Dom olfub V Lfublfant 22, mafa M940 Četo 53 - Stev. 21 Za kaj gre aa zahodu - Na zahodnem bojišču se razvija te dni strašna bitka in številni strokovnjaki izjavljajo, da je to pač največja bitka v vsej svetovni zgodovini, V zadnji Številki »Domoljuba« smo omenili, da se je sedaj pravo vojskovanje šele začelo in smo se vpraševali, kdaj neki se bo to končalo. Nemško vrhovno poveljstvo namreč razvija na zahodu tako zvano »bliskovito vojno«, to je vojno, ki naj prinese odločitev v nekaj tednih. Sestavine nemškega vdora v Belgijo, Nizozemsko in v Francijo pa so naslednje: nemška vojska izvaja z najmodernejšimi sredstvi napad in sicer po načrtu pokojnega načelnika nemškega generalnega štaba generala von Schlie-fena, ki je vodil nemško vojsko v letih od 1891 do 1906. Ob smrti je zapustil oporoko, ki obsega načrt za nemški vdor v Francijo in proti kanalu La Manche, ki loči Anglijo od Evrope. V svoji oporoki pravi kratko kot uvod v ta načrt: »Dajte mi krepko desno krilo!« To desno krilo bi nato čez Ren prodiralo proti morju in v Francijo. Schliefen j® izračunal, da bi potreboval za ta vdor 35 ar-madnih zborov, ki jim Francozi nikdar ne bi mogli postaviti enakega števila nasproti. Schliefen je z matematično natančnostjo izračunal, da bi se tak vdor moral posrečiti. V zadnji svetovni vojni 1914—1918 se je tedanji vrhovni poveljnik nemške vojske general von Moitke držal tega načrta, toda na bojišče je vrgel saano 26 armadnih zborov. Nemško poveljstvo je namreč imelo na vzhodu sovražnika — carsko Rusijo, ki je takoj vezala skoraj 10 nemških arinadnih zborov. Italija je bila do 25. maja 1915 nevtralna in francosko poveljstvo ni imelo na meji proti Italiji nobenih divizij. Mir je vladal tudi v severni Afriki in tudi tam francosko vrhovno poveljstvo ni imelo veliko vojaštva. Delna izvedba Schliefenovega načrta je leta 1914 nemškemu poveljstvu prinesla velik uspeh, ko je nemška vojska v nekaj tednih prodrla do Marne in 60 km do Pariza. V letu 1940 pa prodira na zahod nemška vojska, ki je najbrž še močnejša kot pa je zahteval Schlie-fenov načrt, Francija pa mora imeti precej močnih divizij ob italijanski meji, tam daleč na nemškem vzhodu pa ni ruske vojske, ki bi čez mero vezala nemške armade, V teh dneh se razvija torej silna bitka na zahodu in sicer pod zelo spremenjenimi okoliščinami kot pa v letu 1914. V letu 1914 je padel Liege po štirih dneh borbe, velika belgijska trdnjava Antwerpen pa je padla v letu 1914 šele 10. oktobra, dočim objavljajo sedaj nemška poročila, da je padel dne 18. maja, to je 8 dni po razmahu nemške ofenzive. Naši starejši bralci se bodo vseh teh krajev ob belgijskih in severnofrancoskih bojiščih spominjali, ker so številni med njimi v svetovni vojni tam opravljali svojo službo zlasti pri težkem topništvu. Štiri leta so tam krvaveli in lahko prav blizu opazovali izredna junaštva, drznost in vrednost vojakov, ki so si tam stali nasproti. KO je septembra 1914 maršal Joffre ustavil nemško vojsko pri Mami, je ves francoski narod to dejanje proglasil kol čudež. Kadar je domovina v skrajni nevarnosti, tedaj se Francozi dvignejo do dejanj, ki »o res čudovita. Toda bliskovita vojna nemškega poveljstva je mnoge presenetila in dozdeva se celo, da so bili presenečeni tudi francoski poveljniki. Dosedanji vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin je moral prepustiti svoje mesto generalu Weygandu, ki je bil Focbov pribočnik in pomočnik v svetovni voj-9i. Francoske utrdbe »o nemški laski io oklopnj avtomobili predrli v pokrajini Aisne med Maubegeom in Sedanom. Obenem z imenovanjem generala Weyg8Mda za glavnega poveljnika vseh francoskih sil je novi notranji minister Georges Mandel odpustil iz državne službe dosedanjega velikega župana v pokrajini Aisne ter na njegovo mesto imenoval dosedanjega načelnika vse francoske varnosti. Mandel je bil med vojno »desna roka« pokojnega Clemenceauja in te nenad- ne spremembe dajo slutiti, da vdora v po» krajini Aisne niso krive samo vojaške osebe. Po petih dneh je šla Nizozemska, v petih dneh so klonile belgijske utrdbe, sedaj se pa: pripravlja velika odločilna bitka v severni Franciji. Nemško vrhovno poveljstvo bo vse« kakor nadaljevalo % izvajanjem bliskovite) vojne, zavezniško poveljstvo pa sedaj izvaja; premikanje čet na vsem severnem francoskem bojišču in ta novi oklep naj zavre nemško prodiranje tako, da se bo bliskovita voji na spremenila v dolgotrajno vojskovanje. Vse to bo pa najbrž mogoče le tedaj, č® se v bližnjih dneh prav nič ne spremeni evropski mednarodni položaj, to je, če se Italija še ne poda na »pot dejanj«, kakor se j® izrazil Mussolini. V francoskem zunanjem mi* nistrstvu napovedujejo precejšnje spremembe zlasti v politiki do Italije. Odstavljen ja bil v tem ministrstvu dosedanji generalni tajnik Aiexis Leger, na njegovo mesto pa je bil imenovan Charles Roux. To preimenovanja razlagajo tako, da je Leger kazal premalo razumevanja za italijanske zadeve, novi generalni tajnik pa naj zaokrene francosko zu-> nanjo politiko v Sredozamlju. Vojska se razvija ?elo hitre, diplomacija! pa potrebuje za svoje delo navadno zel« mnogo časa. Zavezniki napovedujejo na zahodu protiofenzivo, italijanski predsednik vlade pa je izjavil, da bodo samo »dejanji prekinila njegov molk«. Vsekakor bodo vsi sklepi italijanske vlade zelo odločilni, ker, lahko ali pospešijo bliskovito vojno ali pa j<» spremene v navadno »pozicijsko vojno«, la se lahko zelo zavleče. Krvave borbe Velika nemška ofenziva se razvija z bliskovito naglico. Nemška vojska je dne 10. tega meseca napadla hkrati na vsej 400 km dolgi fronti od severne nizozemske pa do francoske meje. Nemški napad je bil razdeljen na več posameznih armadnih skupin. Vojaški položaj na zahodni fronti po enem tednu nemške ofenzive je naslednji: Na severu je Nizozemska položila orožje iti so Nemci to težko zasedli. Nizozemsko vojno brodovje, ki je sorazmerno močno, je prešlo k zaveznikom. Nizozemske kolonije so nadalje pod nizozemsko vlado, ki ima svoj sedež v Londonu. V Belgiji teče fronta sedaj nekako od Antverpe-na, ki so ga delno zasedli Nemci, do Bruslja, ki je v nemških i-okah, dalje proti jugu do reke Sambre do francoske meje. Zavezniške čete se zbirajo na belgijski :utrjeni črti Gand (Gent)—Lille. V Franciji je bila fronta vpog-njena v francosko ozemlje, južno od Mau-beugea in se zajeda v francosko ozemlje do mesta Rethel, ki leži južno od Sedana. Po* vsodi je v razvoju velika bitka, kjer nastopa na tisoče tankov in na tisoče letal na obeli' straneh. Nemško poročilo Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Ker je bil strt tudj zadnji odpor na otoku Vallie-renv je sedaj vsa Holandija z otoki v nemških rokah. V severni Belgiji so naše čete zavzele An vere in potiskajo sovražnika, ki se neprestano bori, vse bolj proti zahodu. Zahodno od Anversa so naše čete prestopile reko Šeldo, zahodno od Bruslja pa so se prebile na reko Denšer. Med Modesom in Latarrom nadaljujejo naše čete z napadi. Prestopili smo reko Sambre in Oise ter zavzeli Le Cateau in St. Quetin, Na južnem krilu smo z močnimi salami prispeli do. reke Aisne pri Rethelu. V, borbah severnozahodno od Montmedyja smo. (Nadaljevanje na 2. strani!) , •Jmoftd IK?WERP, M^ižrel Debela črt« ie kazala položaj na zapadnem »ojiscn pred dobrim tednom, ko to pišemo, so Nemci delno napredovali. Na jngu se bijejo Boji pn Monlmedv, na zapadli s® prišli Nemci «o st.Quenlina. ki pa ga ni ve« »a tem aeralje-■ — Angleške m belgijske čete zapuščajo zadnje dele Belgije. zavzeli močno utrdbo št. 505. Pri tem se je posebno izkaza! poročnik nekega pionirskega bataljona. Povečalo se je število ujetnikov in količina plena. Dosedaj je bilo ujetih 110000 sovražnih vojakov, brez holandske vojske. Zaplenjeno je bilo veliko topov, med njimi tudi topovi kalibra 28 cm. Letalstvo je podpiralo učinkovite operacije pehote, hkrati pa je bombardiralo tudi sovražnikovo ozadje, prometne »ITI '.V?'