Radi nas uspavali v interesu sovjetske agresije za 'obrambo v primeru napada, kar je v skladu z por bo nar prodnega človeštva za mir, jt šovinistična in kominformistlč-na reakcija na drugi strani zagnala vik in krik o neki ob. vezni predvojaški vzgoji mlw d ine v Istrskem okrožju. Ra-zumljivo je, da ne gre za nobe. no obvezno predvojaško vzgo-jo; trdimo pa, da gre. za mo» robno obveznost vsakogar 0 Istrskem okrožju in ne samo v Istrskem okrožju, da je pri. pravljen, da agresorju in osvajalcu zastavi pot. Šovinistično in iredentistično časopisje: aMessaggero Venete«, «1 'Unitas, «Giornale di Triestes, da ne omenjamo ajunakovs istrskega CLN, skuša prikazati aktivnost Zveze borcev kot nekaj, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi. Alarmirali bi radi svetovno mnenje in dodali k ostalim vsakovrstnim lažnim vestem, ki so jih že napisali o našem prebiva'sivu, še eno laž. nivo vest, za katere pa je seveda vedno manj poslušalcev. S temi napadi in z lažnivim pisanjem bi nas radi uspavali, da bi tako laže uspevali v svoji agresivnosti Po eni strani, po drugi pa da bi kot peta kolona agresivne imperialistične vlade ZSSR pomagali napadalcu, da bi laže prišel do six>jtga plena. Sovražniki miru, ki se skrivajo za raznimi odbori za mir in oni, ki prirejajo šovinistične manifestacije, ne bodo prepre. čili, da bi naši delovni ljudje za en sam hip pozabili, da se je treba za obrambo svobode in neodvisnosti, za obrambo demokratičnih svoboščin, stalno boriti in biti vedno na strai. ži proti tsakemu poizkusu sovražnika, da bodisi uspava naše množice, ali da ogrozi naše pridobitve. Prav tako smešno je čvekanje o sposobnostih in o moralni kvaliteti Jugoslovanske armode ki se večkrat pojavlja v omenjenem časopisju, s špekulativnim namenom, da bi zmanjšali pomen obrambne sile JA. Značilno je, da o tem pišejo tisti, ki nimajo ravno najboljših izkušenj iz bližnje preteklosti in tudi ne najboljšega spričevala v tem oziru. In ne samo glede moralnih in borbenih sposobnosti, ampak tudi glede solidnosti in načelnosti. Ti krogi, ki pogrevajo imperialistične apetite Mussolinijevega imperija in ki so vajeni uspevati pri zeleni mizi, skušajo vedno in povsod podrejati splošne koristi svojim, pa četudi je treba zabiti nož v hrbet po roparsko, kot se je to zgodilo ne prvič 10. junija. Ne pišemo to, da bi odkrivali nekaj novega, ker so te stvari znane, vendar bi morali oni, ki danes nosijo veliko odgovornost pred miroljubnim Človeštvom, dokazati, da so pretrgali s politiko zahrbnosti in napadalca in onemogočiti o-ne kroge, ki zauirajo miroljubne sile v svetu, da preprečijo vojno. Komu služi neprestano napadanje in lažnivo pisanje o našem prebivalslvu in o ukrepih njegove oblasti? Komu služijo potvarjanja, ki jih. objavljajo navedeni časopisi? Očitno agresivni politiki in napadalnosti vlade ZSSR. Komu služi dopuščanje, da omenjeni krogi nemoteno ovirajo in preprečujejo miroljubnim silam, da razkrinkajo napadalca in se pripravijo na obrambo? Imperializmu vlade ZSSR! Ne glede na to, nas teko pisarjenje in lažnivo obtoževanje ne bo niti v najmanjši meri o-viralo v naših naporih, da storimo vse kar je v interesu našega ljudstva in človeštva sploh t> današnjem trenutku za ohranitev miru, je delo Zveze borcev v Istrskem okrožju konkretno dejanje v naporih za o. brambo miru. In ne glede na to, da ni obvezne predvojaške vzgoje pri nas, bomo mi vztrajali na tem, da se bo vsakdo smatral moralno obveznega, da prostovoljno utrjuje moralno in politično enotnost naših delovnih ljudi, da se usposablja za obrambo pred napadom, da ne bi nihče bil ob eventualnem napadu nepripravljen. Dolžnost Zveze borcev je, da vsakogar seznani z današnjo mednarodno politično situacijo, da vsakomur pove, kje so agresivne sile, kdo grozi miru, da podvzame vse ukrepe, da se bivši borci, ki so stali na čelu naroda v težkih dneh seznanijo z vsem orožjem in tudi s sodobno vojno tehniko tako, da bodo znali braniti svojo domovino če bo treba in pritegniti mladino, ki zaradi mladosti nd sodelovala v borbi. Ne bomo dopuščali sovražniku, da bi u-spaval naše ljudi, da bi laže postali njihov plen in ne bomo se ozirali na njihovo pisarjenje in obtožbe. Naši ljudje morajo vedeti, da so časi resni in da je pripravljenost posameznika za obrambo naše socialistične domovine edino resno sredstvo, ki bo dalo razmišljati napadalcu preden bi se drznil stopiti na pogubno pot osvajalcev. Ne bomo skrivali našega razpoloženja in našega dela, če je v interesu mednarodnega miru svobode in neodvisnosti. Tisti, ki dopuščajo, da agresivne in petokolonaške sile nemoteno zavirajo miroljubne sile na njih poti k temu velikemu cilju za-staviti osvajalcu pot in ohrarth ti mir, bodo sami plačali svojb lahkomiselnost. V Istrskem okrožju bo Zveza borcev poskrbela, dla se sovražnikom miru ne bo posrečilo niti varati, niti zapeljevati naših ljudi. i, BELTRAM Predstavnik ZSSR postavlja spet vprašanje Trsta, Parodi pa ga opozarja, da je nevarno pogrevati vprašanje/ ki ni aktualno ** BritanH ^ Ve' lom Včeraj je bila odprta slikarska razstava Bogdana Groma v galeriji «Scorpione». Poleg olj, o katerih piše «Klagenfurter Zeitung« ob kolektivni razstavi tržaških umetnikov v Celovcu, da se v njio kaže izravnana duševna konstitucija in sigurna poteza čopiča, razstavlja Grom ljudske motive ter slikanice. Njegova ilustracija «Rdeče kapice« je prisrčna in živa in odkriva dobrega risarja. Razstavo si je že ob otvoritvi ogledalo precejšnje število ljubiteljev slikarske umetnosti. Prepričani, smo, da bo tudi o-stalo občinstvo pokazalo zanimanje za dela priznanega tržaškega umetnika in si razstavo ogledalo. Strokovno kritiko prinesemo v eni izmed prihodnji številk našega dnevnika. Koncert Glasbene Malice Kakor že javljeno, bo v soboto 1. aprila ob 20,30 v Avditoriju v Trstu IV. koncert Glasbene Matice, na katerem bodo nastopili operna pevka Otta Ondina, violinski virtuoz Karlo Rupel, na klavirju pa ju bo spremljal prof. Marijan Lipovšek. Sporedi se dobe na se. dežu GlasLene Matice v Ul. Sv. Frančiška 22, J. in Pri Adria-Express v Ul. Fabio Severo štev. 5 b. Zaradi omejenega števila sedežev naj si Vsak pre. skrbi spored čimprej. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA SIAU ZA POMOČI) pri oodelavi zemlje Na zadnji seji okrajnega izvršilnega odbora SIAU so sklenili, da bodo v desetih dneh ustanovili frontno brigado, ki pojde na gradnjo ceste Rižana. Križišče. Brigada bo delala v P oblet, ice ustanovitve OF. Za pospešitev del na polju, ki so zaradi slabega vremena zaostala, je izvršilni odbor sklenil, razpisati v okviru tekmovanja za deseto obletnico u-stanovitve OF tekmovanje med kmečko delovnimi zadrugami v naslednjih točkah: 1. katera zadruga ho obdelala in posejaia ter posadila več površine do do 27. aprila; 2. katera zadruga bo lepše obdelala zemljo; 3. katera zadruga bo bolje upo. rabila vsa obdelovalna sredstva. ki jih ima na razpolago. V sporazumu z okrajnim odborom sindikatov bodo tudi uslužbenci pomagali obdelovati zenilio. Na nedeljskem zborovanju bivših partizanov in aktivistov, ki bo v Borštu, bodo dvema najboljšima osnovnima odboroma SIAU podelili prehodni zastavici, V Košlaboni smo premagali blato Dolgotrajno deževje, ki se je vleklo skozi vse zimske mesece, je vaške ulice spremenilo V skoro neprehodne. Ce si le stopil čez prag, ti je že sililo v čevlje blato, ki ga je bilo vsak dan več. Ker imamo radi čistočo v hišah in po vasi, smo temu napovedali borbo. Kmečko delovna zadruga nam je posodila traktor, ki je služil za pogon drobilca. Ves teden je brnel motor ob pomoči sedmih tovarišev in pripravil nad 100 kub. m grušča. Tega smo razvozili in potresli po vaških ulicah in tako ukrotili blato, da sc danes poti lepe in čiste. Napredujejo tudi dela za elektrifikacijo vasi. Ni oviralo deževje, ko je bilo treba kopati jame in pomagati pri postavljanju drogov. Izkopali smo 37 jam in postavili prav toliko drogov. Pri teh delih je v enem samem dnevu pomagalo 60 prostovoljcev. Člani KDZ so izvozili vse drogove iz Puč na kraje postavitve. Od 15 do 31 marca so pri navedenih delih napravili nad 1500 prostovoljnih ur. V kratkem bo začela z delom zadružna čevljarna. Združili'so se čevljarji KDZ in zasebniki. Delavnico bodo imeli v novo zgrajenem poslopju sedeža krajevnega ljudskega odbora. Tako postopoma napredujemo in odstranjujemo vsakdanje življenjske težave. Prireditev dijakov hrvatske gimnazije Danes zvečer ob 20. uri bo v koprskem gledališču prireditev na čast Vojne uprave JA. Na-stopili bodo dijaki