni vodovodni vod od Gotne vasi do Žabje vasi s spremembo napajanja rezervarja na Grmu in, prestavljeni vsi telefonski in elektro vodi Za objekt glavnega tovornega vhoda so bili izdelani betonski temelji, tako da bo v prvih mesecih leta 1980 tudi ta objekt zgrajen. 4. Vzhodni plato — Za vzhodni plato je bila pridobljena potrebna investicijska dokumentacija. Nadaljevali smo z zemeljskimi deli oziroma izravnavo terena. Na južnem delu vzhodnega platoja je bil v makadamski izvedbi izdelan večji plato, na katerega seje ob pričetku zemeljskih del na CELOTNI PRIHODEK IN vzhodnem delu tovarne preselila avtobusna postaja IM V in avtopark. Program rekonstrukcije, modernizacije in razširitve kapacitet v TOZD Tovarne avtomobilov in TOZD Tovarne prikolic. Leto 1979 je leto intenzivnega izvajanja del po navedenem investicijskem programu. Po posameznih točkah investicijskega programa smo izvajali naslednje aktivnosti: Gradbeni objekti: — Izvedena so obsežna zemeljska dela kot priprave za nadaljno izgradnjo objektov po programu, s posebnim poudarkom na izgradnji tovarne prikolic in industrijskega tira. Pričeto je fundiranje tovarne prikolic in izgradnj a skladiščnih prostorov, tako da bo njena izgradnja v letu 1980 omogočila uresničitev ciljev, ki jih investicijski program zasleduje. Posebno obsežna dela so bila izvedena na izgradnji industrijskega tira z objektom železniškega viadukta. Z dokončanjem teh del v aprilu 1980 bo izvršen eden od glavnih pogojev za nemoteno nadaljnje povečanje in pocenitev stroškov proizvodnje. Za te objekte so bde razčiščene projektne naloge, izkristalizirana zazidava in v predhodnih postopkih pridobljena administrativna soglasja za gradnjo. Izvršena so bila obsežna projektna dela, ki pa še niso zaključena in potekajo sukcesivno s potrebami gradnje. V zvezi z gradnjo tako obsežnih objektov so bde ob sodelovanju ustreznih služb in delavcev IMV opravljena obsežna in naporna dela pri izbiranju izvajalcev, sklepanju pogodb, predvsem pa pri zagotavljanju potrebnih sredstev. — V zvezi s postavljanjem raznih proizvodnih linij so bila izvedena v obstoječih proizvodnih objektih potrebna gradbena in inštalacijska dela. Posebno obsežna so bila ta dela pri rekonstrukciji lakirnice karoserij, ki smo jo izvajali skozi večji del leta in ki še ni zaključena, RAZPOREDITEV - z« obdobj ter pri dokončanju linij težkih stiskalnic v dosedaj zgrajenem delu. Oprema — Med letom je sukcesivno prihajala oprema, ki je bila naročena po investicijskem programu. Pričelo se je s postavljanjem posameznih proizvodnih linij in z rekonstrukcijo nekaterih. V tem sklopu so bile postavljene nosilne naprave in inštalacije za razširitev karoser-nice, postavljene nove linije težkih preš, največji poseg v dosedanjo proizvodnjo pa predstavlja rekonstrukcija, modernizam ja in povečava lakirnice karoserij. Vsi ti posegi v proizvodni prostor tovarne avtomobilov so v precejšnji meri motili redno proizvodnjo, ki bi bila brez teh motenj lahko uspešnejša. Z dograditvijo začetnih in novih del na proizvodnih linijah in s pridobitvijo novega proizvodnega in skladiščnega prostora v letu 1980 pa bo proizvodnja lahko dosegla planirani in z investicijskim programom začrtani obseg in gospodarske rezultate. Program rekonstrukcije TOZD Tovarna opreme Beli Manastir V letu 1978 začeta gradnja novih proizvodnih prostorov TOZD Tovarne opreme v Belem Manastiru je bila v letu 1980 zaključena. Zgrajeni so: nova proizvodna hala, kotlarna, industrijski tir, kanalizacija s čistilno napravo, ceste in platoji. Delno je bila montirana nova proizvodna oprema (lakirnica), glavni del opreme, predvsem uvozne, pa bo montiran v letu 1980. Program rekonstrukcije Obrata kovinske opreme Suhor Leta 1979 je bila zgrajena proizvodna hala z aneksom in ostalimi spremljajočimi objekti. Iz tovarne avtomobilov v Novem mestu je bila na Suhor že prenešena določena kovinska proizvodnja, dokončna izgradnja obrata z postavitvijo vse opreme pa bo opravljena v letu 1980. od 1.1. do 31-12.79 v OOO din zap. št. elementi 1978 1979 indeks 1. celotni prihodek 4.o22.86o 5.133.509 128 2. porabljena sredstva 3.o25.o42 4.029.388 133 3- amortizacija po minim.stopnjah 85.554 127.651 149 4. dohodek 912.264 976.470 lo7 5- čisti dohodek 603.448 65o.oo5 I08 6. osebni dohodki 465*254- 594.784 128 Koristno srečanje mladih Konferenca mladih delavcev in komisija za idejnopolitično delo pri predsedstvu OK ZSMS je organizirala seminar za vodstvo 00 ZSMS. Hkrati je potekalo usposabljanje tudi za vodstva 00 ZSMS iz krajevnih skupnosti, pripravljeno pa je bilo tudi srečanje z vodstvom 00 ZSMS obalno-kraške regije. Za seminar je iz vsake organizacije združenega dela bil izvoljen po 1 — 2 člana posameznih 00 ZSMS vsakega