®' U8pcšno je bil° bombardiranih več letališč, kjer so bili porušeni hangarji, delavnice in naprave za spuščanje letal. Pred fmicosko-belgijsko obalo je bil izveden na- £ nV°rražno ladjevie- Z bombo je bila zadeta neka trgovska, 6000 tonska ladja, ^L^nT,*' r^1* P« i« b« težko poškodovan Sovraznik je izgubil 147 letal. Od « iih • k i 47 *bitih v letalskih borbah 13 ,,h je zbilo protiletalsko topništvo, ostanek jlbd;D, ffl na t,eh- letal je izgi- Narvikn h so ** oddelki ^ri teTl k *> vedno zaple- teni v hude obrambne boje. Pred Narvikom r sti nek°«■ «sss S svojim narodom vred sera vedno upala, da bo mogoče omejiti evropsko vojno in da bo mogoče najti neko pametno podlago za •ureditev stalnega miru. Z neusmiljenim napadom na demokratično napredno Norvešiko so bile uporabljene proti Belgiji in Nizozemski še hujae metode. Obe državi sta pokazali svojo najodiočnejšo voljo, da ostaneta nevtralni. Več kot enkrat sta punudili svoje posredovanje, da bi dosegli prve stike med vojujočimi se državami, stike, ki bi mogli dovesti do zaključka sovražnosti. Danes pa moramo reči, da ni treba pričakovati nobene sreče na svetu, dokler tisti, ki so odgovorni za današnji položaj, ne bodo popolnoma strti v njihovih težnjah, da porušijo vse brez ozira na mednarodno pravo in na najbolj osnovne predpise nravnega zakona. Po junaški borbi je bil moj narod, potem ko se je brez uspeha Če so pravilno negovani. Najsigurnejša pot do zdravih, biserno belih zob j« nega z zobno kremo O DO L. Uporabljajte za čiščenje zob vsak dan zobno kremo ODOL. O D O L m^mmm boril za mir, premagan s premočjo sovražnika. Toda v.svojih dušah nas ne more nikdo premagati. Naš duh bo ostal neuklonjen zato, ker je naša zavest čista. Kljub velikih težavam, v katerih bo moral moj narod odslej živeti tako dolgo, dokler ne napoči spet svoboda, sem prepričana, da nikdar ne bo opustil svojo vero v svobodo in v pravico. Prosim Boga, naj blagoslovi napore zaveznikov in da bi kmalu napočila zarja svobode nad mojo Nizozemsko kakor tudi za vse drug8 žrtve nemških napadov.« V Nemčiji napovedujejo mir že v sredi avgusta Litvanski listi poročajo, da so tamkajšnji nemški krogi dobili sporočila, da je nemški kancler pri zadnjem posvetu z narodnosociali-stičnimi voditelji dejal, da bo mir sklenjen že dne 15. avgusta. Poročila iz Nemčije navajajo nadalje, da je dan 15. avgnsta kot dan miru že splošno razširjen med nemškim narodom,' ki nestrpno pričakuje čim hitrejšega zaključka sedanje vojne. — Italijanski listi pa trdijo, da sedanji boji na zapadu še ne pomenijo končne zmage. Vsi državljani bodo pravilno obremenjeni Vojni minister je objavil sledeče sporočilo za našo javnost: »Pogosto dobivam vloge in pritožbe, da so posamezni obvezniki po dvakrat ali večkrat poklicani na vojaške vaje, medtem ko drugi niso bili poklicani niti enkrat. Iz teh dejstev se pojavljajo sklepi, ki izvirajo samo iz nepoznavanja dejanskega stanja ter so po tem takem popolnoma neupravičeni- V današnjih resnih časih prihaja vpoklic obveznikov na vojaške vaje zaradi številnih zahtev in potreb vojaške službe. Ti vpoklici so v glavnem odvisni od današnjega mednarodnega položaja in v skladu s potrebami posameznih enot, kakor to razmere zahtevajo. Pri tem se v interesu opravljanja te tako važne službe kličejo samo tisti obvezniki, ki so potrebni za ta položaj brez ozira na to, če so pri tem poklicani v drugo, v tretje ali celo večkrat. Obveznikom je znano, da imamo mi sedaj mnogo novega orožja in je zato potrebno, da se z njim temeljito seznanijo in ob njem izurijo. Kaj naj koristi novo orožje, če pa z njim ne anamo ravnati. Potem bi zaman metali stran tako veliko narodno premoženje. Varnost naše države je odvisna ne samo od njene zadostne sodobne oborožitve, temveč tudi od izvežbanosti in spretnosti tistih, ki jim je bilo to orožje poverjeno v upravo. Zaradi tega, zlasti pa zaradi zmerom kočljivejših razmer v svetu, kakor tudi zaradi raznovrstnih potreb po četnih enotah in ustanovah, je moralo tu pa tam priti do tega, da so bili posamezniki poklicani tudi po večkrat na vaje. Takim primerom se navzlic najboljši volji ni dalo izogniti. So primeri, da posamezni obvezniki riti enkrat niso bili poklicani na vaje. To je posledica samo in izključno tega, da enote, katerim pripadajo, niso imele službenih potreb za vpoklic večjega števila obveznikov na vaje ter tako ti obvezniki še niso prišli na vrsto. Prav tako pa precejšnje število poveljstev in enot sploh še ni izvedlo vpoklica svojega moštva na vaje. Vsi tisti, ki pripadajo tem komandam, po tem takem niso imeli prilike biti poklicani. Pripominjam, da bomo v bodoče strogo upoštevali, da bodo vsi državljani in obvezniki vojaške sile v enaki meri in pravično obremenjeni v službi, ki jo domovina terja. Nobene izjeme tu ne more biti, je ne bo, niti je ne sme biti. Pri vpo* klicu obveznikov na vaje upoštevajo vojaški starešine samo potrebe varnosti in sigurnosti! naše države in našega naroda. Zapomnijo naf si vsi, da v-jugoslovanski vojski ni in da naj more biti starešine, ki bi ga pri teh vpoklicih! vodili kakršni koli drugi nagibi, čustva, aH pa koristi. Časi, v katerih živimo, so resni, Nei®t ogibne so zahteve varnosti države, kar je da« leč nad zahtevami in potrebami posameznikov« Prepričan sera, da ni potrebno o tem preprfo čevati državljane Jugoslavije. Prav tako sera prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj j«S naša dolžnost v teh dneh, ker je tu sijajna iii slavna preteklost, kako znajo sinovi te drža« ve služiti domovini. Na koncu mislim, da jaj potrebno poudariti, da so tudi pri teh posa« mičnih vpoklicih na vaje obvezniki jugoslcw vanske vojske, pokazali na najlepši in najbolj prepričljiv način, da stare -in slavne naVadtif še niso izginile v pozabo. Jugoslavija je lahkof ponosna na visoko zavest svojih državljanov« BBBBBBBBBBBBBBBglBBBBBBBBBIBHBBIMg} Dne 2, junija na Rakovnik. -4 Prvo nedeljo v juniju bo na Rakovniku obi« čajna slovesnost Marije Pomočnice kristjan nov. Da obvarujemo našo domovino vojne ini njenih grozot in da čimprej izprosimo sves t«viti mir, bo ta proslava posvečena Pomoč« niči kristjanov, da Ona izprosi pri Bogu mi* in edinost med narodi. Klici tolikih romar« jev,.ki se navadno vsako leto udeleže te slo« vesnosti, ne bodo zastonj. Pridite kar moč sfi velikem številu! Čim vež molitev bo hitela! proti nebu, tem hitrejša in tem bolj gotov« bo božja pomoč. Spored slovesnosti bomo! objavili pred praznikom. Bwiiub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi« Ima vedno lepe slike v bakren tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljube, Ljubljana, SJngoslov. tiskarna« KAJ JE NOVEGA t ftvnSa --------^JttfeiMMiŠaisa mga aotriia l^Mla«*. mum 4k <<"*«•• ptr-i ionom jr zmernem, m smrnt temami:,* }jmijm&iiamt fmj&mim ž&MjHUŠlt HaSij-m.. hm s um tacia v i. oiiptri/t. i* ^ Hšm *iessaiiijs, j® wfmmSSm, sk bkot^*. .Mt-jna«? ■flMfficBt^i tnatei« m« j^rtue« * tanu. a ta »t tsaiia » OKr-i was»r jts«siiaB« murtut t v^m: tata. mmhm imiuam men. ?\u saant^ te j •s«BS*e} v.iu w-tuntiut « 7ii6i m«ttwtm. Ta^ltujp 3Jjswies£Bi:t outv- Sut. 49N.j*flkii >inti!iaarp sn^ois« t-s. cr-rnuaMip K3fl»a »1« it a. , tJt, tes«E jsstn»&» asaai. nuli. tr si ■•iiju. tsBanltei Cm., e. m mrvjk tir 71 m9 a««; XBm&R si mm fprrvmS iar jmwlHmuSy± &ommm w- mammnam m npfafm, nmmbssi-u i— w mifin latMrt. fe JK-K » i«st:-r« H mnrTMsit »te a. sfe. )Tii05?»rt u č-itw» -r -as« mriitt jf*. nnčar nta tri tma-ii,*- i" gj. t ia^MUisrSfL bh-i. gaatia-yt. moat*-kt-IM«:. s T ^ •tilieiek mmenif « »»samrttig^ jc "teet Sofe. Jiašttte tirup -i«wtfe. •' '»fjt* ameni , ta w tB»wt5itii. »»»jhi^ «•• * '^u^JJl mm-mmr.. m~.'»t » t^MMttrmtt, ti-a^L • «rawmitTO»"T! rtcr-i ^ * i utrt.c a Can^t.' »»"-» tSr* t m »'»I« w M«v»!(j».it • Jt »m •«• toftnr M. /ft -ig , črt! 9tjrttMt:r m tt M.« ir »1 hme* t -»-...,••, a aar « ^ ran*? iruui ratttint »pa wmi& * ^ jr«. 4 MS B® fri mM&rSSŠ » tmj VfflMtai* rua-M -BE SSMS; Sffia,,-« 10 rvpsr&im^ m s r p.«®,« šsstsfejfe bttji^ Sa Kfflj.srrit ■jmMfmtvr fe # )u**imm. wm>A Jt Ba- aanssti. »t«; ia »»sfajs aituartek a ums^m JI ^HEM^t- 3UT HSfiStsJJJHpi -ir*t:.-Hiti. « tr«r'-«Battt aa .jsrjBian j ji-^.irsH. SgiiaijBf -m«tenm g&msngm sniasSt Jail.it' m pogbt Snmgt t ž-uf fc-t. jruks^a^ jt jcuž*. >j«f l. Tufct. t 4*tipi» tras- Et-Zim it 1sta. teEu l&tsf t as -tefes Acnulit,«'.« cd. t pt&'<šjm§ti mat n'\m-t-BKiK t« snffiie t '»fainei, ** »JKffl®- — i- 7*at M 8TM ■ ififcps, s lantRBtat. it §«aa ti ■KEiliOlZir 21 ?eWM88 j, $ teat li.li&sm »rasa. ^ir -tun* aar* antjf'^ kuter « %ise Slo- še ai žm&aa ia. s« ste da bi to kake sf^sura« ^ di bi bili of.fari«.a.i nuio^ M te Za^afi ai, slo-inpaai, t vso r*srw»ej* <žhc%sao sroj ras * s®«!« sto^kesat IJaktai ta lahie-«1mo, da » ^hJ^ to ^ t?™k,h„"iu»ll> naneslo italijanski trgovski mornarici «hko škodo, katero cenijo na eno milijardo fir. Ob tej priliki je bilo i italijanske strani pod-t™M| « i« blokad« največ trpel Trst. U L.lfu , Mok2.d »krog Ur. i V -Sretolacijskem jezera« jc utonil. Na bit. kostni ponedeljek v a oči j« vozil s kuiesoai u Sv. Lucij« proLi Tolminu trgovec Ivan Meliaec a Tolmina. Malo pred Modrejem, kjer dela cesta ovinek, 'e po »»»reči zavozil s teste in kar m kolesu zdrčai nsdevaost v gioitoko vodo. Taas (a je izsledil drugo jutro domačin, ki je pri svojca delu naletel na bregu ns kolesarsko pumpo, ku ga je napotilo, da je začel motriti vodovje. V avoio grozo je opazil človeško truplo, ki je z glavo aa- firej ležalo na visečem brega v jezeru. Ko so stop-jenca »pravili na kopno, so spoznali v mem 32-letnega Ivana Melinca, ki je vodil v Tolminu trgovino i kolesi in šivalnimi »troji. Nesrečni Ivan j« bil doma v Doljab pri Tolminu. Bil ie zelo priden ia delaven trgovec, ki »e ja šete pred kratkim osamosvojil. Njegova žalostna smrt je brit"' a dela vso tolminsko okolico, kjer so ljubezni, ., fanta vsi radi imeli. Naj m« bo Vsemogočni milostljiv sodnikf Bojimo je, da bo ozka, »labi in nezavarovana cesta, ki pelje od Sv. Lucije ob umetne« jezeru proti Tolminu, zahtevala ie marsikatero žrtev, če se prav hitro ne poskrbi za vefjo varnost ob kraju ceste. i Olajšanje z&arttifke jsomg-Ei. Županstvo t Opatjem sehi je sklenilo, da te otvorita v pod-občinah Vrh sv. Mihaela ia Brestovka. stalna zir«-Dišita ambulatorija zat občinskega zdravnika. 