hrvatske gimnazije «Vladimir Gortan« i2 Buj. Izvajali bodo zborne pesmi Cossetta, Matetiča, Grgoševiča, 2ivkoviča, Papandapula, Mo-kranjca, Vrhovskega ir, Stolce-rja. Na sporedu je tudi srbsko narodno kolo in solo recitacija «Ja znam zemlju« Vstop je prost. Vabimo k številni udeležbi. Babiči Začeli smo z deli za postavitev spomenika padlim borcem. Zveza borcev iz Babičev in Rojcev je v začetku tega leta sklenila, da bo postavila spomenik padlim borcem in aktivistom iz NOB. Iz vasi Babiči, Rojci in Marancini je za časa borbe padlo 11 borcev in aktivistov. Paibudo krajevne organizacije Zveze borcev je treba pozdraviti, ker bo spomenik še poznim rodovom pričal, kako so se ljudtje v teh vaseh uprli 2 orožjem v rokah zatiranju in raznarodovanju italijanskega imperializma in fašizma. V nedeljo je bilo v ta namen množično prostovoljno delo, katerega se je udeležilo 50 lju- ___________ dl. Pripravljali so kamenje in [ našli pri njem samokres, zara- je 7. januarja letos v Ul. Artisti ukradel iz nekega avtomobila usnjeno torbo, vredno 2000 lir. Poleg tega včerajšnji obtoženec niti tega ni hotel priznati, da bi bil rojen v letu označenem na osebni izkaznici, ako-ravno bi po teh podatkih izgle-dal za dvanajst let mlajši. Zatrjeval je, da mu je bila osebna izkaznica izstavljena v dneh, ko se je zdravil v tržaški umobolnici in da je torej povsem umljivo. zakaj letnic njegovega rojstva ne odgovarja resnici. $ takšnimi, in podobnimi dokazovanji je hotel 'obtoženec poudariti svojo neodgovornost tudi. za primer, ko je v trenutni nerazsodnosti potegnil nesrečno aktovko iz tujega avtomobila. Kljub temu je bil obsojen na mesec dni zapora in 3000 lir globe. Nepoštena sobarica . Isto sodišče se je ukvarjalo včeraj s primerom 22-letne S-B. z Velikega Repna, kd jo je njena gospodinja Gisella Černe obdolžila večkratne kraje najrazličnejših predmetov v skupni vrednosti 64.000 lir. Avgusta 1949. je namreč obvestila policijo, da je med 23. julijem in 8. avgustom pogrešila dva tisočaka, dva para ženskih nogavic, zlat prstan, dve moški uri, fotografski aparat in manjše škarje. Pojasnila pa je, da so ji bili vsi našteti predmeti drug za drugim vrnjeni, razen zapestne ure znamke «Gmega» in fotografskega aparata. Policija je uvedla preiskavo na domu osumljenke, vendar pri njej ni našla ničesar. Pri zaslišanju je S. B. priznala, da si je od vseh navedenih predmetov prisvojila le prstan, ki pa ga je baje našla v stranišču. Priznala jg tudi, da ima pogrešane škarjice, katere ji je ob neki priliki' daroval gospodinjin mož. Pri razpravi se je pokazalo, da je Gisella Ceme nastopila proti svoji uslužbenki bržkone tudi zaradi sporov z možem, s katerim se v poslednjem. času nista razumela najboljše- Njen mož na zaslišanju sicer ni zagovarjal obtoženke, vendar je izpovedal marsikaj v njen prid in priznal, da ji je daroval škarje in nekaj bonbonov. S. B. je bila obsojena na 4 mesece zapora in 400Q lir kazni pogojno m bre-z vpisa v kazenski list. Nekdo si želi v sovjetsko cono Poleg desettisočev tujcev je pustolovska kri 1947 leta prignala v Trst tudi Poljaka Edvarda Dudo, ki se je tu oženil in ima danes že dva otroka. Kljub teinu da je Duda še vedno poljski državljan in z njim vred sedaj tudi žena in otroci, si je vendarle preskrbel začasno zaposlitveno dovoljenje in skušal s priložnostnim zaslužkom preživljati sebe in svoje. Sodeč po prilikah, nastalih v njegovi družini zaradi vmešavanja ženinih sorodnikov, pa mu je postalo življenje v zadnjem času tako otežkočeno, da si je nenadno zaželel nazaj proti domu, odnosno v Vzhodno Nemčijo, odkoder mu je polbrat sporočil dokaj spodbudne vesti. Kanilo mu je torej v glavo, da bi se dal repatriirati, odnosno odposlati v Koenig-sberg z odgonskim listom. V ta namen se je predsnočnjdm javil na policiji in tam pričel 2 nerazumljivo razlago, dokler se službujočim stražnikom ni zazdel sumljiv. Preiskali so ga in bližini obeliska in ga hotel oddati dan prej na policiji, a so ga stražniki prehiteli s preiskavo. Tudi pred scdnikom je Duda vztrajal na tem, da hi odšel k polbratu, čeprav je v dvorano prijokala žena in potožila nad brezupnim položajem, v katerem bi ostala sama z otrokoma. Major Bailyss je odločil, naj obtoženca pridrže v zaporu do 9. t. m., ko bo °.njegovem primeru odločalo zavezniško sodišče. Izleti PDT Planinsko društvo priredi v nedeljo 22. aprila izlet za smučarje in nesmučarje v Kobarid, Breginjski kot. Stol in Bovec. Vpisovanje do vključno 11. aprila v Ul. Machiavelli 13 - II. od 17. do 19. ure. Razstava narodnoosvobodilne borbe je vzbudila ne le med Skedenjci, temveč tudi med o-stalimi prebivalci Trsta in okolice mnogo zanimanja. 2e v prvih dveh dneh jo je obiskalo preko 150 ljudi, ki so svoje vtise zapisali tudi v knjigo in vsi so do sedaj izrazili priznanje prirediteljem, ki so resnično uspeli, in tako podali sliko borbe vseh partizanskih edi-nic in aktivistov. Včeraj je razstavo obiskal tudi aktiv članov Osvobodilne fronte s tajništvom. Ker je škeder.-jska razstava prva v okviru proslav 10. obletnice, je prav, da si jo ogledajo iz vse krajev, saj bodo vsi okraji in vasi pripravili dokumentarne razstave njihove borbe za osvoboditev. Proslava Osvobodilne fronte mora biti čim bolj veličastna, saj je prav Fronta tisto gibanje slovenskega naroda, ki mu je pokazalo pot do revolucionarne borbe za osvoboditev. 10. obletnica mora biti občutena pri nas morda še bolj kot v Sloveniji, kjer so že dosegli popolno svobodo. In to prav zato, ker moramo mi Slovenci na Tržaškem ozemlju nadaljevati borbo za osvoboditev, za svoje nacionalne pravice, ki jih kot stalni prebivalci na tem ozemlju popolnoma upravičeno zahtevamo. Možnosti, v katerih pripravljamo danes proslave in razstave 10. obletnice OF so mnogo manjše kot v Sloveniji. Zato pa zahtevajo tudi več truda in prizadevanja vsakega posameznika, kajti prikazati morajo množičnost vseh takratnih sodelavcev in trdne temelje, katere so med borbo postavili borci irj aktivisti za naše sedanje delo. Dolžnost je zato vsakogar, da prispeva s podatki, Obvestilo kmetovalcem Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce, ki so v posesti nakazil za cfvig večne detelje po znižani ceni, da dvignejo seme pri kmetijskem združenju - Ulica F. Filzi št. 15, vključno do 10. tega meseca. Po preteku tega datuma bodo že izdana nakazila izgubila vsako veljavnost. I Se razpoložljiva količina semena bo po tem roku stavljena na razpolago drugim- kmetovalcem, ki se že sedaj lahko vpišejo pri kmetijskem nadzorništvu v Ulici Ghega št. 6 I. - tel. 86-73. slikami, z nasveti, da bo obletnica OF resnično praznik vseh demokratičnih Slovencev, katerega bodo skupno slavili z ostalimi napredr.-imi silami našega ozemlja. Predavanje o krvni banki na Opčinah Nccoj ob 20. uri bo imel prof. Carlo Alberto Lang, ravnatelj tržaškega centra za transfuzijo krvi, zanimivo predavanje v dvorani kolegija Marianum na Opčinah. Predaval bo o ciljih krvne banke, o krvnih skupinah in o potrebi krajevnega centra za transfuzijo krvi. Sledilo bo predvajanje kratkega filma, posnetega v Trstu. Eksplozija mu je skoraj odtrgala roko Včeraj dopoldne ob 11 se je pripetila huda nesreča 29-letne-mu mehaniku Silvi ju Petrcniju od SMM spodnje 406, ki je zaposlen pri tvrdki Vittori. Imenovana tvrdka se ukvarja 2 zbiranjem starega materiala in Pttronio si je da[ ravno opravka s starimi pločevinastimi posodami v nekem skladišču pri SMM, ko ga je nenadna eksplo-zija treščila ob tla. Nesrečnež je namreč nevede zadel ob prikrito bomibo, ki .se- je razpočila tik oib njem- in mu razmesarila levo roko. V. bolnici so zdravniki ugotovili, da ge bo moral zdraviti okrog dva meseca. Nesrečni motociklisti Včeraj zjutraj okreg 6. ure se je pripetila na Senenem trgu težka nesreča 28-letnemu železniškemu uradniku Drjate ju Semera-ru i-z Ul. Guerrazzi 12; Iz nepojasnjenih vzrokov se je Semerri zaletel v težak tovorni a-vte, ki je ob oni uri privozil iz Ul. Nova. Pri padcu se je mo tociklist precej potokel. Okreval bo v 10 do 30 dneh. Ob pol treh ponoči pa sta še v bližini barkovljansfcega kopališča zaletela dva ameriška vojaka z motociklom «HarIey Davi ko so rožice ble, so pa rožce minute, minulo je vse. To te prosim, ljubo da ne misliš več na in na najino ljubezen, ki že proti kraju gre. Kak lušno je blo ko so rožice ble, so pa rožce minute, minulo je vse. OF NOCOJ ob 20. uri seja <*ra^„ izvršilnega odbora za • na stadionu «Prvi ^ NOCOJ ob 20. uri seja izvršilnega odbora za ji, na sedežu Ul. Ruggeto Hrt . £4 JUTRI 5. t. m. ob 20. ro. p? odbora OF za Barkovljd ^ kdvljah v običajnih Pru j JUTRI 5. t. m. ob 20.30 gj, sestanek OF za sek ^ ^ Ivan, Sv. Alojzij m »s ^ stadionu «Prvi maj«. bo tov. Lipovec Franc- ^ ^ JUTRI 5. t. m. seja «, za sektor Greta, L torili. 