tozda. Vendar se iz nekaterih tozd seminaija niso udeležili, saj še nimajo osnovane osnovne organizacije. Zbrali smo se na seminarju, katerega naloga je bila idejno politično usposabljanje članov za vodstva 00 ZSMS. Le-toje nujno potrebno za uspešno vključevanje mladih v razreševanje družbenih vprašanj. Teoretično znanje služi mladim v konkretnih akcijah. Menimo, da mora izobraževanje in usposabljanje zajeti čim širši krog članstva mladinskih organizacij. Prvi dan seminarja za vodstva 00 ZSMS iz tozd smo se seznanili s programom, ki je obsegal naslednje teme: 1. gospodarjenje v združenem delu (pridobivanje dohodka, delitev dohodka in odločanje, medsebojna odvisnost sredstev za OD in ustvarjanje dohodka, dohodek kot materialna osnova plamiranja razvoja)- 2. Idejnopolitično usposabljanje, organiziranost (delo po skupinah). 3. Družbeno planiranje in položaj gospodarstva v občini. 4. Mednarodna politično vojaška situacija s poudarkom na sosednje države. Predavanja smo pozorno poslušali, da bi čim več pridobljenega znanja odnesli v svoie 00 ZSMS. O gospodarjenju v združenem delu (pridobivanju dohodka in delitvi) nam je predaval Alojz Padovan (SDK Novo mesto). Za pridobivanje dohodka je pomembnih več faktorjev: zagotovitev materialnih sredstev, zagotovitev osnovnih sredstev in zagotovitev usposabljanja človeka — delavca, kot usmerjevalca in usklajevalca predmetov dela. Kadar vsi trije faktorji delujejo skladno in z največjo praktično zmogljivostjo, takrat lahko govorimo o dohodka Pri ustvarjanju večjega dohodka dohodek lažje delimo na večje dele; takrat so vrednejše tudi enote dela, ki so nam osnova za osebne dohodke. Dohodek delimo na sredstva skupne porabe, obveznosti do družbe, ostanek za sklade in osebne dohodke. Vsi deli dohodka se delijo procetualno glede na celotni dohodek. Osebni dohodki pa se iz celotnega dohodka oddvojijo glede na število enot dela z vrednostjo enote dela. Dohodek je v veliki meri odvisen tudi od prihodka in stroškov ter izdatkov v tozd. Če imamo večje izdatke kot prihodke, je naš dohodek v najboljšem primeru nič ali manj kot nič. Kadar pa smo z uspešno in smotrno zasedenostjo delovnih področij delali ekonomično in produktivno in da smo uspešno prodali svoje produkte, lahko govorimo o večjih prihodkih kot odhodkih. Takrat je naš dohodek poziti-vea V tozd kot osnovni celici pridobivanja dohodka moramo delati gospodarno. Racionalno moramo porabljati material, energijo in čas, kije zadnje čase vse pomembnejši činitelj v proizvodnem procesu. Kadar- bomo vsi racionalno izkoriščali čas in ostale faktorje, ne bo več bojazni za sanacijo ali celo stečaj katerekoli organizacije združenega dela. Tu je potekal razgovor o idejnopolitičnem izobraževanju v mladinskih organizacijah. Pogovarjali smo se o problemih, ki se pojavljajo ob družbenopolitičnem izobraževanju, o problemih, pri katerih se pogosto zatakne. Poglavitni problem, ki se pojavlja pri delovanju 00 ZSMS, je nezainteresiranost nekaterih mladincev, kar pa je pogojeno z nepravilnim načinom dela in z neizobraževanjem članstva. V prenekateri 00 ZSMS je problem za uspešno delovanje prostor. Vsekakor pa se moramo najprej ustaviti pri samem izobraževanju. Vsi predsedniki morajo vedeti, da je uspešnost vsakega sestanka odvisna od: dobre priprave vodje, od vsebine sestanka, aktivnosti udeležencev in materialnih pogojev. Predsednik mora imeti sposobnost obvladovanja situacije, imeti se za enakovrednega člana, imeti mora smisel sposobnosti vodenja sestanka in usmerjenja raznih razprav, imeti mora pozitiven odnos do dela. Izobraževanju in usposabljanju posvečamo še vedno premalo pozornosti, zato morajo te oblike postati naša vsakodnevna aktivnost. Vsaka aktivnost mora tudi usposabljati. Neznanje, neusposobljenost sta vzrok neučinkovitosti v našem delu. Oba vzroka bomo omilili in odpravili samo s stalnim izobraževanjem vodstva in celotnega članstva. Še nekaj besed o sestankih. Sestanek mora biti dogovor za akcijo. To pomeni, da ga moramo temeljito pripraviti, da bomo lahko ob koncu sprejeli konkretne sklepe. Sestanek mora biti tudi mesto preverjanja, uresničevanja že sprejetih nalog. Družbeno planiranje Tov. Roman Raj er, član IS SOb Novo mesto, je v predavanju podal osnovne smernice družbenga planiranja. Poudaril je pomen družbenega dogovora, analize razvoja preteklega dela glede na povečanje produktivnosti, na družbeno planiranje. Razložil in s primeri je popestril položaj gospodarstva v občini, predvsem področje trgovine, kmetijstva in industrije. Nakazal je tudi osnovne poti, po katerih bi moralo iti gospodarstvo Novega mesta, da bi šlo naprej, saj je znano, da odstopamo od dogovorov. Pomemben činitelj v splošnem jugoslovanskem, slovenskem ali ožjem gospodarstvu