01» podobčini »ta 8—12 km oddaljeni od zdravnikovega bivališča v Opatjem »elu. Kdor je potreben zdravniške pomoči, mora napraviti tedaj zelo dolgo, v zimskem času prav mučno pot. če hoče ozdraviti Ukrep ie zato potreben. Dan in uro, kdaj bo zdravnik v omenjenih vaseh, bo županstvo čimprej razglasilo. i Sladkor po L 3-8« kg. V Zadru. čigar ozemlje je carine prost«, prodajajo sladkor po L 3.«) kg. Ce ga imajo še dovolj, potem Za-tirčani lahko pijejo sladko kavko in prirejaj« sladke čajanke. i Ponesrečil se je kot letale« v Jagod* viji. Pred leti je odšel v Jugoslavijo U letni Kamensček Severin k Ročinja. Ker ni mogel dobiti prave zaposlitve, se je posvetil l«1*1" stvu in stopil v vojaško službo. Kmalu «e j« razvil v izbornega letalca in dosegel čin P0* častnika. Postal je znan po svojih drznih poletih. V soboto 4. maja je dobila njegova pr* izkušena mati v ftočinjn žalostno brzojavno obvestilo, dt se je njen sin prejšnji dan p" letalskih vajah smrtno poneerefcl. Naj Usidh ljeni dodeli mir njegovi duši! Žalujoči mat*" naše sožalje I ^^OSLlSakeg4aš kafo,?ana je" da «» ▼ersko časopisje. »Bogoljube mora poslah versko glasilo v sleherni slovenski družini! RAZGLED PO SVETU s Rooaevelfcovi predlogi. Belgrajska »Politika« je prinesla poročilo iz Berlina, v katerem navaja poročila iz nemških krogov o vsebini Rooseveltove poslanice Mussoliniju. Ta poročila pravijo, da je te dni poslal Roosevelt novo poslanico, * kateri zahteva za vzdrževanje gospodarskih zves med Italijo in Združenimi državami od Muaaoiinija zagotovila, da bo Italija ostala ob strani sedanje evropske vojne. Isti krogi smatrajo, da je Roosevelt prevzel posredovalno vlogo taed Italijo in Anglijo. Navajajo tudi nekatere predloge, ki naj bi jih Roosevelt predložil Italiji za olajšanje položaja Italijo * Sredozemskem morju. Glavni ponu-dek naj bi bila nekakšna nevtralizacija Gibraltarja ter morebitno ljudsko glasovanje glede Malte. Domnevajo, da je Roosevelt te predloge sporočil Mussoliniju, hkratu pa mu dal poroštvo, da Amerika jamči za to, da bo na bodoči mirovni konferenci Italija vse to res tudi dobila to ne bo prikrajšana. AMERIKA s Nev« posredovanje predsednika Zdra-SeaiJs držav. Predsednik Roosevelt je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Hullom in svetovalci. Na tem posvetu je bilo sklenjeno, da bo predsednik napel vse sile, da prepreči širjenje vojnega požara v Evropi. Roosevelt je dal nalog ameriškemu poslaniku v Rimu, da naj nemudoma sporoči Mussoliniju Rooseveltove želje za ohranitev miru. Ameriški poslanik v Rimu Phillips je obiskal predsednika italijanske vlade Mussolinija in mu sporočil Rooseveltove želje ter predlogo. 0 posvetu ameriškega poslanika z Mussolinijem ni izšlo nobeno uradno sporočilo in tudi najbrž ne bo. Tudi ne dajejo nobenih izjav o vsebini razgovora in o tem, kaj je Mussolini naročil sporočiti Rooseveltu v odgovor. s 6®J@® lete! letno. Predsednik Združenih držav Roosevelt je imel na seji zbornice govor, v katerem je dejal: »Ameriški narod mora spremeniti svojo sodbo o državni obrambi. Najbolj nevarna so danes bliskovita napadalna presenečenja. Naša naloga spričo tega je jasna: naša obramba mora biti neranljiva in naša varnost popolna. Naša obramba, kakršna je bila včeraj aH U« je danes, nam ne daje varnosti pred mogočnimi dogodki v bodočnosti. Obramba »e aaie biti negibljiva in stati na enem mestu, marveč mora rasti in se spreminjati od dneva do dneva. Mora biti gibčna in dajati izraz življenjskih sil naroda in izraz njegovi odločni volji, da bo sprejel boj, naj pride od koder koli. Zaradi tega se po odložitvi sedanjega zasedanja zbornice ne bom pomis-ljal sklicati posebne seje, če bi tako zahtevala čas in pa potrebe državne obrambe. Naš cilj ie mir, mir doma in mir zunaj. Toda navzlic temu smo pripravljeni žrtvovati milijone za obrambo in dati svoje življenje za ohranitev naših ameriških svoboščin. Združene države morajo dobiti letalsko industrijo, ki bo na leto izdelala 50.000 letal. Tovarne bodo delale po 24 ar dnevno. Vojsko moramo oskrbeti t no vin orožjem. Dan« se dogaja, da ima ena vojskujoča se država več letal, k^kor vsi njeni nssprotsiiki skupaj in Jih tudi več lahko izdela. Zaradi lastne varnosti Amerike je potrebno, da zbornica ne bo ovirala hitre izvedbe letalskih naročil za zavezniški države. Roossvelt je za nujne obrambne izdatke zahteval eno milijardo 182 milijonov dolarjev (60 milijard dinarjev). DROBNE NOVICE Švicarska vlada je za boj proti padalcem in domačim izdajalcem mobilizirala fante od 16. do 20. leta. Jngeslavija je vedns belj odločena ostati strogo nevtralna, sodijo italijanski časopisi. Nevi eddelki savezniškiti čet so s« izkrcali za hrbtom Nemcev pri norveškem Narviku, Demonstracije preti savesnikoui in Vatikanu so bile te dni po italijanskih mestih. Zaradi dogodkov r Belgiji so krst Iretjega otroka italijanske prestolonaslednike dvojice odložili za nedoločen čas. Kancler Hitler je poslal nemški vojski zahvalo, da je tako hitro strla Holandijo. V bojih na Hoselli je padel Feliks Oral, prvi član francoskega parlamenta. Španija bo ostala nevtralna, je opetovano izjavil general Franco. Grčija zaniktije vesti, da bi bila svoje posadke na albanski meji ojačila. Nemška odobritev sporazuma med Jugoslavijo in Sovjeti je ugodno vplivala na balkansko javno mnenje, pravi Italija. Nemške nradne vesti poročajo o zasedbi vse Holandije. Angleške oblasti so pripravile vse potreb« no za izselitev državnih uradov in vlade i« Londona. - Belgijska vkreija Kupen, Malnedf fe Me« rcsnet je kancler Hitler priključil nemškemu rajho. .. ,„ Ifld sedanje bitke na zahod« še ne bo po« merdl konca vojne, pišejo italijanski, listi. j; Ves premet s brsimi vlaki je ustavljen t francoskih južnovzhjdnih pokrajinah. i Angleška vlada Je ustanovil* posebno mk nistrstvo za petrolej. k Del kelandske vojske se ni maral vdatf Nemcem in se je umaknil v Belgijo. j Angleške oblasti na otoka Malti so zaprl« vse voditelje žamošnjih italijanskih iiacioria«! listov. V Italiji so razburjeni. ( RUStJA s Sevjetska »gibanj« glede SredvsemljM Vojaški strokovnjak uradnega glasila sovjeti ske vlade »Pravde« se bavi % italijanskimi na| črti sa vojno v Sredozemskem morju. Strokovl njak navaja rasna ugibanja te pravi, da bf Italija ob vojni z zavezniki skušala izvesti nai slednji načrt: h. Njene podmornice bi poskus šale prerezati zvezo med zahodnim in vzhodjl nim. delom Sredozemskega morja in M takti. ; prisilile aavezniške vojne ladje, da M se ml>um(juubc, dne 22. maja 1940 ^tran 9. JfJeaaiki vojaki upravljajo e ceste aa Norveškem velike »kal-;, katere so Norvežani navalili oa cesto, da bi ovirali prodiranj«. Živ >dei« na sovražno zaledje. Majhen danski deček v razgovoru a nemSkim vojakom. Norvežani sa tale mest opremili I rasstrellvom, preden so priili Nemci, ki se pa nevarnost prepre- Nemški motorizirani oddelki na zahodnem bojišču prodirajo v sovražno ozemlje. PO DOMOVINI Banovinska skupščina MJRZ preložena Banoviusko vodstvo MJRZ je na svoji zadnji seji skrbno in vestno premotrilo vse okoliSčine in razmere, ki so se nepričakovano ustvarile okoli nas in pr: nas ter je sklenilo, da se banovinska skupščina MJRZ, sklicana ia dne 16. junija preloži na nedoločen čas. Če b» le mogoče, bomo skupščino sklicali še letos. — Vsem, ki eo pri pripravah skapščiue sedel«vali, se iskreno zahvaljujemo ter jih prosimo, da nam priskočijo na pomoč, k« jih bomo k tema zapet naprosili. —Vs® slovensko mladino pa posivamo, da v teb dnevih vrši svojo dolžnost do kralja, države in svojega slovenskega naroda, da ostane zvesta svojemu narodnemu voditelju dr. Korošca, da ohrani mirna kri in ostane disciplinirana in pogumna. — Banovinski »ribe? MJRZ. Kmetijska gospodarska šola šolskih sester v Repnjah nad Ljubljano Nanren kmetijsko-gospodinjske šole je: vzgojili dobre gospodinje ter jim vcepiti veselje do dela in jih ohraniti domači grudi. Tečaj je zimski ia traja 6 mesecev — od 15. septembra do 15. marce. Sprejemajo se dekleta od 17. leta dalje, ki so uspešno dovršila ljudsko šolo. Kmečka dekleta, ki ostanejo po končani Soli ns domu, imajo prednost. Sprejemajo se pa tudi one, ki mislijo potem na službo. Nekolkovano prošnjo ie treba poslat, vodstvu najkasneje