20. uri v običajnih pr«® SINDIKALNE VES]} Tajništvo Enotnega ra z ^,, Sindikata raznih strok se stalo danes 4. t. m. ob 19 uik svojih prostorih v u*.• t veli i. 13. Prosimo odSjjo. se sestanka gotovo udei Gledališče Nocoj ob 21. uri se bd.^ liška družina Ren zc stavila z novo komedun «Cocktail Party», Jutri ,, vi «Strahovi». TRŽAŠKA BORZA ^ Zlati šterling francoski frank ^ ' strijski šiling 23,50 - 2 • NOČNA SLUŽBA Cipolla, Ul. Belpoggi^ * dina Enea, Ul. Ginnas- ^ Alla Maddalena. Ul- d g 1* 43; Pizzul-Cignola, K® Zanetti, Ul. Commerc131^, Harabaglia, Barkovlje. ------------ on# ROJSTVA, SMRTI IN j( < Dne 3. aprila 1951 i* Trstu rodilo 9 otrok. Pobilo 9, umrlo pa je B Poročili sq se: ^z$\\ Tesling in gospodinja tu Geml, skladiščnik i« j. Salti in modistka , ga, mehanik Max gospodinja Caterina JLsifli težak Ermenegildo SVitii. j* gospodinja Marija lektričar Edvard bolničarka Mattea « ‘03 težak Bruno Scciat > jp, Giorgina Brattina, tcza pt.. Schulz in delavka A ti, krojač Anton Paoad bolničarka Marcella jn» uradnik Jurij Zrntilpm spodinja Ester Pire51' Umrli so: 86-letna M j„j K rassič vd. Iricek. °2' ton Gramenuda, 74.1etn^ ja Babič por. Vatta Josipiria Miani P°r- o0sa k 84.1etna Gisella De 1, Pallarin. 68-letni B3?. A cjuillo, 48.1etni Merced« ff,J ni JIl3ll*F. 83-letni M-.rco Bli®f letni Lamberto S?s,Pt-3 1 Benedetto Mauri. rini, 0'*ro"'ka vd 1" icstr.o nl- Sporočamo žal - „ da nas je zupllS . ih*’ ljubljena mama, 9** in sestra ., Vatovec Ma^ T3' “A73 U b’ v starosti 73 Pogreb drage ob 15.30 iz SP1 d nice Ul. Pieta anes a u-ia- | Žalujoči ostah; z ženo in otr°cl’ sorčF brat in ostal’ RAZGLAS Da bo počastitev tradicionalnega praznika čim lepša in veličastnejša, razpisuje odbor za P 1. maja tekmovanj0 1.) Tekmovali bodo med seboj, kdo bo več telovadcev v telovadbo za 1. maj: a) okraji b) sektorji I., II., III. in IV. okraja c) vasi, ki so vključene v V., VI. in VII. Najboljši okraj prejme za nagrado: žogo in koše za košarko šah 10 malih žog za pionirje Najboljši sektor in vas prejme za nagrado-žogo (na izbiro za nogomet, košarko a 2.) Med seboj bodo tekmovali v prodaiar'iH skih značk «1. maj« člani množičnih organiz3 Nagrade za najboljše prodajalce značk so-prVa nagrada v vrednosti 5000 lir druga » » » tretja » » » četrta » » » peta » » » Tekmovanje se prične dne 5, dne 29 aprila 1951. Pri odboru se je ustanovila tekmovalna bo ocenjevala uspehe tekmovanja okrajev, ^ tis , posameznikov ter bo uspehe objavljala v na" oVaiii3' Z mladostnim zagonom se poprimimo tek^j! Za čim višjo manifestacijo zdravja in 111 4000 » 3000 » 2000 » 1000 » aprila in se primorske dnevnik CkoneČ — 3 4. aprila 1951 RAZPRAVLJANJA; «AUSTRALIA» GRE V GENOVO | lij ne ve desnica, lsaj dela levica! I 'AUSTRAUO,, delo tržaških rok je zadela ISTA USODA KOT DESETINO DRUGIH LADIJ PRED NJO - VPISANA BO pomorskem izrazoslovju DfavJ “Porabljajo izraz L 7 0 enota■ p™d tednov, > 3694 t; ((Bomo« 8176 t; «Morea» 2055 t; 1936 uAnna Cosulich« 7025 t; ((San Julian« 6872 t; 1937 ((Meranos 3705 t; «Gastein» 3702 t; «Fenicia» je važnejše), tako koristno navado. Prizn&ti sicer moramo, da so se «narodni običaji» od 1938. leta dalje ((spoštovali« v nekaj manjši meri. Ne mislimo nikomur očitati malomarnosti, ker ni bila. vzrok slabe volji, temveč enostavno ni ostalo ladij, ki bi bile vredne genovske luke. Zato so po 1938. leta pobirali listo, kar je pač ostalo. Parnike s par sto tonami. Danes so požrli lepši komad. Gre za našo lepotico, ki ni pamliček s par sto tonami, temveč prekrasna ladja s 13 tisoč tonami. Zanimiva je finančna plat «Australia» med poskusno vožnjo po našem zalivu. Upa’ "'"Vernih . «u‘ya ladja, ^ kot J ’ beld- brzi P° mohr Pmv!a umetm- ^a. lrr&rčn naslov-lepc- k dela 'tm. čustvi so Trža-to prekrasno tržn-i^UiVcev in inženir-^iedelnic. Spra-% y ^s^oiifco časa bo ta a®m pristanišču. ,ni ved dvomov. Za-l J? us°dd, kot je zadela T pred ni°■ v \ kbo šla v Genovo in %,j. ne bomo videli več. ^od° v genovski k riti 1 regu-ter in vozila Ife' 9i Genova-A ostra- fo n «■ ^iw,Cofeko’ ni nič nove- % : «i L*..*®* ze navajen. Osvežimo spo-j v spisek tržaških „®° Prešle iz našega Pristaniški register «Bene k. ničlo in «zmrzdvamja» p tako strašnem mrazu. Po mnenju strokovnjakov za hitrosti zelo visoko letečih letal ni premagljive meje. Ugotoviti pa morajo še, kolikšna je največja hitrost, ki jo more prenesti človek. Z e zdaj pa so prepričani, da je mogoče izdelati letala, ki bi letela brez pilotov. Angleška vlada je izdala tvrdki »Thomas Stor-ey Ltd,», ki ima svoj dedaž v Stoak-portu, v južni Angliji, patent za izdelovanje i,n prodajo moštev «Bailey». Med vojno so s temi mostovi naglo nadomeščali mostove, ki so jih Nemci podrli na umiku iz Normandije v Nemčijo. Tvrdka je že zaključila prodajne pogodbe v skupni vrednosti nad 250.000 funtov šter-lingcv. Računajo, da bo prodaja v enem letu presegla pol milijona funtov šterlingov. To dokazuje veliko uporabo teh mostov za civilne potrebe, kljub temu da so mostove Bal ley naredili za vojaške potrebe. Splošno priznavajo, da je z moatom Bailey naredila mo* dernji tehnika zelo velik napredek. Velika prednost. mostu Bailey je, da ga lahko hitro uporabijo v primeru, če ugotovijo pri kakem mostu, dia ni več varen za promet ali pa če ga je uničila poplava, Najvažnejša lastnost mostov Bai-ley Pa je, da jih lahko postavijo tudi ljudje, ki niso strokovnjaki na t«n področju. Mostovi Bailey so mnogo cenejši od običajnih mostov. Kanada, Avstralija, Brazilija in mnoge države Srednjega-Vzhoda so že naročile mostove Ba0.ey za civilno uporabo. Most je zasnoval glavni in- žtnir oddelka poskusnih mio sitov pri oskrbovalnem ministrstvu, sir Donald Bailey. Prvi osnutek mostu je skiciral leta 1940 na pisemskem ovoju. Most lahko postavijo brez opornikov iz več delov do dolžine 13 m in lahko vozijo po rajem z najtežjimi tovori. Kljuib temu da je iz jekla, lahko prenašajo delavci posamezne dele z lahkoto V. zadnjem obdobju vojne so postavili y Franciji in Nemčiji 1509 takih mostov. Čez R-u so postavili 2 mostova, ki merita vsak 145 m. Najdaljši most te vrste1 v Angliji je v bližini Bervvicka na reki Tvreed in meri 132 m. 2. Januarja posipljejo niand-ljevci s svojim nežnim c&etjem bele in rumene narcise, opojno dehteče hijaeinte, raznovrstne sleznice, sramežljive mimoze in japonske nešplje. Obilno in raznovrstno je zimsko cvetje dubrovniških vrtov, bogato in še mnogoštevilnejše je cvetje tam zunaj mestnih zidov po bregovih in goličavah, poljubljenih dolge ure od sončnih pr n.ni e nov. zalivanih, od nebeškega vrtnarja in zopet sušenih od. vetrov, zdaj sunkoma, petem božaje, kot bi narava hotela potolažiti preolašeno cvetno glavico in dati njeni hraniteljici novih, sil, da razprostre iv pokaže vso svojo blestečo lepoto. Annie France -Harrar pripoveduje, da je skozi več let štela cvetje okoli Dubrovnika in je ugotovila, da noben zimski mesec ni bilo manj kol sto vrst cvetja v vsej krasoti raztresenega tam naokoli. V se te ekasnojesenskev in uzimocvet-ke» cveto izredno bogato in dolgo in vse to raznovrstno cvetje prehaja pogosto na nepričakovan način drugo v dru-g o. Čudovita je zima na našem jugu. Pozno poletna resa se v raz-sežnih šopih še šopiri po peščenih brdih, ftasmiha se ji še košati rumeni oman poslednji divji slak se plazi po tleh in se preriva med kamenjem in bodičevjem na zidove in ograje, vražjj griz pokimava prekrasni več metrov dolgi zvončici. ki se v lahnem, maestralu ziblje kot bi klicala na dan zimske zaspanke. Vse to je še v polnem cvetju, ko se že prismeje v november-sko sonce dalmatinska vijolica in poleg nje primežika u svet neznatna divja kadulja. Prav nič nenavadnega rti, če bo dolgi ostrožnik družabnik nežnega podleska, ki je povsem sličen našemu jesenskemu pod-lesku, le da ima nežnejše telo in nežnejšo barvo in znatno bolj bogato cvete. Je to tip južne zimocvetke. Svoje cvete pokaže že proti koncu novembra, ko še ni nobenih bledo-rožnatih divjih nageljnov gori nad Sv. Jakobovi, pač pa je že dostojno zastopan z drobnimi cvetki plevelasti dlresen. Potem se dnevi menjajo in z Ugotovili so, da v nobenem zimskem mesecu ni bilo nikoli manj kot 100 vrst cvetja - Cela kopica rastlin je, ki le v zimskih treh mesecih ožive ter v njih dosežejo svoj višek in sijaj, v ostalih devetih mesecih pa spe