je tudi uvoz. Seznanili smo se z osnovnimi problemi na področju gospodarstva in relaciji med industrijo naše države in industrije Evrope oz. sveta Da je bilo predavanje bolj zanimivo in uspešno, so ga spremljala tudi nekatera vmesna vprašanja mladincev. Zaključek seminarja in splošna ocena Svet seminarja je na svoji seji takole ocenil potek seminarja: ugotavljamo, da je bilo počutje v centru do sedaj zadovoljivo, vendar ne v taki meri kot smo pričakovali Sodelovanja z mladinci obalno-kraške regije je bilo premalo. Efektivni čas je bil izkoriščen v zadostni meri Razprave so bile po posameznih skupinah izvirne in izčrpne. Splošna ocena seminarja je torej dobra, razen začetne napake, ki jo je povzročilo vodstvo, ker ni pripravilo siste-matičneea nagovora takoj, ko smo prišli in ni obrazložilo hišnega reda vsem udeležencem. Na koncu seminaija smo se dogovorili da bo organizator prihodnjega seminaija OK ZSMS Novo mesto in da se sklepe seminaija in smernice za nadaljnje delo 00 ZSMS v najkrajšem času dostavijo vsem 00 ZSMS. ANTON LUZAR Imevejevci se dogovarjajo za taktiko v naslednji točki (foto Radenkovič) SEMINAR ZA VODSTVA 00 ZSMS IZ TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IM V - uspešnejši od železar jev V okviru akcije „V zdravju tor je slovenski tednik 7 D, proizvajalca športne opre-je moč“, katere organiza- in ob sodelovanju Yassa — me, ki je tudi opremila Skok z mesta in z njim dosežena daljava hitro povesta, kako prožni smo še in kaj zmorejo naše mišice ... Le poglejte jih, firbce in razsodnike, kako spremljajo našo skakalko! Bo še šlo? Tekmovalka globoko diha, da bo kar najbolj napolnila preizkusno posodo, ki pove, koliko zmorejo naša pljuča... Da gre zares, vam pove že napeta drža opazovalcev! Da smo vsi krepko, a športno navijali za naše, je seveda razumljivo. Prizorček s tokratnega srečanja z železaiji nastopajoči ekipi, je bilo 23. februarja srečanje med ekipo IMV in Železarne Jesenice. Dvoboj je bil v novomeški športni dvorani Marof pred polnimi tribunami gledalcev. 0 tej akciji smo pisali že v eni prejšnjih številk Kurirja, kjer smo tudi opisali namen akcije in sestav ekipe. Naj še enkrat povemo, da je morala biti vsaka ekipa sestavljena iz moških in ženskih članov različne starosti, in sicer od 19 let - najmlajši, do najstarejših -nad 50 let Za igre, ki so bile na sporedu, smo sestavili solidno mešano ekipo iz naših delavk in delavcev, za katere pa lahko rečemo, da niso aktivni športniki. Kljub temu se je poznal resen pristop vseh nastopajočih, saj so redno obiskovali priprave za tekmovanje. Srečanje je vodil znani televizijski komentator in „trimč-kar“ Mito Trefalt ob sodelovanju ansambla Pomlad, gledalcem pa se je predstavil še mešani pevski zbor našega kolektiva. Za smeh in prijetno zabavo je poskrbel mariborski igralec Volodja Peer. Igre so zahtevale od nastopajočih iznajdljivost spretnost, moč in hitrost, kar so pokazala tudi neposredna srečanja obeh ekip. Lahko ocenimo, da je občinstvo izredno sodelovalo v spodbujanju domače ekipe. Kljub temu, da je bil dvoboj odločen v korist ekipe IMV s sorazmerno visokim rezultatom 31:19, pa moramo pripomniti, da so bili vsi dvoboji v posameznih panogah izredno napeti in vznemirljivi ter da je odločitev padala v zadnjih sekundah in metrih. S tem je naša ekipa postala polfinalist skupaj z Železarno Ravne, Fructalom iz Ajdovščine in Železniškim gospodarstvom Ljubljana. V polfinalu se bosta srečali ekipi Fructala in Železarne ter Železniškega gospodarstva in IMV. To srečanje bo v petek, 14. 3. 1980 ob 18. uri v športni dvorani Marof v Novem mestu. Vabimo vas, da si to srečanje ogledate, s čimer boste imeli priložnost spoznati, kako se da izkoristiti svoj prosti čas za telesno utrjevanje, kar prispeva k boljšemu zdravju, s tem pa tudi manj izostankom z dela in večji storilnosti. JOŽE TURK Zlata preizkuša „vitalno kapaciteto pljuč”, po domače: koliko sape premore, Mito Trefalt pa opazuje, koliko višine bo pokazal ustrezni aparat Bilo je vseskozi napeto, športno, pa hkrati seveda tudi zabavno, kot se za taka srečanja spodobi... Kdo bo koga? - vlečenje vrvi postaja prav po zaslugi delavskih športnih iger vedno bolj priljubljena športno-zabavna točka takih srečaj. V lakirnici delo v polnem zamahu Lakirnica in dela v njej so že nekaj časa v središču pozornosti vseh nas. Vse zanima, kdaj bo do kraja izvedena investicija 48 milijard, s katero bomo dobili eno najsodobnejših lakirnic pri nas. O tem, kako je organizirano in kako poteka delo v lakirnici, smo se pogovarjali z vodjem lakirnice tov. Al Soufi Adna-nom in Igorjem Fabianom, vodjem tehnologije v proizvodnji IV. Vsi vemo, da vozilo ne more priti na trg nelakirano, pa ne le zato, da bi bilo brez