do 15. avgusta in ji priložit, zadme šolsko spričevalo. - Pouk je praktičen m teoretičen ter obsega vse, kar mora znati dobra gospodinja in mati. Predvsem se gojenke vežbajo v kuhanju, serviranju, šivanju, urejanju hišnih prostorov, ravnanju s perilom, postrežbi bolnikov, vrtnarstvu, kokošjereji, prašičjereji, govedoreji itd. — Teoretičen pouk obsega sledeče predmete* verouk, vzgojeslovje, računstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, gospodinjsko spiaje, nauk o hrani, gospodinjstvo, higieno, uporabo sadja, vrtnarstvo, živinorejo in iivinozdravstvo, mlekarstvo in krojna risanje. Mesečna oskrba maša 350 din. Plačuje se vsak uifjee vnaprej Namesto denarja se sprejemajo tudi živila, kot: mast, moka, sadje, vino, bukova drva itd. — Gojenke naj prineso s seboj jjotrebnega perila — zimskega in letnega, oblek za praznik in delovnik, 4 rjuhe za posteljo, 2 prevleki za vzglavnik, 3 brisalke za obraz, 2 za noge, 8 serviete, 2 bela kuhinjska predpasnika, 4 delovne predpasnike, t črn predpasnik za nedeljo, dežnik, ogrinjatko (plet), odejo in koc ta posteljo. Poleg drugih tudi en par visokih čevljev za delo, krtačo za obleko in čevlje, zobno krtačko in kozarec, žepni nožek in glavnik, nekaj rut za delovnik in vsaj 2 za nedeljo in praznik. Vsaka prinese tudi nekaj blaga za pouk v šivanju ali denar za nabavo istega. Poleg tega še molitvenik in Remec — Mohorjevo kuharico. — Vpisnina znaša 25 din; za knjige, zvezke in druge Šolske potrebščine prispevajo 135 din; za obrabo inventarja in razsvetljavo 50 din. Skupaj torej 200 din. — NajlepSa dota za vsako dekle je pni stanu primerna izobrazba. ljubljanski velesejem (Od 1. do 10. junija 1940) V splošnem delu bo razstavljena: strojna industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, bicikli, sp->rt, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pleiafstv«, šcetarstvo, igrače; tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarstvo; usnje in konfekcija; krznarstvo; papir in pisarniške potrebščine; kemična industrija, fotografija; elektro-medicinski aparati; živilska industrija, stavbar- stvo, glasbila; sleklo^ porcelan, keramik, torija; razne novosti. Posebno razstave: avtomobili in moto«,. , lesa; pohiStvo iu stanovanjska oprema- ^ obrt; razstava o zaščiti pred napadi i,' aktivna iu pasivna obramba. Sodelujejo, /^'i urad mestnega poglavarstva ljubljanskega 111 strstvo vojske In mornarice, kr. banska dravsko banovine, Drž. higienski zavod in T"' ska zajednica v Ljubljani. Zobna tehnik« Društvo zobnih tehnikov ob svoiem »ffi'*11 jubileju). Kaša vsakdaaja hrana (priredT?® gospodinj). Naša dotna obrt. Turizem in Z? Ljubljanski velesejem ima lepo prodorno X viiče, ki nndi obiskovalcu mnogo razvedrila, h!' Ijico iz domačih vinogradov in pivovarn ter .i^ prigrizek domače živilske industrije ja obrti Iz raznih krajev Prhanj«. Nepozaben bo ostat letošnji drM| dan v maju pr«žgan|»kira in sosednjim faranom T, dan je bila blagoslovljena nova krama »liku Marii. Brezmadežne, »Kraljica miru. aazvane. Deklebi n.*P1t,la d* »o jih kar z vozmi zih k cerkvi I»ovo sliko i« blagoslovit dom,M g. župnik. - Pri imarmcah, ki jih imamo v«k» jutro, ie cerkev skoraj polna vernih Marijinih f," stricev, zlasti mož in fantov. _ Dne 9 iuniia 1» blagoslovljen novi veliki kip sv. Antona Padovat. »kega. -- Dne 13, junija bo priromala k Sv Anton, nu prva procesija iz Volavelj. Sosedje vljudno vab. Ijem! — Na vnebohod je imela krajevna JRZ Tre-beljevo na Prež.ganjem svoj redni letni obini zbor na katerem jc poročal bivii poslanec dr. Lavrii, Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z župaaoa baletom na čelu. Zapisi. Na Zapkzu je bil 19. maja velik shod bojevnikov iz bivše svetovna vojne, ki ie ga it udeležilo okrog 10,090 ljudi, med temi ntmanj 6000 bojevnikov. Dospel« so velike množice ljudstva iz Novega mesta, Trebnjega in Mirne, pa tudi iz drugih krajev. Prišle so celo deputacije s Gorenjskega, posebno veliko pa je bilo izletnikov iz Ljubljane in okolice. Zborovanja je bilo odpovedano zaradi nove uredbe o zborovanjih in j« slovesnost bila v cerkvi. Ob 9 j« bilo zbiraliii« pred cerkvijo na Čatežu, odkoder je šel sprevod na ZaplaZ. Prdcesijo jc vodit domači župnik duh, svetnik Povše Henrik. Ko j« priiU proceiija t cerkev, je stopil na prižnico trebanjski dekan Ivan fomažič, ki je im«t primeren govor, V svojem fo- 73 Gospod Volodijovski hiln®?rr„ ieJ,Vetil0 V^a neba, kakor M .»Sila ono.Poleglo sultanovi volji. Od začetka Si"'!' le feomaj nekolikokrat porosil to! pel dež kučunkaurijsko planjavo, sicer pa se je »h^S razpenjal božji Idri šo- tor brez oblačka. Dnevni blišč je poigraval na be- keftjah (oglavmcah , na osteh čelad, nranorov in S^« vse, tabor in šotore^ud! n L^fm LT2? Jarke sve,,obe- Zvečer pa je na jasam nebu, ki ga ni zastiral noben oblak blestel s«|» meseca in tiho gospodoval tem tE, M so se pod njegovim znakom odpravljali Za^'velt„n nZ fnT.!ie,: rlem 36 * vz^nKdnTlišfna čali ™ vil6' 8vitu K« F« so ti zablet f« nfS. T®.®™«™« prostoru, ko so A rabe P " J^novS« »"£! drp^.ill^ Ppžgau zelene, rdeče, rumene in mo-bl Ho.iL f gu taaovih ^ vezirjevih šotorov planjavi. 0. ko blest® migljajo na irSStt rrutt srgari-sSfrieS^ SrtsiL? jrr&^s.zr?* ™ čeli klicati k ifij«L obrazom proti TrZ^^ * M kož« aH g £ ea človek padlo na kolena. Ob iSd„JL Ou«a sef jim Je polnila s trdno nado na zrnSg™ Sultan, ki je dospel v taborišče proti koncu aprila, nt odrinil takoj na pohod. Čakal je več kakor mesec dni, da so votle upadle; med tem časom je vojaštvo vežbal, ga navajal na taboriščno življenje, izvrševat vladne posle, sprejemal poslan-ce m vodil pogajanja pod škrlatnim baldahinom." sen lepa Kasseka, njegova prva žena, ca je spremljala na pohodu, z njo p je šel, prav tako rajskemu snu podobni dvor Na pozlačenem vozu se je peljala gospa pod šotorom w škrlatnega tiftika, za njim so šli drugi vozov, in beli sirijski velblodi, ki so tudi bili pS-kriti s škilatom in so nosili prtljago. Hurise in bajadere so ji prepevate pesmi med potjo. Sladki nih ofi 1 »^ene tropalniee nje- nih oči ~ in eo jo zazibali v sfcn. Ob času dnev-nega z^ja M ji pihljate hlad pohljače iz nojevih in pavjih peres; dragocene izhodne difave so plamtele v ndijskih posodicah pred njenhL? C " ,SPr?.m >aii 90 ,i« vsi zakladi, čud, to Ja in taSm JSJS*** 8f,ravUi 8k"P»i edin«>'« n turška mogočnost. Hurise, bajadere. črni skou-velblodi 't* • ie£ki\ Rn«e,om Podobni, strljg^Š nese iz 6Veta prikazi in ^re »nj na tmlt čini. Vojska sama pa je imela odriniti šele nekaj ur potem, ko je bito razglašeno prvo povelje. Najprej je odšei vozovni park, odšli so tisti paSe, ki so oskrbovali vojaštvo s hrano, odšleso cele legij« rokodelcev, ki so morali razpenjati šotore, odšla je tovarna, odšla je že tudi klavna živina. Pohod naj bi trajal to noč in vsako naslednjo šest ur in se izvršil v takem redu. da bi vojak, kadar pride na postajališče, vedno našel že pripravljeno hrano in počitek. Ko Je prišel edednjiS čas tudi za vojaštvo, di odrine, je sultan odjesdil na grič, da bi videl vso svojo vojno silo in M ga pogled nanjo razveselil, £ njim je bil vezir in ulemi In mladi kajmakan Kara Mustafa, .vzhajajoče sonce vojne', in telesni straža, ki jo jo tvorila atataija .polaške' pehote. «oč je bila lepa in svetla; mesec je svetil zelo Jasno — in sultan bi bil lahko g pogledom objel vse svojo čete, ko bi bito to le mogoče. Toda nobeno človeško oko jih ni moglo hkrati pregledati; ko so se namreč v hoji »»stegnile, je črt« znašala nekaj milj, čeprav so šle dovolj stisnjeno. Vendar se je v aren radovai in premikajo! vonjive jagode roinega venca iz sandalovine, i« dvignil oči proti nebu v zahvalo Allahu, da p je napravil za gospoda tolikim množicam vojaštva in ljudstev. Ko je bito četo vojske že skoraj popolnoma izginilo t daljavi, j"e nenadoma prekinil molitev, se obrnil k mlademu kajmakanu, Črnemu Mustafi, In rekel: »Pozabi! »m, kdo gre v prednji straži?« »Sajska svetlost,« je odgovoril Kara Muslaf«. »v predaji Biraij gredo Lipki in Ceremisi, vodi pa jih tvoj pes Asija, sin Tuhaj-bejev...