poletno spanje ali pa se posuše njimi sr menja cvetje, ki stopa na mesto prejšnjega. Kalabrijski razhudnik razvija Ip še posamezne svetlordeče cevaste zvezde, poletno cvetje je izginilo, navadna planika, polna bisernih zvončkov in jagodam sličnih škrlatnordečih zrelih ter pomarančasto rumenih nezrelih plodov, vabi. Njeni plodovi, zvani «niaginja», sicer niso tako sladki in okusni kot prave jagode, so pa priljubljen zimski sadež. Okoli božiča razklene bodljiva tetivika do zadnjega svoje cvetne grozdke; v najbohotnejšem razcvetju se smehlja babji prstanec odpro se belorožnati kobuli lempnke. Med ’ tern obiljem kipečih barv in vabečih duhov brenče žuželke in frfotajo metulji. Tu m.S se je spustil dnevni pavlmček tam srka sladko strd nudi ko-privar, admiral vesla po zraku med cvetjem, ki se sklanjg nad naioai, velerilec je ■potisa.il svoj rilček v dehteči rožmarin ki je v januar ju. na višku svoje cvetne krasc/te. Najraje se meša z njim mična, jajčnoru-m.?na šmarna detelja, ki z divjim in povsod obilnim Šebenikom cvete tja do marca. Četrti mesec že menjava svoj cvet in sad trdovratni plevel gclšec, ki nad njim obupujejo vsi vrtnarji, povsod p a razpenja svoja visoka zlatozelena socvetja krasni mleček. Nesporni februarski vladar je divno po narcisih dišeči bocSčec, ki s svojim pramenastim. bleskom krasi cela gorska pobočja okoli Dubrovnika. V severnih deželah že tako redki božični koren se tam dolj že februarja bohoti v vsem razkošju in z njim morska čebulica, ki se upa pri ms, na dan šele aprila, pa še nekatere vrste scil, ki jih goje deloma le po vrtovih- Davno že odpirajo svoje bele in modre čaše pomladanski žafrani davno že cveto tnali divji narČisi U-r najzgodnejši in najljubkejši iz družine asfodil, zlati koren. vedno pa še odganja svoje rožnato vijoličaste cvetne zvezde pomladni podlesek, ki se dostikrat udomači kar na golem pečevju. Najmanjši in najbolj srčkani izmed vseh divjih hijacintov raztresa svoje sinje zvončaste bisere vsepovsod po že omamno dehteči makiji. Ta, komaj prst dolga dalmatinska hija-cintka, ki posebno ljubi družbo bele rese in pokalice je tako nežen in drobcen rastlinski stvor, kot se ga Ig redkokdaj in redkokje najde. 7, njo in s krasno zafraraiko z bujnim prvim ptičjim mleketn s smrda-šico, ki ima kamilici podobne cvete, z rdečimi vetrnicami in tisoči grozdatih hijacintov je prišel konec zime in z njo tudi konec -pomladnega podleska, ki izgine brez sledu in napravi in razkošju dišav in barv južne poth ladi. V marcu se na akacijah že pokaže cvetje, ki mu kasneje sledi še listje. Na vedno zeleni hrast, ki je jeseni odvrgel svojo orumenelo obleko, sc najkasneje do konca marca ogrne v noua zelenje, tr^olisti lovor v njegovi bližini pa se okrasi z rumenkasto nadahnjenimi belimi cvetovi, da pražnj: oblečen pozdravi nastopajočo Vesno. Po vrtovih zacveto nageljni in vrtnice in pelargonije, tam zunaj pa. se vesele življenja le še celoletne cvetlice. Tako ob obrežju kot po naših otokih je še mnogo domačih rastlin, ki so v tem času v bujnem razcvetju, a vseh našteti ni mogoče, saj je moj namen le opozoriti na pestrost in posebnost naše pokrajine ob južnem Jadranu.' Razume se, da so vse jesenske in zimske cvetke zelo- malo občutljive. Doli na jugu zemlja nikdar ne zmrzne, rastlinam je nevaren samo močan veter, ki bi jih lahko izruval, ali pa puščavska suša. Zaradi nje rastline nimajo časa zveneti, njihovi zeleni listi se prej posuše. Pred vrati aprila, ki pokaže že + 15 stop. -povprečne toplote, z zaključkom mana je tudi jesenska pomlad ali «južna zima» že davno končana in tez, to se za mnoge rastline obrne spet navzdol — izdatnemu poletnemu spanju naproti, ker le. z njegovo poniočjo lahko nzdrže dolgotrajno sušo in pričakajo dan vstajenja, da’ znova okitijo prelestne pokrajine ob našem morju. VIKTOR PIRNAT KONEC II. LJUDSKI • v Ni nam povsem jasno ali simfonične koncerte, ki jih pripravlja dirigent Luigi Tcftolo zato imenujejo ljudske, ker jih izvajajo v nedeljah dopoldan in to po nižjih cenah kakor običajno ali zato ker imamo pri njih priliko slišati nekatera simfonična dela, ki še niso bila izvajana v Trstu in se eventualno tudi domačim solistom omogoči javen nastop? Vstonnice za gledališče Verdi so tako visoke, da dotičnd, katerim so menda namenjeni ((Ljudski koncerti* bržkone ne zaupajo plakatom, na katerih so označene primeroma nizke cene im so zato ti koncerti prav ..slabo obiskani kajti «višja prostor neverjetnemu bogastvu i družba«, kj se sicer udeležuje aspen a y j 1 a v k o Škamperle^ v .A [j Lori j u. Z1nanstve niki imajo ^ So 1 PJ'rnente. » k<*e- %Soje farjk0 proučujejo ‘V JO, 7fJVetenje letal v 11 ® tisoč če v- X ^ k ZSčno n; kisika "-In temT'°rntura >eč H ftopinj Zdaj ne i° hi M ,? gostih s 1200 brc, ln. ° letalih, ki Oti* . . ’%■ in*br, ™°tov. ^Oer!S'< tl‘ ki jih upo-zn<1nstvernici Ser- naidnra0cr- Š. Se Zrno naTrrava za fr'Tmna^h Au o 1mj„- ala dnevno 15 tudi pozna predor ih mode- -S k>. iSa t' skitga zbora, ki je zlasti v prvem; delu programa zelo muzikalno in brez pretiravanja podajal pesem za pesmijo. Ze ob zvokih prve pešmd «Vprašaš emu da sem Slovenka,» je zbor pokazal, da k ta koncert temeljito pripravljen. Dinamika, dovolj čista intonacija in neprisiljeno petie so presenetili in potrdili znaten napredek pevskega zbora «S. Škamperle),. Poleg že imenovdne pesmi je pevski zbor v prvem delu izvajal še Zgančevi «Dr,c- Zagorski)), Bombardellijevo uPe-sem o Slavici», makedonsko narodno v Včnturinijevi priredbi «Kaži, kaži libe Stana), dalmatinsko rulrodno v Simoni, tijevi priredbi vPlovi, plovh ter div V enturinhjevi skladbi «Nesrečna ljubezens jn «p0ho. jena travcao, Zbor je od pesmi do pesmi v izvajanju rasel ter se izkazal v dinamičnih niansah med piano in mezzoforU-. Ko obravnavamo prvi del programa, ki je nosil naslov kNaro-dne pesmi)), ne moremo mimo ugotovitve, da je zboi imel bržkone namen prikazati narodno pest m nekaterih slovanskih narodov To nalogo «S Skamberle» ni rešil v polni -meri, kajti nekatere pesmi, kljub temu. da so med našimi ljudmi razširjene in tudi priljub- ljene, niso narodne. Poleg prvega dela programa, je zbor izvajal še tretji del programa. V tem. delu sporeda je zbor zapel šed^m umetnih pesmi, ki predstavljajo po svoji kvaliteti v glavnem težja pomembna dela iz slovenske zborovske literature. Najprej je zbor zapel lepo in doživeto domorodno pesem. A. Foersterja ((Domovina)). Nato je sledil Mokranjčev «Drugi šopek*. S to pesmijo je zbor -pokazal veliko zmogljivost. Pesem je zelo navdušila poslušalce. Sledile so še Venturinijevo ((Zname-njer, Mirkova priredba ruske pesmi ((E) uhnem», Lajovčev ((Pomladm spevu, Adamičev «Ecce dolon fr zbor iz Foer-st er je v e opere Gorenjski slavček ((Slovenci ljudje smo veseli)). Od vseh umetnih pismi so najbolj ugajale «Ej uhnemn, ((Drugi šopek)). ((Ecce dolov« in «Slovenci ljudje smo veseli». Najboljše pa ie pevski zbor zapel niiko pisem «Ej uhnem». Pripomniti moramo, da Lajovčev «Pomladni spev» ni bil najbolje izvajan. Pesem je za pevski zbor «S Škamperle)) prezahtevna. V splošnem pevski zbor v tretjem delu koncerta ni bil tako homogen kot je bil v prvim delu. Pretiravanje nekaterih pevcev na mestih, ki so pisana forte in na mestih, kjer vladajo visoki toni. uničujejo homogenost zbora. Pri nekaterih pesmih pa moti izvirno izvedbo skladbo petje solističnih delov, ki po besedilu in smislu nujno pripddajo mo- škemu glasu, dobi/m jih je na tem koncertu izvajal sopran ali alt. Drugi del koncerta je izvajala sopranistka Rožica Kozem. Zapela je Pri skladbe V. Mirka «Kateri kerub», ((Mati poješ in ((Moja ljubav». Interpretacija posameznih samospevov ■ je bila mestoma nedognana. Pretežki pesmi ntso dopuščale solistki, da bi nadoknadila s toplino glasu in čustvom nepopolno tehniko petja. Z marljivim študijem bo sopranistka Rožica Kozem Prav gotovo odpravila nedostatke v glašu, ki so v gla.v nem nepravilno postavljene in forsirane višine ter neizenačenost glasu v različnih legah. Priporočati bi bilo. da solistka ne bi pela p)‘ed svojim nastopom v zboru, kar jo prav gotovo utruja,. Sopranistko Rožico Kozem je pri klavirju spremljala Ema Vrabec. Spremljala je diskretno. vendar premalo doživeto. Pevski zbor «S. Škamperle)) je vodil izkušeni pevovodja in skladatelj Franc Venturini. Njemu gre najvlčje priznanje in zasluga za uspehe in napj-e-dek tega pevskega zbora. Pev-ški Zbor «S. Škamperle» ima za seboj v zadnjih petih letih že celo vrsto uspelih koncertov z uspelim koncertom, v Avditoriju jg «<; Škamperle)) ponovno potrdil