barve. Manj privlačno je za oko, barva, nanesena na pločevino, pa pomeni zaščito, ki bistveno podaljša življenjsko dobo vozila. Napačno bi bilo misliti, da v lakirnici le lakirajo. tu je še druga, prav tako pomembna delovna naloga - tesnenje. Tehnologija lakiranja — elektroforeza, ki jo uporablja- mo še danes, je bila vpeljana leta 1971 kot zadnja beseda tehnike. S to tehnologijo smo bili in smo še danes lahko zadovoljni, saj glede kvalitete nikoli nismo imeli kakih večjih težav. Tudi Renault nam priznava visoko kvaliteto našega lakiranja. Pa si pobliže poglejmo elek-troforezni oziroma anoforezni sistem lakiranja. Spremljali smo karoserijo enega izmed avtomobilov R—4, ko iz karosernice pride v proizvodnjo IV, torej lakirnico, in vse do tedaj, ko po traku že la- kirana karoserija pride v montažo. Prva delovna operacija, ko karoserija pride v lakirnico, je ročno grobo razmaščevanje karoserije. To je tudi edina ročna operacija na elektroforetski liniji. Od tu gre karoserija v tunel za predobdelavo. To je proces, ki ga lahko delimo še na tri dele, in sicer na. — razmaščevanje s kemikalijami, ki jih je potrebno segreti na 64°C. — cink — fosfatiranje, kjer se že nanaša prvi zaščitni sloj, ki je neviden in pločevino posivi. Sloj te zaščite omogoča enakomerno nanašanje elektroforezij-skega laka in poveča učinkovitost protikorozijske zaščite. — sledi izpiranje s tehnološko vodo. Ker pri tem izpiranju porabijo ogromne količine te vode, smo prav zato, da smo postopek racionalizirali, začeli vodo sami deionizirati. S to tehnološko vodo nevtraliziramo površino karoserije, da ne pride do poznejših nezaželenih reakcij. Ko je predobdelava karoserije končana, gre le-ta v elektro-forezno lakiranje, ki je v bistvu zelo enostavno. Imamo negorljiv lak, suho snov, ki je pomešana z vodo. tema dvema kom-ponentoma so dodani še pospeševalci. Ko imamo vse to, spustimo skozi kad istosmerni električni tok in to sproži reakcijo, da se začno delci laka izločati na površino pločevine. Ko je na karoseriji sedaj že elektroforez-ni lak, mora karoserija ponovno v tunel za izpiranje, nato pa na sušenje v peč^ kjer se suši 15 minut pri 220 C. Vsa dela v lakirnici so usklajena in celotna linija dela v časovnem intervalu petih minut. Toliko na kratko o poteku dela v proizvodnji IV. Tovariša Adnana AlSoufija smo povprašali o težavah, s katerimi se srečujejo v lakirnici pri svojem delu. „Težav je kar nekaj,“ je začel pripovedovati tov. Al Soufi. „Danes vidimo, da je od nas odšla vrsta mladih, perspektivnih in za delo vnetih ljudi, ker zanje in njihove težave nismo našli časa in jim nismo poskušali pomagati urediti življenjske pogoje. Nekateri so odšli, ker niso bili zadovoljnjni z osebnim dohodkom, drugi niso imeli rešenega stanovanjskega problema in so si poiskali delo bližje domu. Mnogim pa naša DO služi kot odskočna deska, saj mnogi naši štipendisti, ko poravnajo obveznost do naše DO, odidejo (Nadaljevanje na 11. str.) Avtomatska linija za preobdelavo: razmaščevanje drugam. Mi vse to mirno gledamo in se nemalokdaj premalo trudimo, da bi delavca zadržali. Tudi odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža je pri nas preveč, saj se dogaja, da imamo 15 % bolniške in odsotnost doseže včasih tudi 20 %. Tudi dela v lakirnici, za katerega vemo, da je naporno, nismo še prav ocenili. Osip zaposlenih v lakirnici bo potrebno glede na potrebe bodoče zmogljivosti nove lakirnice omejiti in že sedaj misliti o tem, da bo tedaj, ko bo nova lakirnica nared, dovolj ljudi za vse delovne operacije/1 — Tov. Al Soufi, kako pa potekajo dela pri montaži nove lakirnice? „Vemo, daje ta nova investicija vredna 48 milijard, vendar pa pričakujemo, da bo nova lakirnica nared z zamudo, saj imamo določene težave z elektriko in zaradi del, vezanih na kooperante. Zato smo se odločili, da bomo elektroforetsko lakiranje, ki je novo in moderno in naj bi zagotovilo večjo odpornost proti rji, upeljali postopno. Ta tehnologija je dokaj nova tudi na zahodu in je glede nekaterih zahtev precej občutljiva. Prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra lahko pričakujemo določene težave na začetku . uvajalna doba te tehnologije je-6 mesecev. predobdelava na tej novi liniji je kombiniran sistem potapljanja in brizganja. poleg tega je celotna linija predvidena za kontinuirano potapljanje. Ta linija je, gledano s tehnološkega vidika in vzdrževanja, izredno zahtevna in bo zahtevala usklajeno delo vseh faktorjev/* V lakirnici je zaposlenih tudi 25 žensk. Ena med njimi je Slava Turk, ki dela v lakirnici na tesnenju karoserije že 6 let. „V lakirnici imamo prav posebne delovne pogoje/* pravi Slavka. „to, da je pri nas stalen smrad, ni nič novega. Sedaj pa, ko so v teku dela v zvezi z novo lakirnico, imamo še prepih in povečan ropot. Tako so pogoji dela včasih zelo slabi, predvsem ženske, ki smo nekoliko bolj občutljive od moških, to dobro občutimo. Samo delo, ki ga opravljam fizično, sploh ni naporno, je pa dokaj umazano in uničimo kar precej delovnih oblek, ki jih moramo tako menjati vsaka dva meseca. No, tako kot nas pozimi včasih zebe, pa je poleti pri nas neznosna vročina. Glede na to, da se s sodelavci kar dobro razumemo in pomagamo drug drugemu, pa človek laže potrpi.