« XLVL Res je po dolgem posta vanju na kiičnnk««; njski planjavi korakal Azija Tuhaj-bejevič s Lip« na čelu pohoda vseh tarških vojsk proti meja« ljudovlade. voru je r.la«ti poudaril mir in * prvi vr«ti potrebo niediebojnega stremljenja za dosego miru. Potem je bila »v. maša, ki jo je daroval kanonik g. £«lek iz Novega mesta. Navzoči (o bili Se bivši vojni ku-rati p. Ciprijan Napast iz Novega mota, potem Span Jože iz Radne, p. Jože Vračko iz Stične in Franc Koželj, upokojeni župnik Iz Male Loke. Pri j v. maši je igrala godba iz Trebnjega in je bilo tudi lepo ljudsko petje. Takoj po maši »o bile litanije Matere božje, nato pa molitve za padle in umrle vojake. V»o prireditev je priredil pripravljam odbor iz Novega mesta pod predsedstvom Jurasa Jožeta in ob sodelovanju Perouška Antona i/ Trebnjega in Klesnenca Ivana, starešine glavne linančne kontrolo iz Novega mesta, ter Pence Antona iz Novega mesta. Zveza bojevnikov je bila zastopana po glavnem odboru, in sicer po prvem fedpredsedniku Rudolfu Wagnerju ter odbornikih rancetu Koširju in Francetu Jagru. Prisostvovalo pa je tudi veliko itevilo odbornikov podružnic,. Kranj. To dni je bil v Kranju t. lovski tečaj pod okriljem Gorenjskega lovskega društva. Po tečaju je bilo streljanje na strelišču v Struževem. Tečaja se je udeležilo 54 lovcev. gkofja Lok«. Stari Ločani so leta 1751 postavili na Glavnem trgu Mariji v zahvalo lepo znamenje. To znameisje je bilo I. 1863 popravljeno, od tega {asa dalje pa j* ostalo takšno, kakršno je bilo do nedavnega. Zdaj je obč. uprava znamenje popravila in bo v nedeljo slovesno blagoslovljeno. Otok pri Mošnjah. Tu je umrl kranjski tapetnik Viktor Tonejo v starosti 35 let. Pred dnevi je bil v ljubljanski bolnišnici, kjer je bil operiran na slepiču, pa so nastopile posledice, katerim je mladi mož podlegel. Prepeljali to ga na pokopališče v Moinje. Pred letom se je poročil in sedaj zapušča mlado vdovo. Naj dobri Viktor počiva ▼ Bogu! Studenec pri SevnlcL Na binkoštno nedeljo nas je obiskal minister dr. Krek in nam razlagal zunanjo in notranjo politiko. Govor so ljudje z navdušenjem sprejeli. — Na Hubajnici je umrla Terezija Mrgole, v starosti 63 let. Bila je dobra krščanska mati. Svetila ji večna luči Moravče. Meningitis se je v okolici Svetega Miklavža zopet začel pojavljati. Zbolelo je nekaj odraslih oseb, ki so bolezen že delj časa čutili ter jo prikrivali, v zanašanju, da jo bodo preboleli. Prikrivanje jim seveda otežuje zdravljenje sli pa zdravniki »ploh ne morejo več pomagati.,,! Tako je nedavno umrla 28-letni Ana Ribič iz I Preka. Trdna kakor je bila, je mislila, da bo I _*DOMOLJUB«, dne 22. maja 1940 t Župnik Anton Zore Dne 20.' maja je v Miirai peči mimo v Gospodu zaspal tatnošnji župnik lit duhovni svetnik g. Anton Zore. Služboval Je po raznih krajih, v Mirati peči jo nad vse uspešno deloval v Gospodovem vinogradu 83 let. Naj bo plemenitemu in požrtvovalnemu duhovniku dobri Bog obilen plačniki bolezen premagala ter se za bolečine ni zmenila. Pozneje pa ni pomagalo nobeno zdravilo. —- Zaradi slabe lanske krme in hude zime boleha ponekod okrog Moravč živina Zlasti krave, ki pri teletu n6 morejo vstajati in naposled celo poginejo. Ob času, ko se živina dobro proda, so take nesreče za kmetovalce prav občutne, Cešnjice pri Blagovici. V soboto je umrl vojni invalid Alojzij Jeras, posestnik v Gabrovnici, oče 9 otrok. V vojni pred 25 leti je bil rajen v levo nogo, rana so ni hotela zaceliti, tako da so mu pred dvema letoma morali nogo odrezati nad kolenom. Zadnje pol leta je mož trpel grozovite bolečine, pa jih je junaško s potrpljenjem prenašal. Povišano invalidnino je imel od sodišča že dolgo nakazano, prejel je pa še ni, dasi bi jo nujno rabil. Tako ni dočakal niti tega veselja, ki mu ga je nova invalidska uredba obljubila. Naj bo usmiljen plačnik žrtxi še stare vojne Bog, kateremu je služil v prvi vrsti s potrpežljivim prenašanjem bolečin. Iz Cerkljan na Gorenjskem. Naie nove, velik« orgle bomo slovesno blagoslovili to nedeljo, dne 26. maja popoldne. Orgle so po velikosti druge v Sloveniji; večje so samo še šenklavSke (škofijske) v Ljubljani, ki imajo 52 registrov, cerkljanske pa 45 registrov, to se pravi 45 vrst pijčali na treh manualih. Velikih, da bi morali štirje odrasli možje stopiti drug drugemu na rame, da bi zgornji od vrha dol komaj mogel v piščal pogledati; pa tudi tako majhne, kakor kotiček svičnika, ki ga komaj še med prsti držiš. Vseh piščali skupaj je nad tri tisoč. So med njimi tihe, da te božajo ko mehak vetre, pa tudi graie ko nebeške trobente. Posebnost naših orgel je 25 zvonov. Nobene orgle v vsej Jugoslaviji jih nimajo, še največje škofijske jih pogrešajo. Pa se orglam tako podajo. Kako lepo se na zvonove sliži n. pr. napev znane, priljubljene pesnu, zdaj na male, edaj na velike zvonovel Sploh je pa v orglah nakopičene toliko lepote, kakor je niti v mnogo večjih ne dobiš. _ Po blagoslovu bo orgle razlagal cerkljanski rojak dr. Kimovec, po darovanju bo pa cerkven koncert. Tudi koncert bo zase posebnost: peli bodo vsi štirje zbori naše župnije: cerkljanski, spodnjebrniški, zaloški in del lahovškega. Pesmi bodo samo cerkljanskih skladateljev: Čveka, Vov-ka, Jenka in Kimovca. — Stara, lepa oinara je vsa prenovljena; prezlatil jo je cerkljanski rojak, mojster Janežič iz Zaloga__Orgle so delo mojstra Franca Jenka iz St, Vida. Strokovnjaki jih kar ne morejo piehvaliti. Selea nad Skorjo Loko. Dne 15. maja smo pokopali na selškem pokopališču Lovr. Pogačnika podomače Kremplja iz Dolenje vasi. Mož je dočakal lepo starost 75 let in 80 let je bil zvest naročnik »Domoljuba«. Splošna sodba je bila ob njegovi smrti, da so tako verni možje zdaj redko posejani po naši zemlji. Vsem sorodnikom naše sožaljel Lučine nad Škofjo Loko. Tukaj sadna letina prav dobro kaže. Posebno pa češpelje, češnje in slive. — Ono sredo je mirno v Lospodu zaspal Stanko Dolinar, učenec VI. razreda. Bil jc brat pokojnega Rudolfa Dolinarja, akademika, ki so ga leta 1&37 umorili. Maj mlademu sinčku sveti večna luč! škof ja Loka. Velika tombola Katol, prosvetnega društva v Škot j i Loki bo 2. junija t. 1. ob 3 popoldne na društvenem telovadišču. Preložila se bo edinole v primeru izredno slabega vremena. Oprava za kuhinjo bo vsak čas gotova in tudi prvovrstna telica za 3000 din je že Po težkem porazu, ki ga je zadala hrabra Bašina roka njegovim nameram in njegovi osebi, se je zdelo, da mu znova sveti ugodna zvezda. Pred vsem je ozdravel. Njegova lepota je bila sirer za vselej uničena: eno oko mu je popolnoma izteklo, nos je bil zmečkan in njegov obraz, nekoč sokolski glavi podoben, je bil skažen in stražen. Toda prav ta groza, s katero je njegovo obličje prešinjalo ljudi, mu je pripomogla do še večjega ugleda med divjimi dobruškimi Tatarji. Njegov prihod je mogočno odmeval po vsem ta-boru, njegova dela pa bo v pripovedovanju ljudi rasla iR postajala ogromna. Pravilo se je, da je privedel v sultanovo službo vse Lipke in Cere-mise; da je ukanil Lfahe, kakor jih ni še nihče nikoli ukanil, da je požgal vs mesta ob dnjestro-vem teku, posekal njih posadke in zajel obilen plen. Ti, kateri so šele imeli iti proti Lchistanu, li> ki so prispeli iz daljnih kotov vzhoda in doslej se niso poznali ,laškega' orožja, ti, ki jim je srce bilo nemirno ob misli, da jim bo treba v kratkem stopiti iz obličja v obličje nasproti strašni konjenici nevernih — so videli v mladem Aziji bojevnika, ki je žr 8tal .Lahom' nasproti, ki se jih nI ustrašil, dj, še celo premagal jih je ln napravil tako srečen začetek vojne. Pogled na ,bagadira' (junaka) je naravnost polnil srca z dobro nado; Ker pa je bil Azija sin strašnega Tuhaj-beja, či-S»r ime je odmevalo pa vsem vzhodu, so se tembolj obračale nanj oči vseh. »Lahi so ga vzgajali,« se Je govorilo, »toda »n J« levji s>n: ugriznil jih je in se vrnil v padi-iahovo službo.« Sam vezir ga je želel videti, a ,vzhajajoče »once vojne', mladi kajmakan Kara Mustafa, za-tvJL". T bojno slav° Sn divie bojevnike, ga je vzljubil. Oba sta ga skrbno Izpraševala o ljudo-viadi 0 hetmann, o vojaštvu, o Kameneu in sta 0Tal* njegovih odgovorov; iz njih sta namreč razvidela, d« bo vojna lahka, da mora prinesti »»itanti zmago, Lahom poraz, njima obema pa Priimek ,ghazi', to .js ,osvojevalcev\ Zato je imel Azija pozneje često priliko, padati na obraz pred vezirjem in sedeti na pragu kaj-makanovega šotora; od obeh je prejemal v dar številne velblode, konje in orožje. Veliki vezir mu je podaril kaften iz srbernih niti, čigar posest ga je povzdignila v očeh vseh Lipkov in Ceremisov. Kričinski, Adurovič, Moravski, Groholski, Tvorkovski, Aleksandrovič, skratka, vsi ritmojstri, ki so nekdaj bivali v ljudovladi in ji služili, a so se sedaj vrnili k sultanom, so stopili brez ugovora pod Tuhaj-bejevičevo poveljstvo, ker so častili v njem prav taSo knežje po-kolenje kakor tudi bojevnika, ki je dobil kaftan. Postal je torej znamenit murža in več kakor 2000 bojevnikov, neprimerno hrabrejših od navadnih Tatarjev, je pazilo r- njegov migljaj. Prihajajoča vojna, v kateri je bilo mlademu murži lažje nego komu drugemu oblikovati se, ga je mogla visoko dvigniti; v njej je mogel najti dostojanstva, slavo, vlado. In vendar je nosil Azija strup v duši. Najprej je bodlo njegov napuh to, da niso Tatarji spričo Turkov samih, zlasti spričo janičarjev in spahijev, dosti ve? pomenili kakor psi gonjači spričo lovskih psov. Samo on je užival veljavo, toda Tatarje so vobče smatrali za ničvredno sku- Sino. Turčin jih Je potreboval, včasih se jih je al, toda v taboru jih je zaničeval, Ko Je Azija to opazil. Je