sloves našega najboljšega ljudskoprosvetnega pevskega zbora. Priporočamo, da bi ta pevski zbor čimrn-e i in Cimveč nastopal po naših večjih vaseh ijv krajih. Ko objektivno poročamo nastopu pevskega zbora «S. Škamperle)) p A-Vditoriju, se moramo dotakniti poročila o koncertu, ki je bil priobčen v nedeljski številki ((Primorskega dnevnika)). Časopisni poročevalec daje v njem namreč neumestne nauke pevskemu zboru «S. Škamperle», češ da pro. gram ni nčč nov in da ga zato pojejo z rutino... Dalje, da je za večino pubHke bil program sicer nov, da pa bi bilo želeti, da bi se zbor predstavil s kako nove pesmijo... Dalje pravi, da odklanja, da vsi zbori pojejo nekatlre pesmi, ki so sicer lepe, a se jih človek naveliča (na pr. ((Plen)i, plovi»). Čutim za svojo dolžnost, da odgovorim na take neumestne nauke; «Pevdki zbor «S. Škamperle)) poje z rutino zato, ker ima toliko in toliko rednih pevskih vaj, kjer se resno dela pod strokovnim vodstvom. Koncert ni bi; prirejen samo za poročevalca, ki je mogoč? že slišal to ali ono pesem večkrat, temveč za resnične ljubitelje slovenske pesmi, n-i glede na to, ali -e program za njih nov ali ne. Kar se tiče naveličanja pes-m’. Pa sem mnenja in z menoj prav gotovo vsi glasbeniki, da se pravi ljubitelji petja ne bodo nikdar naveličali poslušati niti naših narodnih pesmi, niM naših kvalitetnih umetnih pesmi.)) KAREL BOŠTJANČIČ ,V -v H koncertov in opernih predstav tukaj skoro povsem manjka, menda ravr.o zaradi prenizkih cen, ki mogoče niso v skladu z njihovim socialnim položajem. Kar se pa -tiče kistnih izvedb pa smo lahko izvajalcem samo hvaležni, posebno če je avtor novosti tržaški skladatelj in smo mnenja, da r,e bi bilo nikomur pod častjo, če bi tudi na «neljudskih» koncertih uprizorili kakšna dela. ki ne spadajo v standardni okvir. Pii nedeljskem simfoničnem koncertu smo slišali kar dve novosti: Koncert za violino m orkester tržaškega skladatelja Antonia Illersberga in Pro-kofjega glasbeno pravljico «Peter in volk« op. 67. Skladatelj Illersberg Je moral celih 40 let čakati, da je prišel na repertoar njegov violinski koncert, kar je nerazumljivo, ker predstavlja solidno grajeno delo, zanimivo zlasti po programskem značaju II. in III. stavka. Sredstva, ki jih skladatelj uporablja so za dobo, ko je bilo delo napisano, dovolj napredna. Razen naslonitve na Brahmsa se je avtor poslužil tudi prijemov impresionistične šole kar je značilno, če pomislimo, da je bil Debus-syju v prvih letih 20. stol. še zaprt tržaški koncertni oder. Solistični del je izvajal član tržaške Filharmonije Alfonso Musesti in to z brezhibno tehniko ter globokim muzikalnim občutkom. Koncert je pisan virtuozno in mladi umetnik je s svojim znanjem naravnost presenetil ter pri publiki žel burno odobravanje, Otroško-poučno pravljico bi imenovali delo ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva ((Peter in vclk». Dogodke pravljice pojasnjuje m veže med seboj recitator in tako mlademu poslušalcu že vnaprej pojasni, s katerim instrumentom je zastopana posamezna osebnost. Kot recitator je nastopil napovedovalec tržaškega Radia Silvano Braida. Razen omenjenih del je bila na sporedu še uvertura k Rossinijevi operi «Svilene stopnice* in slikoviti Polovski plesi iz Boiodinove opere «Knez Igor*. Dirigent Luigi Toffolo je v-a dela sporeda skrbno uvežbal in pokazal pri posameznih Izvedbah veliko glasbeno kulturo. Po briljantno izvedeni Rossinijevi uverturi je dirigent v II-lersbergovem koncertu plastično izoblikoval posamezne motive in zlasti lepo izluščil instrumentalne efekte drugega stavka in poljudno ritmični značaj tretjega. Mogoče je bil orkester kot spremljevalec mestoma premočan. Orkester tržaške Filharmonije je bil kakor vedno odličnd intoniran in se je kot homogena celota lepo uveljavil zlasti v bravuroznih «Polovskib plesih*. —p \/n r 1 i r V torek ob 19. url je bil zračni H it r A/l p pritisk 760,6, toplota 15.9 (naj-f IVL/VlL višja 16.4, najnižja 8.7), vlaga 6 odst. veter 30 km, nebo pokrito 9/10, vidljivost 15.000 m, toplota morja 11 stopinj. Mrzel zračni val s severa je trčil ob topli sredozemski val, ki se raztezar tudi nad Balkanom. Zato predvideva vremenska napoved za dar.es oblačnost nad Jadranom in krajevne padavine. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 1 APRILA 1951 im:::::: i :::: : i:;j:| H la H njfjjf 11 ■••■•iPIISč • p; iiljil p •H! ii; ii j: : :: : 1 r k !! i:! :::: ji: i!::: \ ti I •*: i:: ii; j:::::::; : ::::: 11: RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 15.15: Fantje na vasi; 18.30: Adamičev zabavni orkester. Radio jug. cone Trsta: 12.00: Haydn Simfonija v g duru; 14.U0. kester pod vodstvom Jakova Cipcija, .V.tfih “ Cas-Horskova. Trst II.: 20.00: Evropski koncer. 21.20: Dva eapriccia. Trst I.: 18.30: Beethoven, Kan maninov in Ravel; 22.35: Ritmična glasba A.rragn . Op KONSERVNA ŠKATLA ustavila Einaudijev vlak Ameriški kongres razpravlja o pošiljanju čet v Evropo RIM, 3, — V času, ko se je §redsedlniik italijanske repiubii-e Luigi Einaudii s posebnim Vlakom odpeljal iz Rima proti Neaplju, je službujoči karabinjer. ki je stražil ob progi pri Caneello Amone blizu Caserte, opazil na tračnicah škatlo, iz katere je molej kos zažigalu® vrvice. Karabinjer je takoj obvestil železničarje, ki so ustavili predsednikov vlak, v strahu, da gre za atentat. Ko so si sumljivo napravo pobliže ogledali, so ugotovili, da je čisto navadna konzervna škatla, napolnjena z nekaj smodnika in starim papirjem, ki bi, če prižgana, povzročila komaj nepre-velilk plamen. Ko so ugotovili, da je tudi ostali del proge v redu, je vlak z Einaudijem nadaljeval pot. Menijo, dia so neobičajni peklenski stroj pozabili ob progi tatovi telefonskih žic, ki jih je v tistih krajih na pretek, ali pa otroci iz bližnjih vasi. V6n-dar se je vest o nameravanem atentatu na predsednika republike že v nekaj urah raznesla po Rimu. -------------- Preobrazba Marshallovega načrta v okviru uprave za zunanjo in prekomorsko pomoč WASHINGTON, 3. — Danes, ob drugi obletnici atlantskega pakta so objavili Trumanovo izjavo. Truman pravi v Mej, da uresničujejo v ZDA in drugih zavezniških državah Ogromni načrt za vojno proizvodnjo. Kljub omejenim možnostim in virom so podvojili vojno proizvodnjo. Vendar je pot še zelo ((dolga in trdan. Evropa je danes močnejša in zmožnejša braniti se kot je bila pred enim letom. vedbi pripravljalnega člena štev. 3 atlantskega pakta glede pošiljanja ameriških čet, pred morebitno vojno v Evropi, je prišlo zaradi korejske zadevščine, Korejska kriza je namreč postavila Američane in nekatere evropske države pred golo dejstvo in so tako morale pričeti misliti na uresničitev načrta SHAPE. S tem v zvezi je tudi vprašanje Marshallovega načrta, o katerem bo razpravljal ameriški senat. Marshallov načrt bi moral trajati diplomatskih krogih za zelo te. ... . . žak, zlasti zaradi tega, ker je I st*ri leta, vendar je bil skoraj Štiriurna stavka italijanskih zdravnikov RIM, 3. — Po vsej Italiji traja akcija zdravnikov za izboljšanje honorarjev, ki jim jih plačujejo ustanov® za Socialno zavarovanje, zlasti pa INAM. Medtem ko so v Genovi zdravniki že včeraj «stavkali» štiri ure, so diames po vsej Italiji zdravniki prekinili delo od 10. do 14. ure. V Bologni in Brescii je «stavka» trajala od 8. do 14. ure. Povsod so se zdravniki zbirali na zborovanja in izglasovan protestne resolucije. Protesti študentov WASHINGTON. 