** Naš drugi sogovornik ;e bil Miro Škrtič, ki dela v kabini po- (Nadaljevanje na 12. str.) Priprava karoserije — edina ročna operacija v lakirnici Preobdelava: izpiranje z deionizirano vodo Sodobno elektroforetsko lakiranje: „katrco” potopijo v bazen krivnega laka. „V IM V sem šele dve leti in ves ta čas delam v lakirnici. V Novo mesto sem prišel iz Karlovca in sem si tu našel podnajemniško sobo. Sobo sem težko našel in prava škoda je, da naša delovnas organizacija nima še samskega doma, saj sem prepričan, da bi tako pridobili še več ljudi. Sicer pa sem v IMV kar zadovoljen. Morda bi bilo potrebno nekoliko bolje organizirati delo mladih, saj na primer naša 00 ZSMS v lakirnici sploh ni aktivna. Gotovo pa je veliko mladih, ki bi želeli delati v mladinski organizaciji, vendar ne le da bi se samo shajali na sestankih, pač pa da bi tudi kaj konkretnega naredili!" Toliko o delu v lakirnici 7 a danes, gotovo pa bomo o lakirnici še pisali, ko bodo končana dela na montaži nove, sodobne lakirnice. J.Š. Enomesečni prejemki vseh Slovencev Zanimivo je vedeti, koliko znašajo n.pr. skupni denarni prejemki vseh Slovencev v enem mesecu. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so znašali skupni denarni prejemki, prebivalstva v naši republiki, lani junija 23.820 milijonov dinarjev, skupni denarni izdatki pa 18.931 milijonov dinarjev. Skupni denarni prejemki so bili tako za 11 % višji kot v maju 1979 oz. za 39 % višji kot junija 1978. V teku enega leta, od junija 1978 do junija 1979, so bili skupni denarni prejemki prebivalstva v Sloveniji višji za 38 %, za enak odstotek pa so se dvignili tudi skupni denarni izdatki. Ocejevanje elektroretskega laka, nato izpiranje pred sušenjem Kvalitetna zaščita s PVC materiali Priprava pred končnim lakiranjem Zadnja faza pred predajo karoserije na montažo Kruh in ostanki hrane po tleh, smeti in odpadki — kakor da bi bili v hlevu, ne pa v jedilnici odraslih ljudi... Kot da nikogar ni nič sram za take medsebojne odnose, kot da se nikoli nismo ničesar naučili o vedenju in snagi! Kako dolgo še tako nečloveško? V prejšnji številki „Kuriija" smo objavili zapažanja ene izmed naših delavk, kako ravnamo z novo jedilnico. Naj danes za neokusno dekoracijo dodamo še dve fotografiji, ki pričata o našem odnosu do družbene lastnine in hrane. Mize in stoli ne puščajo več vtisa, da so novi, komaj dobro kupljeni. Zidovi, ki so bili ob otvoritvi sveže prepleskani, so vsi umazani, zamaščeni, na njih so sledovi nog, ki se trudne naslanjajo nanj. Povsod v jedilnici vidimo dobro označene napise, ki nas prosijo, da pospravimo za seboj ostanke hrane, prazne steklenice. Toda učinka ni... „Jaz imam sit želodec, jedel sem za čisto mizo, kaj me briga, kako bo jedel tisti za menoj . ..“ Tako kot leži kruh po tleh jedilnice, tako kot nemarno, neprizadeto nekateri brcajo kose kruha, tako počno v proizvodnji z orodjem, vijaki, maticami - z našo družbeno lastnino. Kako dolgo še tako? Kaj se res ne zavedamo, da topla voda, ki jo pustimo teči, ker jo je pač „težko" zapreti, da luči, ki gorijo brez potrebe sredi belega dne in še vrsta malomarnosti in neodgovornosti škodujejo le nam samim? ! Mar je naša družbena zavest res tako nizka, smo res tako neodgovorni? Nas ni nič sram, da počnemo to kot delavci IMV? Takole je med našimi malicami — zberemo se, oddahnemo po napornem delu, prigriznemo in kaj spijemo, pa tudi čas za kratek pogovor s sodelavci se vedno najde. Mar nam že slika sama ne pove, da smo vsi skupaj pravzaprav velika družina z enakimi skrbmi, nalogam , veseljem in s skupnimi dolžnostmi? rsoge nekaj mesecev starih miz so obtolčene kot da bi jih uporabljali že leta in leta.. skupno”, ah ne? ! J . Saj je „naše, Dopisujete v KU- RIRJA, glasilo naše delovne organizacije! Oglašajte se z novi- cami, vprašanji in s poročili iz svoje TOZD o vsem, kar za- nima tudi druge! TOZD Vseh poškodb Pot Resnost Pogostost Index 78-1 OO 77 78 79 77 78 79 77 78 79 77 78 79 Res. I °g. Tovarna avtomobilov 541 596 405 52 25 45 15.8 15.7 17.5 15.5 15.9 14.1 1.11 0.86 Tovarna prikolic 78 99 81 6 15 8 15.8 15.7 19.1 9.5 14.0 12.6 1.21 0.94 Tehnoservis 21 26 25 5 1 5 15.8 15.7 15.0 4.6 9.5 7.4 0.95 0.77 Obrat Suhor 8 14 21 _ 5 _ 10.6 15.4 10.9 6.4 8.5 