izločil svoje Lipke iz splošne tatarske drhali kot posebno in boljšo vrsto vojaštva, je pa s tem takoj razvnel proti sebi druge do-bruške in bialogrodske murže, vendar pa ni mogel različnim turškim častnikom vliti prepričanja, da bi bili Lipkl v resnici v čem boljši od čam-bulgkih ordineev, Po drugi strani vzgojen v krščanski deželi sredi žlahte in viteštva se isi mogel privaditi vzhodnim običajem. V ljudovladi je bil samo navaden častnik in le to bolj manj vrednega znaka, vendar, ko je prihajat v stik r predstojniki in s samim helmanom, se mu nI bilo treba tako poniževati kakor tukaj, kjer je bil mnria la poveljnik vseh lipkovskih krdel. Tu je bilo treba pred vezirjem padati na obraz, v prijateljskem šotoru kajmakanovem s čelom biti ob zemljo in plaziti se pred pašami, pred ulemi in pred vrhovnim poveljnikom janičarjev. Azija tega ni bil vajen; zavedal se je, da je bil viteški sin, imel je divjo dušo, polno ošabnosti, ki je merila tako visoko, kakor merijo orli; zato ga Je to tembolj bolelo. Toda najbolj ga je žgal spomin na Bašo. Nič za to, da je ena sama slabotna roka zvalila s konja njega, ki Je pod Braclavom, pod Kalnikom in na sto drugih krajih pozival na dvoboj in razr sekal najgrozuejše zaporoške bojevnike, ni mu bilo mar sramote, ni mu bilo mar zaničevanja! Toda on je to žensko ljubil brezmejno, brezumno, hotel jo je imeti v svojem šotoru, jo gledati, biti, poljubljati. Ko bi mu bilo dano na izbero, da postane padišah in vlada polovici sveta, ali pa da njo objema in občuti na srcu toploto njeno krvi, na obrazu njen dih, na ustnicah njene ustnico — tedaj bi rajši imel njo nego Carigrad, Bospor in kalifovo ime. Hrepenel je po njej, ker jo je ljubtl, hrepenel je po njej, ker jo je sovražil; čim lepša je bila, tem bolj Je hrepenel po njej: čim bolj čista, zvesta, neoskrunjena je bila, tem bolj je hrepenel po njej. Marsikrat, ko se je v šotoru spominjal, da je že enkrat v življenju poljubljal njene oči v grapi po bitki z Azha-bejem, da je pod Raškovom že čutil njene prsi na svojih, ga je zgrabila blazna strast. Nič ni vedel, kaj se je z njo zgodilo, ali je morda poginila po poti. Včasih Je čutil olajšanje ob misli, da Je umrl«, včasih pa ga Je obhajala brezdanja žalost. Bili so trenutki, ko Je mislil, da bi bilo boljše, če bi je ne bil ugrabil, če bi ne bil požgal Raškova; boljše bi bilo, da ni prišel sem, da je ostal Lipek v Hreptjovu da bi jo le mogel vsaj gledati. Namestu nje pa je bila v njegovem šotoru nesrečna «*fiia Boska. Življenje ji Je potekalo v suženiski službi, v sramoti in neprestanem strahu, zakaj v Azljisvsm srcu ni. bilo zanjo niti trobim usmiljenja. Haravnost znašal se je nad njo, kupljea*. Dob it ko t bo rsek čez Sou, med temi T* V'»stih tombol. Zalo pohitite i nakupom tabli? ' /jniwisHje za tombolo ie p« celi Gorenjski izrciao veliko. ker »o dobiiki laki. da /» J dia lahko res nekaj izrednega zadeneš Torej na svidenje 2. jusija t škofij Loki: — Oao nedeljo dopoldne /r bil na izredno slovesen način bla-goslovijes Marijin kip aa Mestnem irgu. Slar-B»«l»i povornšk f svetnik Jaaez Ktlan je v »>ojem govoru naglaial. kako primemo je. d* se naše mesto ravno v teh težkih časik obrača k Mariji, Kraljici mira. Poleg deklamacije je bilo na sporedu It petje mojega zbora m pozdravni govor g. župnika v imenu občine, ki »i ie pod županom g. /iherkun postavila lep d;v kaz požrtvovalnega dela naših ljudi. Mogočni kip Matere božje ia sv. Jožefa in sv. Antona je ob številni asistenci blagoslovil g. svetnik Ka-lan, k: je popoldne imel tudi cerkveni govor ob priliki svetovnega kongregacijskeg« dneva. Sadna. Dne 3S. raja bomo obhajali praznik Mtrije Pomočnice. Dopoldne ob 10 bo slovesna mxš?. Vi ja bo daroval g. opat it RijhcDburga; pojx: <*3c ob 3 bo procesija s kipom Marije Po-mof:,:ce. Vabimo čistilce Marijine, zlasti Marijine družb«. da pridejo v obilnem Številu počastit Marijo Pomočnico in se ji priporočit Rafka aa IHleaJsk««. Vi zadnji sejt tukajšnje Hranilnice ia posojilnice je bilo sklenjeno, da se kupi mlatilDŠca. — V Močvirjih je umrla Terezija Kranjc. Pekojriiea je bila mati številnih otrok-, večinoma še nepreskrbljenih. Saj ji sveti večna luč: — Letošnja zima je naredila precej škode. Trte so pozeble in orehi tudi. Cerklje ob Krki Mladina, prvoobhajanci ia Marijin vrtec so priredili r nedeljo 19. t m. Marijino pwlavo. .Na sporedu «o bile deklama-eije na^ih prv«x>bhajancev, petje in majhna igrica, ki je nepričakovano dobro uspela. Dvorana je bila zares polna in so se naši starši gi-njeni vračali domov ter se zahvaljevali duh. svetniku preč. g. Žustu za veliko požrtvovalnost, s katero vzgojuje naše malčke. V četrtek na praznik Sv. Rešnjega Teles« pa priredi KO i sodelovanjem DK telovadno akademijo. N« sporedu so zelo zanimive točke. Vsi prijatelji naših društev vljudno vabljeni! St. Jarij pod Knmon. Letošnja nedelja dne "). maja nam bo ostala t neizbrisnem spominu. V cerkvi smo praznovali svetovni kongregacij-ski dan in so ob tej priliki farani napolnili cerkev, tudi moških je bilo veliko. V dvorani pa sta nam fantovski odsek in dekliški krožek ; Fraojo Seabauer: Potresa jle cvetje! (Deklicam za st. Režnje Telo) Potres* jte, deklice, cvetja na vas s« ozira Gospod, ki v bostiji ves pričujoč je, na) dom blagoslavlja ia rod. Začele ste zgodaj častiti Vladarja nebes in zemlja, kot lističi vrtnic ste čiste, n-dolino je vaše srce. Potresajte, deklice, cvetje, prosite iz rsegi srra it jspoda, ki v bostiji (krit je, naj sile ustavi svetal Naj mir vsaj čez našo deželo razliva Niegor blagoslov, naj šibo viharja odvrača od polj ia od dragih domovi priredila prav lepo akademijo. Vse točke, bodisi telovadba, govor, skupinske in simbolične vaje ler igralni prizori so bili prav lepo izvedeni. Posebno pa je ugajala zaobljuba mladcev, tdeležba je bila pa tolika, da je bila dvorana nabito polna. Občinstvo je bilo z akademijo prav zadovoljno. Mladini kličemo: vztrajaj it* tej poti ia se z veseljem oklepaj te lepe mladinske organizacije. Bog žiri! Križe pri Tržiča. Preteklo nedeljo smo se tudi pri nas odzvali klicu osrednje protituber-kulozne zveze, naj vsak slovenski kraj in vsak zavedni Slovenec žrtvuje po svojih močeh za jelične. Svoj protituberkulozni teden smo otvo-rili z uspelo prireditvijo v dvorani Prosvetnega doma. Mnogi Križani, predvsem pa mladina, ki ie napolnila dvorano, so s svojim obiskom do-azali smisel za prizadevanja protiluberkulozae zveze. G. dr, Neubauer, ravnatelj^zdraviliškega doma na Golniku, je v kratkem nagovoru pokazal na problem naših jetičnih nesrečnikov, ki ga je treba hitro, brez odlašanja rešiti, in katerega reševanje je našenarodna in krščanska dolžnost. Zatem je naša mladina uprizorila mladinsko spevoigro >0udežne gosli«, ki jo je v splošno zadovoljstvo odigrala pod vodstv g. šolskega upravitelja Ivo l.arnpua. pro.,® voljno vstopnino smo darovali v korist na''k jetičnih bratov in sester. m Iz celjskega okraja. Cena živini t celjskem okraju je na bivšem Štajerskem najvUj;, | J™ dočim je bil prigon na zadnji Bonifacijev J jem na Teharjih zelo slab. je bil Jane/„v v Vojniku srednje obiskan, (ena debeli > i vini ki je v tem lelnem času najvišja, p* ;e ' malenkost popustila in se je bali da lx, še boli čim se je l»o z novo krmo pojavilo še več „, živinskem trgu. 1 Sp. Slivnica. Nedelja tO. maja je !>i|a ,, našo vas ve»el praznik. Z žrtvami vseh dobrih vaščanov smo dosegli, da bo poslej vsako ne del jo služIta božja v naši vaški cerkvi sv. pMr* in Pavla, ki je podružnica farne cerkve na Ko-panju. Vašfanke so okrasile <,!iar in cerkev r. najlepšim cvetjem, ki so ga premogle, možje postavili mlaje in obesili zastave. Tudi topiči s« oznanili splošno radost Slivnif »nov. Iz zvonika se je glasilo veselo pritrkavanje. Hvaležni smo vsem, ki so z žrtvami ali kakorkoli pripomogli da bomo poslej lahko vsi vsako nedeljo v domači cerkvi pri službi božji. Hvaležni pa smo zlasti gospodom z Rakovnika, ki so prevzeli skrb za naše du^e. Naši ,->lii ničanje p« naj z vztrajno skrbjo delujejo t» lejiolo naše cerkve, za lepo molitev in petje, da bomo ob nedeljah res vsi enega srca, kot ena družina »tali pred Gospodom in klicali blagoslova našim druži, sam, domovom in polju. Frankolovo pri Celja. Skoro vsa fara. posebno vsa frankolovska misnim«, sr je zgrnila t nedeljo popoldne na frankolovskem pokop«, liščti, kjer smo položi!) k večnemu počitku pre zgodaj umrli cvet, povsod poznanega in od vsek priljubljenega Francija Skoberneta. Komaj 18 let mu je bilo, ko mu ie volja Vsemog.*' neg* pretrgala nit življenja, vkljub temu. da je njegova mlada duš« tako hrepenela po življenja in da je tako težko zapustil vse, ki so ga vroče ljubili in ki jim je bil tako otroško vdan. Pred pokojnikovo hišo mu je pevski zbor zapel žalostinko »Vigred se povrne«. Pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču je opraril frankolski župnik g. loj/e Snnčič. Pri odprtem frobu je pevski zbor zapel še eno žalostinko. Teiko tjam j«.