3. — V ameriškem senatu se je pričela ta. ko imenovana «velika debata« glede tega, če bi poslali dodat, ne štiri ameriške divizije v Evropo. O tem razpravljajo v ZDA že tri mesece. Vsi so pričakovali, da bo Trumanova uprava zlahka dobila poobla. stilo, da te čete odpošlje, ven. dar je senat v zadnjem trenutku odločil, da sme samo Kongres odobriti vsako pošiljanje čet ZDA, in s tem omejil Tru. manovo polnomočje. Do tega je prišlo, ker sta dva demokrat. ska in republikanski senator v zadnjem trenutku . spremenila svoje mnenje. Ta dodatek nima sicer pravne veljave, da bi prisilil predsednika, da ga spoštuje. Vendar v vladnih krog'h ne skrivajo svojega presenečenja. Na vsak način pomeni to gla. sovanje zmago republikancev in konservativnih demokratov, katerim načeluje znanj senator Taft, ki je priporočal, naj bi Evropo v primeru potrebe branili z mornarico in letalstvom. Tako republikanci kot demokrati so glasovali za ali proti resoluciji po svojem prepričanju in ne po priporočilih strank. V ameriških vladnih krogih so zlasti nezadovoljni, ker je prišlo do te odločitve v tre. nutku, ko je v Washingtonu na obisku predsednik francoske republike Auriol. Vendar so prepričani, da bi v primeru po. trebe kongres ne odlašal s svojo odločitvijo, da bj poslali ameriške čete v Evropo. Sedaj bo ostalo v Evropj 6 ameriških divizij. Ta najnovejši Trumanov poraz smatrajo v vvashingtonskih Truman pred kratkim izjavil, da mu ni treba kot poveljniku ameriških čet po ustavi zahtevati odobritev kongresa če bi hotel poslati čete v Evropo ali kamor koli. V zvezi s to izjavo menijo v Washingtonu. da bi morda se morda Truman poslužil vrhovnega ameriškega sodišča, kot čuvarja Ustave, ki naj bi razveljavil odločitev senata. Ni še jasno, če se bo poslužil ravno tega načina. Na izbiro ima še druge ki bi mu pri njegovi notranji politiki morda celo bolj koristili. Na vsak način je zanimivo, da je senat odbil predlog senatnih komisij za oborožene si. le in zunanje zadeve, kljub po. zivom osebnosti, ki v ZDA marsikaj pomenijo; med njimi sta sedanji obrambni minister Marshall in poveljnik SAPE Dvvight Eisenhower. V wa-shingtonskih političnih krogih so prav radovedni, kako bo vplivala ta odločitev senata na potek pripravljalne konference namestnikov štirih zunanjih ministrov v «Rožnati palači« v Parizu. Do tega razpravljanja o iz- popolnoma uresničen že v treh letih. Danes je «Economic Cooperation Administration» (ECA) pod vodstvom naslednika Paula Hoffemana, Williama Posterja, pripravljena podpirati Zapadno Evropo v njenih novih oborožitvenih naporih-Sedanja naloga senata je razpravljati o tozadevnih načrtih za bodočnost. Fosterjev namen je v okviru nove uprave za zunanjo in prekomorsko pomoč, ki ima na razpolago 5 milijard dolarjev, dobavljati tehnično in gospodarsko pomoč ter podporo za oborožitveno industrijo. S tem v zvezi govore o novem načrtu, kot «Eisenhower-jevem načrtu*, ker je njegov namen pomagati oborožitvenemu gospodarstvu, preprečiti inflacijo, skrbeti za povečanje vojaško važnega blaga itd., To naj bi bila metamorfoza uprave Marshallovega načrta, ki naj bi v sedanjih razmerah odgovarjala spremenjenemu svetovno-političnemu položaju. Japonska mirovna nogodba v avstralskih in indijski komentarjih John Foster Dulles o sovjetskem vetu proti sprejemu novih članov v OZN - Zaskrbljenost glede japonske vojaške sile WASHINGTON, 3. — Izredni veleposlanik ZDA, John Foster Dulles, ki se je še nedavno pogajal z Malikom glede japonske mirovne pogodbe in ki je pred dneyi objavil ameriški načrt te pogodbe, je izjavil na kosilu z zunanjimi ministri latinske Amerike, da predvideva ameriški načrt pogodbe sprejem Japonske v OZN, da pa je gotovo, da bo ZSSR to stvar zavlačevala z vetom. Dulles je pripomnil, da sovjetski veto zoper sprejem nekaterih kandida. tov v OZN «otežuj? izgradnjo resničnega sistema kolektivne varnosti« in izrazil upanje, da bo OZN »našla praktično pot za rešitev tega vprašanja«. O japonski mirovni pogodbi je Dulles še dejal, da sta dve najbolj kočljivi vprašanji garancija za japonsko varnost in garancija, da se japonski militarizem ne bo obnovil. Podobno stališče je izrazil tudi avstralski zunanji minister Spender, ki je dejal —'kot poroča avstralski radio — da avstralska vlada skrbno proučuje ameriški načrt za mirov-I no pogodbo. Spender ni hotel komentirati podrobnosti tega načrta, pač pa je izjavil, da mora avstralska vlada skrbeti, da se »omejijo možnosti zopetne japonske s napadalnosti« in dodal, da so potrebne »dejanske omejitve«, ki naj preprečijo prehiter porast japonske vojaške sile. Minister je zahteval, naj mirovna pogodba omeji med drugim japonsko vojno mornarico in naj vzpostavi kontrolo nad uvozom strateških surovin. Indijski list «The Times of India« piše o Dullesovem načrtu japonske mirovne pogodbe, da je »bolj zanimiv po tem, kar opušča, kot po tem, kar vsebuje«. List pogreša v načrtu o-membo vprašanj kot. oborožitev, gospodarska in trgovska neodvisnost in obstoj ameriških oporišč po sklenitvi pogodbe. na velikih odpor pri čistilkah v vladini palači. Od 37 čistiik jih je 13 zagrozilo g stavko in so pustile cele kupe smeti v uradih ministrskega predsednika in drugih, članov vlad®. Reformo za ta nov načini čiščenja državnih uradov so uvedili po vsej državi im s tem mislijo prihraniti en milijon kron. Doslej so porabili v to svrho 17 milijonov švedskih kroni na leto. Atomska šola za 40 iuntov šterlingov LONDON, 3. — Solo o atom- Ukrepi proti snagi STOCKHOLM. 3. — Vladni svetnik za čistočo uradov je uveljavil svoj predlog, po katerem bodo čistili državne ura-ds na Švedskem samo vsak drugi dlan. Ta ukrepi jie naletel ŠPORTNI DNEVNIK proti cestni železnici v Madridu MADRID, 3. — Približno taka demonstracija kot 24. februarja v Barceloni je bila včeraj v Madridu, kjer so študentje izruvali drogov., cestne železnice in trolejbusov. Najbolj so se pri tem udejstvovali medicinci. Študentje so napravili pravi pohod proti središču Madrida, kjer pa jih je policija napadla in 7 aretirala. Danes ni prišlo do incidentov. Vendar so bili vozovi cestne železnice prazni in so bili v njih večinoma samo policijski agentjia. Študentje *pa so raje napravili dva kilometra peš po cesti, ki vodi iz mesta do univerze. Za pomoč Izraelu WASHINGTOM, 3. — John Mac Cormach je predložil v a-meriški zbornici zakonski osnutek po kattrem bi dali izraelu 150 milijonov dolarjev pomoči Kobilice iz ZSSR napadle Perzijo TEHERAN. 3. — Na milijarde kobilic se je pojavilo na več področjih v Perziji. Strokovnjaki menijo, dia j» to naijvečja invazija kobilic v zadnjem stoletju v tej deželi. Kobilice so prišle iz Južne Rusije. Ce jih ne bodlo mogli ustaviti, bo prišlo, po izjavah ministrstva za poljedelstvo do lakote, ki bila lahko trajala štiri leta. Kobilice so vdrle v pokrajini Fars in Kerman. Vlada bo verjetno zahtevala pomoč od' EDA, Anglije, Francije in ZSSR. da bi ji poslale najmanj 200 letal, s katerima bi škropili ogrožena področja s sredstvom proti kobilicam Pričel se je festival v Cannesu PARIZ, 3. — Četrti mednarodni filmski festival v Cannesu je otvorii dameis Andre Guillant. državni tajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino. Pred Jekmo Italije - Portugalska Italijanska nogometna reprezentanca brusi strumno svoje zobe za prvi letošnji spopad s Portugalsko. Stvar nas ne bi preveč zanimala, ako ne bi bil naslednji nasprotnik »sinjih« (azzurri), ekipa «plavih». Pri Jugoslovanih ne bomo začeli z naštevanjem njih nestanovitnosti, niti ne razodevali obe legendarni tekmi, na Dunaju in v Londonu, od katerih predstavlja prva razočaranje, druga pa rehabilitacijo jugoslovanskega nogometa, marveč bi pogledali, kaj trenutno zmorejo sosedi ali bolje, kaj bi lahko zmogli 6. maja, ko bodo prodajali svojo kožo na milanskem stadionu San Siro. Dosedanje tri kola lige ter velikonočna gostovanja v inozemstvu so nakazala diskretno stanje forme posameznih vodilnih klubov, iz katerih se bodo rekrutirali reprezentanti, vendar so tudi pokazala, da jugoslovanska enajsterica ne bo nikakor mogla pokazati boljše igre, kot je bila londonska: kritične točke so ostale iste, tekme s Francijo so pokazale, da se taktika enajstorice niti za las ni premaknila z novembrske točke, da je torej vse, kar je koristnega še vedno delo sijajnega četverokotnika: Čajkovski, Djajič, Bobek, Mitič. Skratka, milanska izdaja moštva je enaka prejšnjim z vsemi krepostmi in napakami. Dober dan lahko prinese torej gostom zmago ali neodločen izid, pravtako pa zadostuje slaba forma enega ali dveh podpornih kamnov v ekipi, da nastopi prav. cata katastrofa. Italijani so hitri, poleg ostalega je tudi njihov zadnji trening pokazal, dia so njihove akcije in prodori nepričakovani, improvizirani, ki niti od daleč nimajo želje po kakih kalupih ali šablonah, kar bi seveda Jugoslovanom mnogo bolj odgovarjalo (glej zopet tekmo proti Angliji). Zato z veliko nestrpnostjo pričakujemo italijanski izpit s Portugalsko, da bomo lahko presodili, do kakšne mere si lahko zidamo gradove v oblake. Vsekakor nas ne sme uspavati niti morebitni poraz sosedov s škornja, ker je Portugalska trenutno na višku svoje forme in bo Igrala poleg tega v nedeljo pred svojo temperamentno, južnjaško publiko. Tudi pri nas bi lahko... Takole institucijo bi lahko zagledali tudi na našem Velikem trgu. Kolikokrat ste se sprehajali v nedeljskem jutru po njem in poslušali godbo policije, mestne občine ali kake druge podobne firme. Toda nismo hoteli govoriti o tem: Važnejše so tribune, na katerih so bleščeče oblečeni častilci trobent plezali svoje melodije. In te tribune so iz jeklenih cevi, ki jih sedaj tudi pogosto