16.1 0.81 1.95 TAP Brežice 52 51 26 5 2 4 11.5 9.2 22.9 12.0 12.5 9.8 2.48 0.78 TO Plima 58 52 26 5 5 5 15.6 26.6 14.8 5.4 5.5 4.2 0.55 0.76 TO Črnomelj 45 58 59 5 7 1 16.0 10.5 26.5 8.9 10.6 10.0 2.52 0.94 TO KG Šmarjeta _ 5 9 _ 1 1 _ 14.7 27.6 _ 4.0 7.7 1.88 1.92 Razvojni inštitut 4 5 5 1 - - 15.8 15.7 11.4 4.7 2.7 5.5 0.72 1.22 Commerce 5 5 10 - 2 4 15.8 15.7 8.7 1.4 0.5 2.1 0.55 7.00 DSSS 8 _ _ 5 1 5 15.8 15.7 10.0 1.0 _ - 0.65 - Podgorje Šentjernej 9 16 11 2 1 1 18.5 21.7 18.5 4.5 8.9 6.6 0.84 0.74 SKUPAJ: 587 670 656 62 57 75 15.7 15.5 19.5 9.1 11.0 10.2 1.20 0.92 Poškodbe v letu 1979 : preveč! V letu 1979 se je v naši delovni organizaciji pripetilo 656 oškodb, ki so bile priznane ot nesreče pri delu, otega 73 na poti na delo in iz dela. Glede na število zaposlenih so se poškodbe zmanjšale za 8%. Poprečna pogostnost 10.2 (število poškodb na 100 zaposlenih) je še vedno veliko nad republiškim poprečjem. Največjo pogostnost izkazuje obrat Suhor, vendar pa glede na število zaposlenih stanje ni tako kritično, kot je v TOZD Tovarna avtomobilov, ki ima pogostnost na 14.2. Na podlagi analize nesreč pri delu smo ugotovili, dso bili vzroki nesreč v naslednjem. 1. tehnična pomanjkljivost 14.04% 2. nepravilni postopek dela 11.30,% 3. neuporaba osebnih varovalnih sre ds. 7.53% 4. neurejena delovna okolica 10.27.% 5. neorganizirano delo 3.42,% 6. spolzka tla 6.51 % 7. nepazljivost in nezadostna kontrola dela 33.56 % 8. nepazljivost sodelavca 3.08% 9. fizični obračun 1.03 % 10. oster rob 2.05 % 11. neugotovljeno 6.16,% Iz priloženega pregleda je razvidno, da je zelo veliko poškodb, kar 1/3, povzročila nezadostna osebna pazljivost in kontroldela. Ta vzrok bi se dal brez vsakih stroškov odpraviti že z malo večjo osebno zavestjo in s kontrolo predpostavljenih. Kljub temu, da so nam poškodbe padle, s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. V tem letu moramo tem proble- nom posvetiti mnogo več po-ornosti. Poškodbe po posameznih rOZD so razvidne v priloženi abeli. Naše smučarke 2 smučarji 5. V Kranjski gori je bilo v februarju že 13. tekmovanje v veleslalomu v okviru delavskih športnih iger občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto. Tudi letos se je tekmovanja udeležila naša ekipa, ki je dosegla dober uspeh in vsem sodelujočim čestitamo! Tekmovanje je kot običaino potekalo po starostnih kategorijah. Poglejmo, kako so se uvrstili naši tekmovalci Ženske do 30 let: 1. Neva Lovko — Gozdno gospodarstvo, 2. Vesna Saje — Krka. Naši tekmovalki Vladka Rupena in Judita Strašek sta zasedli 15. in 16-jnesto. Ženske nad 30 let: prva je bila predstavnica Krke, druga Bolnišnica N. m., naša tekmovalka Eda Bubola pa je zasedla 14. mesto. ■» Moški pa so posegli po višjih mestih: v kategoriji do 25 let je Darko Marolt zasedel tretje mesto, Jože Župan je v isti kategoriji zasedel 11. mesto, Jože Simončič 16., Dušan Gorenc 32. in Jože Župan ml. 36. V kategoriji od 25 — 35 let se je uvrstil Jože Šinkovec na 31. mesto, Stane Gazvoda 49. in Mirko Fink 54. mesto. Kategorija od 35 - 45 let: Jože Turk (7.), Miro Jasnič 15., Stane Lukšič 20, Anton Jakše 23. Ob 70-letnici rojstva našega velikega misleca in revolucionarja tovariša Edvarda Kardelja Kategorija nad 45 let: odlično drugo mesto je zasedel Lado Marolt, Franc Makarovič 8., Tomo Windischer 9. in Dipalo Božidar 12. Poglejno še ekipno uvrstitev: ženske: 1. Krka I. 2. IM V 3. Bolnica N.m. moški: 1. SGP Pionir 2. Krka 3. Novoles Naša ekipa pa je bila 5. in ob 30-letnici uveljavljanja socialističnega samoupravljanja je bila 21. 1. 1980 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta razstava o življenjski poti in delu tovariša Edvarda Kardelja. Že prve dni si je razstavo ogledalo veliko število Ljubljančanov. Razstavo si je do konca ogledalo okoli 300.000 ljudi Občani Bežigrada, kakor tudi delovne organizacije, smo si to razstavo organizirano ogledali. 31. 1. 1980 smo se ob 13.30 minut zbrali pred Gospodarskim razstaviščem. Udeležba je bila precejšnja. Prišli smo s Titove 172-a, Poljanske 12 in Kersnikove 12. Ni potrebno posebej pisati o pomenu te razstave, ki bo kljub velikemu izboru gradiva iz življenja in dela tovariša Edvarda Kardelja le skromen prikaz velike ustvarjalnosti in njegove miselnosti Ta razstava bo vplivala na vse občane in delovne ljudi; iz nje bomo lahko črpali moč za uresničevanje in nadaljevanje misli in dla našega dragega, prezgodaj umrlega Edvarda Kardelja. NADA MARN Ogledali smo si razstavo o življenju in delu E. Kardelja Zahvala s Spoštovani! V imenu lutkovne in odrske skupine Koroške dijaške zveze se Vam prisrčno zahvaljujemo za podporo v znesku 5.000 din — Lastni kombi je za nas velika olajšava, ker je bil naš največji problem vedno