-. dragi Franci, ko stojimo ob »Teži gomili, tolaži p« »as zavest, da živiš onkraj groba lepše in boljše življenje! samo zaradi tega. ker ni bila Bala. Tudi ona je bila sladka in čarobna v polnem cvetu. bila je mlada in lepa. zato se je nasičeval z njeno lepoto, toda najmanjši povod je zadostoval, da jo je z nogami suval ali z bičem pretepal njeno belo telo. V hujšem peklu ni mogla živeti, zakaj živela je brez nade. Življenje ji je prav za prav vzcvetela v Ruškovu kot pomlad v cvetju ljubezni za mladega Novoviejskega. Ljubila ga je iz vse duše, ljubila Je iz vseh sil ta v i težki, plemeniti in obenem pošteni značaj, tu pa je bila igrafa in sui-»ja tega spačenega slepta: trepetaj« kakor tepen pes se je morala plaziti pri i.jegovih nogah in mu gledati v obraz in gledati na roke, ali ae bodo zgrabile u usnjen bič — in zadrževati sapo — zadrževati solze. Dobro je vedela, da zanjo ni in ne more biti več usmiljenja, zakaj če bi jo tudi kak čudež iz-trgal iz teb strašnih rok, hi ona ne bila več prejšnja Zoit, bela kol prvi sneg, imoiua s čistim srcem poplačati ljubezen. Vse to je minilo in se ne vrne mkaii reč. In ker se v tem ogromnem osramoč^nju, r katerem je sedaj živela, ni zavedala najmanjče krivde, ker je bila nasprotno poprej dekle brez madež« kot juga Je, dobra kot golob, zaupljiva kot otrok, preprosta, ljubeča — ni raiumel«. lak*} «* ji godi sirašma krivica, ka-U« LT Vet priDMl' zakaj jo ^ItS £ obup. AziJt iT tedni in mesecL ^ pnspel na kuhmVaorijsko pla- »lavo. jvobod proti mejam ljudovUde m se ie začel sele v juniju. Ves U čas je poteki Mi 1 sramoti, muki in skiu. Ker j, AzijTuiubTiJ tepot. in sladkosti kljub temo, da % jI' dr£H Šotoru, ne samo ni ljubil, ampak jo je. boliTnJ vedano, tomiil zato, ker nibiU B^lnt f"*- r1?^ >* ,ftor»'» delali - >»fMiai» k b» reki njegove konje in relblod«. nosila vodo za Bwi«nje, drrt za na egen^ razgrinjala kože na ao«, mu kuhal« jedi. V dragih oddelkih turških vojsk ženske niso hodile iz šotorov iz strahu pred janičarji aii iz navade, toda lipkovski tabor je stal sam zase, navada skrivanja žensk pa med Lipki ni bila sploS-no razširjena, ker so nekoč bivali v ljudovladi in so bili m!o vajeni drugačnih šeg. Sužnje preprostih vojakov, če je kdo izmed njih imel ujetnico, si tuji niso zakrivale obrazov z jašmaki (pajčoiani). Ženske se sicer niso smele oddaljiti izven mej lipkovskega majdana, ker bi jih bili za temi mejami brez dvoma ugrabili, toda po samem majdanti so mogle povsod varno hodili in se baviti v taboriščnim gospodinjstvom. Kljub težkemu delu je bilo za Zošo celo nekaka uteha, da je hodila po drva ali k reki napajat konje in velblode, zakaj v šotoru se je bala jokati, po poti pa se je lahko brez kazni vdajala solzam. Ko je nesla nekoč naročje drv, je srečala mater, ki jo je bil Azija daroval Halimu. Objeli sta se in treba ju je bilo a silo ločiti; toda čeprav je potem Azija Zošo x bičem pretepel, ne d« bi pri tem Sledil i udarci celo po glavi, je bilo to vendar sladko srečanje. Drugikrat je zagledala Zoša, ko je pral« na rečni plitvini Azijevo perilo in "unje, oddale« Evico, ki je šla z vedri po vodo. Evica je stokala pod težo veder; njena f»slava se je bil. ie močno spremenila in postala okorna, led« njene poteze, čeprav jih ie »slirai jaSmak, ao spomnile Zošo na Adama ~ m začutil* j« tako bolečino v srcu, da se ie rt trenutek onesvestila. Vendar p, u strahu nisi* Bič govorili med seboj. » ..Ta ?lT}h i« Postopno zatrl in obvladal Tsa Zošia« tujtva, t«ko d, so ji slednjič prešle vse »elie. nade ia skomini in je ostal samo strah. Da W ne biia tepena - to je postal njen cilj. Baša . .lil" T".e° mes,u P"1 ,1,,n zabodla Azijo, z njegovim lastnim aožem, brez ozira na to. k. b> jo potem moglo zadeti; toda bojazljiva ZoS« i>t™k- ni imel« Baiinega pogum«, b, m^,18 r,dajlii Priil° d« ^a. d« je S M * k««Ur » Azij, pod vplivom tre- nutne strasti včasih približal svoj spačeni ol»rai k njeni mustom. Sedela je v šotoru tn ni odvrnil« oči od svojega gwlar,ia v želji, da bi spoznala, ali je jeiea alj ni jcien, sledila njegovim gibom in se trudila ugsnili, kaj bi rad. In če se je zgodilo, da je slabo uganila ia so se mu začeli i/pod brkov bliskati čekani kakor nekdaj staremu Tuhaj-beju, tedaj se mu je skoraj nezavestna od strahu plazila k nogam, pritiskal« svoje pobledele ustnice aa njegove škornje, mu krčevito objemala kolena in kričala kakor otrok v stiski. >Ne bij me, Azija, odpusti, ne bij!< On ji ni skoraj nikoli odpustil, znsšal pa se je nad njo ne samo zaradi tega, ker ni bila Baša. Saj je bila nekoč zaročenka Novoviejskega. Azija je bil sicer neustrašen, vendar pa so obstajali med njim in Novoviejskim tako slrašni računi, da je ob misli na tega velikana, v čigar srcu je bilo vžgano maščevanje, obhajal mladega Lipka neki nemir. V vojni, ki je bila pred durmi, sla se lahko srečala, in bilo je verjetno, da se srefala. A*ij» se ni mogel oiresti misli na to; ker pa so mu take misli prihajale na um ob pogledu na /ošo, se je zato maščeval nad njo, kakor bi hotel lastni nemir p.-egnati z udarci biča. Prišel je slednjič trenutek, ko je sultan dal povelje z« pohod. (Milo so bili določeni Lipki m za njimi vsa tema dobruških in novogrodskih Tata rjev, da pojdejo kol prednja stnža. Tako j« bilo sklenjeno med sultanom, vezirjem in kajma-kanom. Toda spočetka so ili, zlasti do Balkana, vsi skupaj. Pohod je bi! zložen, ker so zaradi začenjajoče se vročine, hodili samo ponoči po >est ur od postajališča do postajališča. Sodi smole so plamleli po njih poti, nassala-džilari pa so svetili sultanu z barvastimi svetilkami. Ljudsko mravljišče je valovilo fez nepregledne ravnine, polnilo kot kobilice vdolbine dolin, pokrivala hribe. Z* oboroženim ljudstvom so Hi vozovnt parki, med njimi haremi, za vozovnimi parki pa nešteviine črede Vojna bogoklelstvu! Napravimo konec tej naši sramoti! V petek, 10. maja, je bil v Ljubljani v Rokodelskem domu ustanovni občni zbor »Lige dostojnosti«. Zbor je sklenil sprejeti borbo zoper ne-dostojnoet, surovost in nenravnoet na vsej črti. Ce pa hočemo to delo z uspehom vršiti, je treba mnogo sodelavcev. Da, vse pošteno in dostojno ljudstvo mora sprejeti to za svojo nalogo >da iztrebi iz naroda ves gnoj ne-nravnosti, nedoetojnosti in pa razuzdanosti! Predvsem pa, vse naše organizacije, na katere se bo Liga v tej zadevi Se posebej obrnila. Prva naloga, ki si jo je Liga zastavila, je boj proti bogokietstvu. Ta se ima začeti voditi že ta mesec, maj. To zaradi tega, ker je maj posvečen češčenju Matere božje; ta 6e pa z nesramno italijansko kletvijo najgrše sramoti. Vso slovensko javnost je treba dvigniti na vojno aoper to našo narodno, sramoto! Kakor se ta meeec po cerkvah pridiga zoper bogokletstvo, tako prosi »Liga dostojnosti« vse naše liste, naj tudi dvignejo glas in pozo vejo svoje čitalelje na organiziran odpor proti nesramnemu »porkanju«! »Liga dostojnosti« se bo obrnila tudi na Šolsko oblast a prošnjo, naj se po vseh šolah govori proti bogokietstvu. Kajti že ljudsko- šolslti otroci se uče od odraslih te surovosti; za dijaštvo za je »porkanje« neskončna sramota in ubožnostno spričevalo nizkega stanja vzgoje nase mladine, ki hoče biti izobražena; obenem pa popolno pomanjkanje narodne časti in zavednosti. Obenem naj tudi vsa naša društva in družbe obrnejo pozornost na to stran. Zato naj imajo po vseh društvih predavanje o tem in razgovore, kako voditi v svojem okolišu borbo zoper bogokletstvo. Ako pa se morda zdi — ker se bližamo že poletju — po društvih za sedaj že prepozno, naj ne pozabijo na to, ko bo društveno življenje zopet bolj oživelo. A bolje prej kakor kasneje! Sv. oče priporoča in na vso moč zabičuje molitev za mir. Toda vsa molitev je, če ne brezuspešna, vsaj oslabljena, ako nesram-neži z bogokletstvom vedno znova izzivajo jezo božjo, ki grehe ljudstva z ostro šibo po pravici tepe. Ako hočemo oditi najstrašnejši šibi božji — vojni — potem naj poleg molitve po vsej Sloveniji, po cerkvah, šolah, listih, društvih in vsej javnosti odmeva klic: Vojno bogokietstvu! Konec tej naši narodni sramoti. »Liga dostojnosti«. AH narod sme dopustiti (II Koprivčevi knjigi: Kmetje včeeaj in danes! Narodopisno blago ima za nas Šimence dvojno vrednost: prvič v narodnostnem oziru in drugič kot dokumenti, ki pojasnjujejo slovensko dušo. Zato Je pri zbiranju narodopisnega blaga treba največje previdnosti in narodnostne tenkočutno«ti, da zbiralec poda res le ono, kar je narodu v čast, slavo, ponos, kar popešuje njegovo veljavo in ugled, kar povzdiguje njegovo duhovno podobo, kar širi samozavest iu napolnjuje mladino z zanosom. Ignacij Koprivec pa je v svoji knjigi: »Kmetje včeraj in danes« podal tako narodopisno gradivo, ki je