vidite namesto lesenih odrov pri gradnji stavb, poleg tega pa na naši sliki, kjer je iz njih sestavljena smučarska skakalnica. Stoji severno od Londona, v kraju, ki se imenuje Hampstead. Edina preglavica je v tem, da je treba pripeljati sneg kar iz Norveške. Pri tem pa so tenkovestni carinski podaniki kralja odkrili neverjetno zapreko. Zahtevali so plačilo carine, ki naj bi znašala 10 odst. nominalne vrednosti snega, katero pa bi moralo določiti finančno ministrstvo na osnovi načela ponudbe in povpraševanja. Prireditveni odbor je prepričeval carinika, da je izkupiček tekem namenjen fondu za razvoj narodnega športa, Norvežani pa so izjavili, da so pripravljeni po končani prireditvi odpeljati sneg nazaj na Norveško. Carinske oblasti pa so kljub vsemu vztrajale na tem, da mora biti carina plačana. Londonski listi so se ves teden norčevali iz pedantnih carinikov. Objavljali so karikature carinskih uslužbencev, ki zahtevajo carino od letoviščarjev, in sicer za morski zrak, vtihotapljen v avtomobilskih zračnicah. »Timesu je svetoval vladi, naj ojači trgovske zveze s polarnimi deželami, ker bodo proizvodi teh dežel (sneg) znatno zvišali državne carinske dohodke. Nekateri listi pa so bili mnenja, da bi kazalo tudi bogu poslati masten račun za sneg, ki ga brez dovoljenja britanskih carinskih oblasti že tisočletja pošilja na britansko ozemlje. Končno so carinske oblasti le popustile in dovolile prost uvoz norveškega snega, toda pod pogojem, da snega ne bodo dali po tekmah na prosti trg, niti ga komur koli prodali. To je bilo blizu Londona. Zakaj pa ne bi podjetnik, pripravljen riskirati nekaj cvenka, poprosil mestno občino za cevi in zgradil podobno napravo pri nas, povabil še jugoslovanske, italijanske in morda še avstrijske smučarje in pokazal golobom in Tržačanom na Velikem trgu nekaj takega, kar ne bi pozabili do smrti. Stalo zares ne bi mnogo, kajti sneg ni daleč. 799 boksarjev na evropskem prvenstvu RIM, 3. — Ob zaključku vpisovanja za evropsko prvenstvo v boksu za diletante, so prišle v roke organizatorjev -prijave teh držav: Avstrija z desetimi boksarji, Češka 10, Danska 4, Finska 8, Francija 10, Nemčija 10, Anglija 10, Irska 10. Italija 10, Jugoslavija 10, Luksemburg 7, Norveška 4, Holandska 5, Poljska 8, Romunija 10, SZ 10, Škotska 6, Španija 7, Švedska 5, Švica 6, Tutčija 5, Madžarska 10. Vseh- nastopajočih bo 799. Iz različnih razlogov so odklonile sodelovanje na prvenstvu Portugalska, Islandska, Grčija in Bolgarija, ki pa v boksu ne predstavljajo mnogo in torej njihova odsotnost ne bo zaznavna. Po številu, kakor tudi po kakovosti, je letošnje evropsko prvenstvo, ki bo od 14. do 19. maja v Milanu, eno najvažnejših dosedanjih prireditev amaterskega boksa. Evropejci v Washinqtonu VVASHINGTON, 3. — Evropsko moštvo, ki je bilo premagano v Chicagu, je prispelo danes v Wa-shington, kjer se bo sestalo v četrtek zvečer z reprezentanco cone. Evropski boksači so obiskali včeraj Narodno pokopališče v Ar-lingtonu, kjer so položili venec na grob Neznanega vojaka. Danes je na sporediu kratek trening, jutri pa bodo tekmovalci počivali v pričakovanju tekme. / Angleški „ nogometaš leta'1 LONDON, 3. — Angleški nogometni novinarji so proglasili za «nogometaša leta« Harrya John-stona, kapitana «Blackpoola», finalista tekmovanja za angleški pokal. Johnston bo prejel tradicionalen kipec na slavnostnem kosilu nogometnih novinarjev, ki bo 27. aprila. Nekaj glasov manj je prejel Billy Wright, kapitan «Wolverhamptona» ter angleške reprezentance, tretji pa je bil Tom Finney. Visoko se je plasiral na tem tekmovanju tudi vratar «Evertona», Ted Sagar, ki že dvajset let igra v svojem moštvu! Bangu v Evropi RIO DE JANEIRO, 3. — Nogometna enajstorica Bangu je odpotovala z letalom proti Bruxel-lesu, Ce bo potovanje odgovarjalo preračunanemu urniku, bo Bangu igral jutri, skupno z igralci San Paula, proti belgijski selekciji. Na svoji evropski turneji bo Bangu odigral nekatere tekme s klubsko reprezentanco, v kateri blesti slavru Zizinho, druge pa enajstorico, kombinirano z igralci San Paula. Ekipa bo nastopila v Belgiji, Holandski, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji, Italiji, Danski, Španiji, Švedski in mogoče Portugalski. Košarka na novem igrišču v Kopru V Kopru so v nedeljo adiprli novo igrišfe za et&5jk*V in košarico. Ob tej priliki so podjetni domačini povabili y Koper nekaj znanih ekip, da bi lahko nudili someščanom ne. kaj uric kvalitetnega športa. Zal je dtež prekrižal lepe načr. te, tako, dia smo videli na koprskem igrišču eno samo pošteno tekmo. Tržaški košarkarski klub je po lepi igri premočno premagal K.K. Polet iz Maribora, ki v nedeljo ni bil na višini svoje slave. Rezultat je bil 56-38, bi pa bil lahko še višji v korist Tržačanov, ako se ni bi ti proti koncu bolj bri. gal; za estetičnost igre, kot pa za nji&no koristnost. V drugi igri sta elkip-i začetnikov, Poleta iz Trsta ter Aurore iz Kopra končali s 16 -16, kar predstavlja najp-ravičneiši izid. Tenis v Nizzi NIZZA, 3, — Jutri se začne zaključna faza teniškega turnirja: osminko finala so prebrodili Straighy Clark, Len n a rt Bergelin, Vladimir Cernik, Dragutln Mitič, Al Burrovvs, Sven Davidtsson, Pe-dro Massip ter Jaroslav Drobny. # * * •MESSI-NA. 3. — Iz Pireja je prispela v Messino grška mladinska državna reprezentanca, ki se bo v nedeljo srečala v Palermu z italijansko državno reprezentanco. Grke je pripeljal parnik «Italia». ski energiji, prvo v Evropi, so ustanovili v britanskem centru za atomska raziskovanja v Har-wellu (Berkshire). Sola bo u-vajala delavce industrijskih in medicinskih laboratorijev v ravnanje z radioaktivnimi snovmi in z izotopi. Tečaji bodo trajali po šest tednov in bodo stali 40 funtov šterlingov. Pariški pst «Figaro» pa zatrjuje danes, da ima ZSSR vse svoje atomske bombe spravljene y Kužne ck e m bazeneu, 250 km južno od Tomska v Sibiriji. List pravi, da potrjujejo to vest izjave Vasilija Saponiškova, na-čelnika sovjetske petletke za oborožitev, ki je pred kratkim potoval skozi Zahodno Nemčijo, in pa pripovedovanje kitajskih delavcev, ki so delali pri zgraditvi atomskih objektov. List piše nadalje, da ne ve edino tega, koliko atomskih bomb je tam spravljenih.... Tajni načrti na «Globemasterju» ? LONDON, 3. — Poveljstvo 3. ameriške letalske divizije, ki je razporejena v Angliji in ki vodi operacije za iskanje ostankov letala «Globemaster», ki je 23. marca izginilo nad Atlantikom, je izdalo danes zvečer poročilo o izjavah, ki jih je baje dal neki agenciji neki »visok ameriški častnik«. Ta častnik je baje izjavil, da je «Globe-master« prevažal «tajne dokumente in priprave«. Poveljstvo tretje divizije pravi, da «tega častnika ne pozna« in da te izjave «ne predstavljajo uradnega mnenja«. Govorice, da zahtevajo državni interesi dolgotrajno iskanje pogrešanega letala, so nastale, ko so iskanje, ki je bilo po enotedenskem brezuspešnem delu ustavljeno, obnovili. Agencija AFP dodaja, da je demanti neprepričljiv in da «uradno mnenje«. na katero se sklicuje«, ne izključuje obstoja drugačnih «poluradnih mnenj«. KINO v TRST*1 Rossetti. 15.30: »Saga O FOTjJ* Errol Flynn, Greer Garsro.^, Excelsior. «V vrtincu«, Cia ble, Vivien Leigh. . (bll. predstavi ob 15.30 m 20™ gajna 14.30 in 19.30). ^ Nazionaie. 15.45: »UUca Gioria Svvanson. s«m Arcobaleno. 15.30: «NedolzenS® H. Fonda, S. Sidney. . mm Fenice. 16.30: «Povest »Mg žene», Dolores del Kio, . Duval. «,,«1)1» Filodrammatico. 16.00. na ^ ney: «Otok zaklada« in I bobrov«. i» Ašabarda. 16.00: «Na otoKU boj«, Ester Williams. Armonia. 15.30: «V Življenju«. B. Davis, O. os villand. »i* Garibaldi. 14.30: «Crni ” Georges Guetary. Ideale. 15.30: «Sanjajoče H. Fonda, Gene Ttern«. ^ Impero. 16.00: »Razpotji Vallone, Charles Vanei. fjr Italia 16.00: «Klet veselja* ginia Dale, Bing :S.rofDoin««S: inn nh mnrill 15.Iv. Kino ob morju .15.10: tarni sovjetski polju® I stvenj filmi. , ...j-Kih it*1 Savona. 15.30: «Po kita**» jih«, C. Gable, W. Been ^ Viale. 15.30: »Angel meu žico«. -ruda#? Vittorio Veneto. 16.°0. «G ^ žene Parker«, Irene DU™ trick Knables. A1** Azzurro. 16.00: «Gusarj»i BeVvedere. 16.00: »Mesto Marconi. 15.30: ((Mavrični Dorothy Lamour. ir0ti Massimo. 16.00: «Bel0.1^Vv? Novo Cine. 16.00: »PolJ^ ® poU Odeon. 16.00: «Prepoyedanas„t) Radio. 15.30: «Tragedlja v Monica«. . , Vittoria. 16.00: «Ljubezeo obraza«. . tir Venezia. »Frankenstein človeku - volku«. V e°“ ^ Verdi. 17.00: «Neznana zamv . J. Garland in V. V Moderno. 17.00: »Ameris« ske«, M. Freeman. ' Centrale. 