prevoz. Trudimo se, da bi ponesli slovensko besedo v naše dvojezične kraje, da jo slišijo tudi otroci, ki v šolah nimajo več možnosti, da bi se je učili Zahvaljujemo se Vam za razumevanje in za to, da smo kombi dobili v tako kratkem roku. Iskrena hvala! PA VEL ZABLATNIK, NUŽEJ TOLMAJER SIGI KOLT ER Koroške Prav je, da k temu vljudnemu pismu, ki smo ga prejeli od članov Koroške dijaške zveze iz Celovca, dodamo še naslednje pojasnilo: IMV MINIBUS je koroški dijaški zvezi podarila zveza skupnosti otroškega varstva SRS, ki je vozilo pri nas kupila, naša delovna organizacija pa je vozilo dobavila v kratkem dobavnem roku ter prispevala skromen znesek, ki so ga sicer opravičili v piopag. smislu, saj so v vseh javnih občilih s sliko in tekstom omenjali hitro dobavo vozila. Koroškim lutkarjem želimo veliko delovnih uspehov oz. uspešnih nastopov ter prijetne vožnje z IMV MINIBUSOM! V. K. \ Bolnik ali samo simulant (na naše stroške, seveda!) V eni izmed zadnjih številk našega glasila smo opisovali tudi problem visokega števila bolniškega staleža. V članku smo ugotavljali, da nekateri delavci neupravičeno ir koriščajo bolniški stalež. Med iskanjem takih nam je „padel v oči” primer 27-letnega delavca, ki je od januarja do oktobra 1979 „dvignil” kar 24 bolniških listov, tako daje za 10 mesecev znašal njegov bolniški stalež kar 196 dni, od tega pa samo 11 dni v breme zdravstvene skupnosti. Vse drugo je šlo na ra*un TOZD. Zanimivo, da se je tudi 8 (osem) krat poškodoval doma! Po datumih je bolniška tega našega sodelavca nasled- nja. 1. bolniški list od 3.1. do 18.1.1979 14 dni 2. bolniški list od 323. 1. do 26. 1. 1979 4 dni 3. bolniški list od 30.1. do 31.1.1979 2 dni 4. bolniški list od 1.2. do 9.2. 1979 8 dni 5. bolniški list od 13. 2. do 17.2. 1979 5 dni 6. bolniški list od 20. 2. do 26. 2. 1979 6 dni 7. bolniški list od 2. 3. do 5. 3.1979 3 dni 8. bolniški list od 13. 3. do 16.3.1979 4 dni 9. bolniški list od 21.3. do 23. 3.1979 3 dni 10. bolniški list od 1.3. do 1.3.1979 1 dan 11. bolniški list od 26. 3. do 24. 4. 1979 26 dni 12. bolniški list od 25. 4. do 30. 4. 1979 5 dni 13. bolniški list od 1.5. do 8. 5.1979 7 dni 14. bolniški list od 10. 5. do 10. 5.1979 1 dan 15. bolniški list od 31. 5. do 22. 6. 1979 20 dni 16. bolniški list od 25. 6. do 24. 7. 1979 26 dni 17. bolniški list od 25. 7. do 31.7. 1979 5 dni 18. bolniški list od 1.8. do 1.8.1979 1 dan 19. bolniški list od 7. 8. do 9. 8. 1979 3 dni 20. bolniški list od 13. 8. do 31.8. 1979 17 dni 21. bolniški list od 1.9. do 17.9.1979 14 dni 22. bolniški list od 25.9. do 28. 9.1979 4 dni 23. bolniški list do 5. 10. do 12.10.1979 7 dni 24. bolniški list od 19.10. do 30.10. 1979 10 dni ing. BRANKO KOŠIR V_____________________________________) Škodo delamo samo sebi! Bila je sobota, 12. januarja. Po našem terminskem koledaiju prosta sobota. Toda sklep delavskega sveta je bil: „Zaradi doseganja planskih nalog, zaradi obveznosti do domačih kupcev in francoskega partneija, je potrebno delati vse sobote v januaiju, februarju. . Naša delavska zavest je takrat zatajila. Nismo se odzvali klicu delavskega sveta. Nismo prišli na delo, nismo naredili tisto, kar je naša osnovna dolžnost Samo ta dan smo naredili 70 avtomobilov manj kot običajno. XI .... „ J Naredili smo škodo sebi in družbi. Ne zavedamo se dejstva, da če ne naredimo, ne moremo prodati, če pa ne prodamo, ne moremo zaslužiti. Zdaj se lahko vprašamo: koliko smo privrženi tovarni in koliko smo pripravljeni „reskirati” zanjo? Je res naša — ali še ni? V trenutku gospodarske krize v svetu in doma se moramo zavedati, da lahko samo s trdim delom in samozavestno disciplino izplavamo iz nje. Brez pravega odnosa do dela ne bo mogoče priti do gospodarske ustalitve, na kar nas je opozoril tudi naš tovariš Tito. Več kot polovica delavcev iz proizvodnje V. v soboto ni prišla na delo. Vprašamo se, kje je njihova delavska solidarnost z ostalimi sodelavci? Kje je njihova zavest, da v težavah vsi poprimemo za delo in pomagamo sami sebi? Tisti, ki ostanejo doma, ne kaznujejo sami sebe, ampak kaznujejo tudi tiste delavce, ki svoje delo opravljajo v redu in pošteno. Med tistimi, ki niso hoteli priti na delo, je dosti članov mladine, pa tudi članov ZK. V glavnem tisti, na katerih počiva naša celotna družba. Podobno soboti 12. januarja, čeprav nekaj boljše, je bilo 19. januarja in 26. januarja. Zdaj se postavlja razumljivo vprašanje: kaj narediti v tem trenutku? Kako ukrepati? Člani ZK bi morali biti partijsko kaznovani, a ostali? Ostane samo spoznanje, da imamo pri nas nekaj delavcev, ki imajo vedno pripombe na sklepe delavskega sveta, pa tudi na samoupravljanje v IMV. Ni jih veliko, toda s svojim slabim zgledom in vplivom na druge delovni organizaciji in nam delajo škodo. Biti moramo odkriti in povedati, da za takšne ljudi ni prostora v naši delovni organizaciji! Moramo jim povedati, da bo IMV ostal IMV tudi brez njihove „pomoči”. Kljub njihovemu negativnemu delovanju upamo, da mladi in drugi delavci v naši tovarni ne bodo dovolili, da jih nekdo, ki od družbe samo išče korist, a daje zanjo zelo malo, zapelje v smer, ki ni v skladu z našimi željami in stremljenji za boljši jutrišnji dan! Naj sobota 12. januarja ostane kot poduk, kako ne smemo delati. Menim, da nihče nima pravice igrati se z ugledom naše delovne organizacije, ker ona predstavlja našo preteklost, sedanjost in bodočnost. JOVO BOGOVAC Sestava disciplinskih komisij Pri delu disciplinskih komisij In kako je s tem? Sestavo se člani le-teh nemalokdaj sre- disciplinske komisije določa čujejo s težavami. Do nesoglasij 200. člen zakona združenem prihaja pri številčnem stanju delu, po katerem sestavlja disci-disciplinske komisije, torej pri plinsko komisijo liho število tem, koliko članov naj šteje članov, vštevši tudi predsedni-disciplinska komisija. ka. Določeno število,nikakor ne Občni zbori sindikata so že za nami, zdaj naprej V februarju so potekali v TOZD Tovarna avtomobilov, Tovarna prikolic, Commerce, Razvojni inštitut, Tehnoservis IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-n ih vozil Novo mesto -Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih - Ureja uredniški odbor - Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto. in DSSS občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Osnovne organizacije sindikata v ostalih TOZD so opravile občne zbore konec decembra 1979 in v začetku januarju 1980. Na občnih zborih smo pregledali delo v preteklem obdobju, kjer je bila ocenjena aktivnost in delovanje te naše najbolj množične družbenopolitične organizacije delavcev ter sprejet tudi delovni načrt za prihodnje obdobje. Nakazana je bila vrsta težav in pomanjkljivosti za še boljše delo, gospodarjenje in večjo produktivnost, kar nam bo vsem skupaj prineslo večji dohodek. Vsi občni zbori so potrdili razrešnico izvršnim odborom in izvolili nova vodstva ter potrdili finančni načrt Konferenca osnovne organizacije sindikata na ravni delovne organizacije bo predvidoma v aprilu. V naslednji številki Kurirja bomo objavili spiske izvršnih odborov posameznih osnovnih organizacij sindikata. J.T. več kot 1 /4 članov, morajo biti osebe izven temeljne organizacije (zunanji člani) vsakokrat, ko je delavec klican na odgovornost. Iz navedenega člena torej izhaja, da delavci tozd v svojem samoupravnem splošnem aktu sami določijo število članov disciplinske komisije upoštevajoč, da mora biti to število liho in da mora biti določeno število zunanjih članov. Lahko volijo več članov kot jih bo odločalo o konkretnih primerih, ko so posamezni delavci klicani na odgovor. Samoupravni splošni akt mora torej določiti sestavo disciplinske komisije in še predvideva, da delavci volijo več članov, tudi sestavo za odločanje v konkretnih primerih. Tako rešitev, ki je primerna predvsem zaradi zagotavljanja sklepčnosti v odstotnosti posameznih članov disciplinske komisije, predvideva tudi naš pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev. Število članov disciplinske komisije je odvisno ovelikosti temeljne organizacije, narave in teže posameznih kršitev in potreb po vodenju posameznih disciplinskih postopkov, značilnosti pri urejanju medsebojnih razmerij, stopnje fluktuacije delavcev in drugih okoliščin. V disciplinski komisiji je lahko 9 članov (predsednik, 6 notranjih in 2 zunanjčlana), 11 (predsednik in ustrezno število notranjih ter 2 zunanja člana). Primerno je, da sta izvoljena vsaj 2 zunanja člana, vendar pa naj zunanji člani ne predstavljajo več kot četrtino. Prav tako pa je dobro, da med notranjimi člani, člani disciplinske komisije izvolijo namestnika, ki bo v predsednikovi odsotnosti sodeloval pri delu komisije in ga nadomeščal pri izvrševanju njegove funkcije, ob taki sestavi disciplinske komisije bo predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, za vsak primer posebej določil sestavo disciplinske komisije 5 članov in pri tem ne bo oviran zaradi morebitne odsotnosti zunanjih ali notranjih članov. \ „Naš sistem splošne ljudske obrambe popolnoma ustreza svobodnjaškim tradicijam naših narodov in njihovim zgodovinskimintere-som. Ta sistem je popolnoma v skladu z našimi družbenoekonomskimi odnosi, z bistvom naše samoupravne socialistične skupnosti. Torej ne gre samo za to, da je mogoče tako doseči največ-jo obrambno sposobnost, ampak tudi za to, da celotni sistem nujno izvira iz samoupravljanja in pomeni njegov integralni del." TITO o splošni ljudski obrambi \___________________________J