17.00: »Nezakonc Morle.v. Eden. 17.00: Berti. «Klic v Vittoria. 17.00: »Očiščevanj**' Ford. RADIO JUOOSbOVASSj® CONE TRS ® , SREDA 4. APRILA f]0, Poročila v slovenščini ? 13.00, 19,30 in 23.05. V avi.vv/, ad.dvž XII AO.VsJ' » j- ter ni ob 6.45, 12.45, 19.15 1* 6.30: Jutranja glasba, tranja glasba db 7.30. . v * 12.00: Haydn: SimfonijJ.a # duru 1.2.30: Objava dnevn“jjž reda. 12.35: Veseli hWM« 13.15: Violinski koncert £ j« Dermelja, nato lahka gl3*?, 1« Gospodarski pregled (.5l2;ia»»i3 Igra orkester Radia LJU“1Jpter ngira Jakov Cipci. 14.3U- , tiska (v ital. in slov.) -.[(P) 17.30: Politične aktualno5 ^. • 17.40: Melodije z juga- .j.15^ našim ljudstvom (ital.) gljjj predklasične komorne 18.45: Poročila (hrv.)^l9-^'jffi bena medigra. 19.45: ,., pesmi slovanskih narod^5jr(?,i) Poulenc: Koncert za 2 K* (ijL orkester. 20.30; ObzoM }t ar« 20.45: Dve znani uverud ajg Črnska pesem v besedi Borba proti malariji BOSTON, 3. Di-. Gecrge Hitchin.g,s, ki dela v znanem znanstvenem laboratorju v Tu-chahocu v Nsw Yorku je znašel novo sredstvo proti malariji, ki je tisočkrat bolj uspešno od kinina. Prve poizkuse s tern novim zdravilom so napravili na malairičnih podVočjih v Nigeriji. Letalo zgorelo - potniki živi STOCKHOLM, 3. Potniško letalo s 4 možmi posadke in 18 potniki, ki je priletelo iz Kopenhagena, je v megli zgi-e-šilo stockholmsko letališče in udarilo na tla blizu kraja Bael-lata nedaleč od letališča. Letalo je začelo goreti, potnikom pa se je posrečilo, zapustiti letalo. Letalski strokovnjaki menijo, da je več kot meter vi-so"< sneg uiblažil udarec letala ob tla, potniki pa se imajo zahvaliti samo svojemu miru ir. hladnokrvnosti, da so se rešili. —* v -/v«- • ni « ij* (slov.) 21.40: Zabavni ,, 22.00: Izbrane strani (‘jšrtjJJ Brahms: Serenada v_ gl^n 16. 22.30: Lahka večer« j, 23.10: Objava sporeda 'Ljije slov.) 23.15: Plesne wel 23.30. 9 TRST II* \ir Poročila ob 7.15, 12- ' * 19.45 in 23.15. v ... d<> 7.30: Jutranja glasba 1 O i flf 11.30: Za vsakega nek"£nsljj Sodobna Anglija. 12.10-. Mikh kestri. 13.00: Promenad1«,jjr -13.30- nehn-.sv- Morje, (tj IZ-i 13.30: Debussy: Morje, ‘j t Kf kaj valčkov. 14.15: P^fo 00: Z/t 17.30: Plesna glasba./M&Ki Amerike. 18.15: Rimski gebT? m °S:* 1. 19.00: Zdravniški ve...' Zlati petelin. 18.40: Koncert za klavir in 0 -* i. ra.uu: avnisiM .-rtV . Parada lahkih orkest^j/jSo Evropski koncert. 20.3u..,o0. f la. 20.45: Vesela giasba- ‘jJi kalni kvartet Veseli bi iijiilyv) Dva eanrireia 51.40: >r.- Dva capriccia. 21,40: rr /. j melodije. 22.00: Ca.ikov^ in variacije iz suite 3„ncen,# olski 7vnki 79. 30: K3 .tri Tirolski zvoki. 22.30: linista Stefana Ned Nočne plošče. 23-35-glasba do 24.00. - TRST *• 20.0® Poročila ob 7.30, D-00’ ' .Ji- 23.10. •

vJfl'r Sheridan: »Sola zz 22.35: Ritmična gla_sba. ‘ na glasba do 24.6 »niiiiimiiiiiiiiiiHiiiMiimimmHiiiuiiiiHnimntinHin i m m i u i n.i n i i^i m i mu 14.00. J JhdloltMČiM „ (LaUč^o, vojaka. \jWffcd |ll. DEL V dJUelčMU M 121 PREVEDEL PROF. ■ ILUSTRIRAL DR. DR. FRAN BRADAČ ROBERT H U A V A T V «Za boga vas prosim, pustite me spati«, je zastokal Vanjek in zehal. «Pojdite tja šele zjutraj in me ne budite!« Obrnil se je in takoj spet zaspal. Svejk se je vrnil k telefonu in začel dremati na stolu. Prebudilo ga je zvonjenje. «Halo, enajsta marškompanij a.» «Da, enajsta marškompanija. Kdo tam?« «Trinajsta marSkompanija. Halo. Koliko je ura? Ne morem doklicati centrale. Nekam dolgo me ne pride nihče zamenjat.« «Naša ura stoji.« «Potem je kakor pri nas. Ali ne veš, kdaj gremo? Nisi govoril s reglmentskanzlei?« «Tam vedo pasji drek kakor mi.» «Ne bodite prostaški, gospodična! Ali ste še f sesali konserve? Od nas so tja šli, pa niso nič prinesli. Magazin je bil zaklenjen.« «Naši so tudi prišli praznih rok.« «Kam misliš, da pojdemo?« «Na Rusko.« «Jaz mislim, da prej v Srbijo. To bomo videli, ko bomo v Budimpešti. Ce nas bodo odpeljali na desno, nas čaka Srbija, na levo pa Rusija. Ali rad kvartaš? Tak pridi jutri! Mi kvartarno vsak večer. Koliko vas je tam pri telefonu? Sam? Potem pa pusti to in pojdi spat! Imate čuden red pri vas. Da si prišel k temu kakor slepi h goslim? No, slednjič so me prišli zamenjat. Sladko spi!« In Svejk je tudi pri telefonu sladko zaspal, pozabivši položiti slušalko, tako da ga ni nihče motil v spanju. Telefonist v polkovni pisarni pa je klel, da ne more priklicati enajste stotnije z novim telefonogramom, da mora do jutri do dvanajste ure sporočiti v polkovno pisarno število tistih, ki niso bili cepljeni proti legarju. Nadporočnik Lukas je medtem še sedel v oficirski kazini z vojaškim zdravnikom Sanclerjem, ki je razkoračeno sedel na stolu in v pravilnih presledkih govoril tele stavke zaporedoma. «Saracenski sultan Salah-Edin je prvič priznal nevtralnost sanitetnega zbora.« «Skrbeti se mora za ranjene na obeh straneh.« «Dovoljeno mora biti, da se jim pošljejo zdravniki s pro-pustnicami generalov.« «Tudi se morajo ujeti ranjenci poslati nazaj pod zaščito in jamstvo generalov ali pa se izmenjati. Služijo pa lahko potem naprej.« »Bolniki na obeh straneh se ne smejo zaposlovati, ampak se morajo odpraviti v bolnice.« Nadporočnik Lukaš je dopil črno kavo in Sel domov, kjer je našel bradatega velikana Balouna, ko si je ravno cvrl salamo na samovarju nadporočnika Lukaša. »Predrznil sem se«, je zajecljal Baloun, «dovoljujem sl, po. korno javljam...» Lukaš ga je pogledal. V tem trenutku se mu je zdel Baloun kakor velik otrok in nadporočniku Lukašu je bilo kar naenkrat žal, da ga je dal privezati zavoljo njegove velike lakote. «Kar kuhaj, Baloun«, je rekel in si odpenjal sabljo, «jutri ti dam pripisati še eno porcijo kruha.« Nadporočnik Lukaš je sedel k mizi in je bil take volje, da je začel pisati sentimentalno pismo svoji teti: «Draga teta! Pravkar sem dobil povelje, naj bom pripravljen s svojo stotnijo na odhod na fronto. Morda je tole pismo zadnje, ki ga prejmeš od mene, kajti povsod so hudi boji in naše izgube so velike. Zato mi je težko končati tole pismo z besedo: ,Na svidenje!’. Bolj primerno bi bilo, da bi Ti zapisal: .Zbogom!’« «Vse drugo ti napišem jutri zjutraj«, si je mislil nadporočnik Lukaš in šel spat. Ko je Baloun videl, da je nadporočnik trdo zaspal, je začel spet stikati po stanovanju kakor ščurki ponoči. Odprl je nadporočnikov kovček, odgriznil košček čokolade, pa se je prestrašil, ko se je nadporočnik v spanju zganil. Brž je položil ogriznjeno čokolado nazaj v kovček. Potem je prav na tiho pogledal, kaj je nadporočnik napisal. Prebral je In je bil ves ganjen od tistega poslednjega «zbogom». Legel je na svojo slamnjačo pri vratih in mislil na dom in na koline. Sanjalo se mu je, da je poklical nekega nerodnega mesarja, ki so mu pri jetrnicah kar naprej pokala čreva- Potem spet, da je mesar pozabil delati krvavice in da mu zmanjkuj®^ jetrnice. Nato se mu je nekaj sanjalo o vojaškem scxoi E so ga zalotili, ko je vlekel iz vojaške kuhinje kos fo! konec je videl samega sebe. kako visi na lipi v drevore škega taborišča v Brneku nad Litvo. d Kp se je Svejk s prebujajočim se jutrom, ki je Pfl °pSjl kuhanih kavnih konserv iz vseh kuhinj, zbudil, je P? fonsko slušalko in napravil po pisarni majhen jutranji pri čemer je prepeval. jiP, Začel je kar od sredine, kako se vojak preobleče in gre za svojo ljubico v mlin, kjer ga položi mlin9 hčerke, toda še poprej kliče na mlinarico: «Mati, kje je pa večerja, da se hčerka navečerja?» —-"'I Mlinarica d& večerjo podlemu preoblečenemu neP1^ In potem rodbinska tragedija: «Mlinarji zjutraj vstali in na vratih tole brali: Vaša hčerka lepa Mica ni nedolina več devica.» Svejk je vložil v konec pesmi toliko glasu, ^ oživela, zakaj prebudil se je računski narednik Vanje koliko je ura. «Pravkar so odtrobili budnico.« (Nadali1 IIHFDNISTVO- ULICA MUNTECCH1, St. 6, III. »ah. — Telefon *tev »3-808 in »4-638 - Poštni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA UREDNIS1VU. ^ ^ ^ j5_jg Te) 73..ja Cene oglasov. Za vsak mm vigine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- ' upravni m osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mrn širine 1 stolpca zai vse vrste oglasov po 10 dln_ RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco 1-H., Tel. 11-32 - Koper U.. Battlstt 301 a-I, Tel. 70. It. 20. — Telefonska Oflg. urednik STANISLAV -g£[]0 * NAROČNINA: Cona A: mesetna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ; izvod 4.50, tlsS'. emsk et* Poštni tekoft raCun za‘ STO-ZVU Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozel Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO 2- ’