slovenski severni meji v nečast in sramoto. Raziskovalec se mora odlikovati po etični zavesti in narodni odgovornosti, da ne napiše ničesar, kar je ljudstvu in narodu v nečast in sramoto. V tem se loči eden raziskovalcev od drugega. Sovražnik bo iskal le negativnih plati, drug raziskovalec pa, ki svoj narod zares ljubi in ima pravo ljubezen do domovine, pa bo Sel v globino, poiskal zlata zrna in bisere, ki jih hrani narod v sebi, ter jih pokazal. To je globlji namen narodopisnega podavanja. Tako delajo vsi narodi. Beri narodopise drugih narodov! Ničesar ni v njih, kar bi le za las moglo ponižati dotični narod in njegovo ljudstvo. Koprivec pa je storil nekaj, česar bi se ne upal storiti hiti kak tuj sovražnik: ffjel je, kar je le plavalo na površju življenjske reke, vso umazanijo in žlindro ter Je-to podal kot narodnostno istinitost Živinski tok nosi običajno na svojem površju, "or je lahkega, slamo, nesnago, umazanijo [n žlindro, a kdor hoče bisere, mora v glo-bočino. Zbiranje narodopisnega blaga zahteva Plodnejše narodnostne dozorelosti in življenj- skega pojmovanja, kakor ga izpričuje pisec omenjene knjige, M je zajel le s površja življenjske reke tamo&šjega ljudstva v Slovenskih goricah. Vsakdo, ki hoče po Koprivčevi knjigi presojati slovensko ljudstvo tega dela naše banovine, bo ddbil popolnoma izkrivljeno podobo o tem ljudstvu in njegovi duši, kakor da je ta mošnje ljudstvo brez etičnih in moralnih kvalitet, brez višjih duhovnih vrednot, brez poleta. Gre končno za vprašanje, ali sme narod blago, kakor je storil na pr. pisec omenjene knjige, da je podal le negativne strani ljudstva in še te negativne strani v taki zaostre-nosti in v tako jarki luči. da so predvsem to orisi pikanterij (gl. strani 13 i. si., str. 32 i. si., 38 i. si., 48 i. s!., 87 i si., 97 i. si., 136 i. si., 200 i. si., 235 i. si.). Ljudstvo iz Slovenskih goric'je prikazal kot duševno otopelo, neomikano, kulturno zaostalo, vraževerno (gl. zlasti na str. 215 i si.), prostaško, pijančevsko, zgolj čutno zaradi ubitosti volje, razuma in duha. Karakterizacija kmetov na strani 200 i. Si. pa spominja na mongoloidne razmere. Svoj značilni svet iz zasebnega družinskega življenja pa je prenesel pisec tudi na ljudstvo ter v verskem oziru podal, kar pač prija njegovemu okusu. Zafrkacije o veri se vrste poglavje za poglavjem. Težišče je položil pisac v čutnost, zamolčal je nravne in etične ideale ljudstva, osmešil vero kot vrelec njegovih duhovno-življenjskih energij; skratka, zajel je najbolj umazano žlindro, ki se peni na površju, iu razkazuje to v svojih narodopisnih črticah kot narodno blago, tako da je na rovaš ljudskega občestva v Slovenskih goricah zagrešil največji greh, ki se v narodopisnem oziru more storiti. Fantje, v Kmetijsko šolo i Kmetijska šola v Sv. Jurju ob juž. žel. bo letos otvorila novo šolsko leto dne 16. septembra. Ta šola je enoletna in bo trajala bres presledka do 31. avgusta 1941 leta, to je 11 % meseca. Namenjena je kmečkim sinovom, ki se žele izobraziti v kmetijstvu z namenom, da ostanejo na domači kmetiji, oziroma da se sploh posvete kmetijstvu. Za sprejem je po-trebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Ta banovin-ski zavod ima oskrbovalnico, v kateri dobe gojenci hrano, stanovanje in vso oskrbo. Mesečna oskrbnina znaša 300 din, h kateri prispeva banska uprava do 200 din. Pripadajoči znesek gojencev se določi po premoženjskih razmerah njih staršev. Prošnje za sprejem (banovinski kolek za 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti krstni list, domov-nico, šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, obvezo staršev (banov, kolek za 4 din), da bodo krili stroške šolanja in da ostane prosilec po šoli na domačem posestvu, končno leoleka prosto potrdilo o imovinskem stanju staršev. Starši, ki žele svoje sinove izobraziti v kmetijskih naukih, se pozivajo, da jih pošljejo v to kmetijsko šolo. Vsa podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo banovin-ske kmetijske šole v Sv. Jurju ob juž. žel. d Vojakom dajmo seboj poleg drugih reči tudi knjižico »Moj tovariš«, kjer so stanovski nauki in molitve za vojake. Cena knjigi a rdečo obrezo 16 din, z zlaito obrezo 20 din. Poaetr! Vsakemu naročniku knjige »Moj tovariš« dajemo zastonj še knjigo >Zbirka domoljubnih pesomi«, kjer eo »brane vse naše slovenske narodne pešmd in koračnice. Knjige lahko pošljemo tudi na naslove vojaikov. Naročila sprejema Tiskarna »v. Cirila v Maribor« in v Ptuja. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Sfopensfia knjiga — v desetih tujih (ezikis Hrvaško, poljsko, češko, slovaško, nsstEŠko, italijansko, irancosko, angleško, špansko, madžarsko. Slovenski izdaji 2. V Grobljah. Naslov. »Kristus kraljuj!« Nemški izdaji 2. Prva prepovedana v Nemčiji-, v drugi poglavje o »nacionalizmu« izpuščeno in naslov spremenjen »Fiir Christi Reich«; a potem, ko je bilo že mnogo razprodane, po zasedbi Avstrije od Nemcev, tudi prepovedana in ostala zaloga uničena. 400 izvodov »o poslali avtorju, ki jih je zahteval kot nagrado. (Prva izdaja je izšla pri založbi Tyrolic v Innsbrucku, druga v misijonski tiskarni, St. Gabriel pri Modlingu.) Češka, slovaška in madžarska izdaja še niso izšle zaradi neugodnosti časov. Hrvaška razprodana, enako poljska. Francoska izšla 1939 v Parizu. Italijanska se ravno pripravlja, ic sicer jo izda univerza sv. AmSroža v Milanu. Angleška je prepovedana v Južni Alrikis izšla bo v Ameriki. Španska bo izšla za kongres Kristuaa kralja v Saragosl. Ni lahko danes v Španiji dobiti založnika zaradi pomanjkanja papirja. A se je dobila ena njvečjih naložb v Madridu, H> ^''iLi^a*' ima. odobreaje in pohvalo papeža Pija XI., ki jo je podpisal sedanji «v. oče kot kardinal in državni tajnik. «»«♦«»»♦» Mati: Mirko, vedi se kot se spodobi. Kaj bt rekel učitelj, če bi se v šoli tako obnašal? Mirko: Rekel bi, vedi u lepo. saj msi doma. Banka in njen delokrog Banka je v sedanjem pomenu zavod ali podjetje, ki se bari v splošnem z denarnimi posli, bodisi da daje posojila, bodisi da sprejema denar v hrambo ali v obrestovanje. Delokrog, v katerem se udejstvuje banka na gospodarskem polja je tako obširen, da se je razvilo ved vts! bank, ki se bavijo s posameznimi panogami. Do takega stanja so se razvijale banke iz neznatnih početkov. Domovina nastanka bank je srednjeveška ltaiija, kjer so se posamezniki bavili le z zamenjavo denarja- Vršilo se je to na priprost način na trgu, s čeme' so se največ bavili Judje. Dandanes je bankar-stvo razvito pri Angležih. Zamenjava denarja je sedaj bolj stranski posel bank. Saj nastopajo danes kot veletr-govei in posredovalci z velikimi kapi tali v denarnem prometa. Ustanavljajo razna podjetja, tovarne, bodisi kot lastniki, bodisi da nudijo potreben denar. Mnogo industrij se sploh ne bi moglo ustanoviti brez sodelovanja bank. ker posamezniki nimajo toliko denarja na razpolago. Pa tudi banke se zaradi varnosti združujejo v posebno društvo, da na ta način poraidele nevarnost izgub. Ce daje banka več enakovrstnim tovarnam potreben kredit, potem poskrbi, da se izključi medsebojna konkurenca. Na ta način nastanejo velika podjetja v obliki kartelov. Tu uvidimo, kakšen vpliv imajo lahko banke, ko omogočijo, da se podjetja združujejo, v svrho dosege čim večjega dobička. Banke sodelujejo z borzami glede porazdelitve denarnih sredstev na posamezne panoga gospodarstva. V današnjih časih so banke velika pomoč državam, katerim vedno manjka denarja. — Zgodi se večkrat, da prevzamejo banke vse posojilo, ki ga razpiše država ali banovina. Oblast, ki jo na ta način dobe banke nad celim gospodarstvom je lahko usodnega pomena za državo. Zlasti je nevarnost podana tedaj, če delajo banke s tujim inozemskim denarjem. Noben Slovenec ne sme biti tako priprost, da bi verjel, da ima banka, ki dela s tajim kapitalom interes, da pospešuje blaginjo Slovencev. V tem ga ne sme motiti še tako lep slovenski napis. Za takimi bankami stoji običajno tuja država, ki skuša na ta način dobiti političen vpiiv v državi. Država, ki je ie preveč nahpana s tujimi bankami, ne more biU preveč samostojna. Vse polno vplivov ohromi njeno odločnost Pri nas nimamo veliko bank. ker smo pač revea narod. Za naše potrebe imamo več hranilnic sn posojilnic, ki so veliko bolj pomenih-se kot banke, le žal. da nimajo dovolj kapitala. da bi lahko bolj uspešno pomagale na-sema kmeta. Glede na posip, ki jih vrše banke, moremo banke porazdeliti na več vrst pr. Hipotekama banka, ki se peča t dajanjem posojiL kot varščina s!«ži zemljišče. Eskomptne banke se havijo * kupovjr. njem menic, aii p« z dajanjem posoja nfme-mce in siične. Hotne banke izdajajo bankovce, naknpo-žejo zlato itd V vsaki državi je običajno JZ ena tak. bakna. Pri na* se imenuje Narodna banka, ki skrbi M pnmiea obtok denarja v flraavi. Ker so bankovci zsmftaJjivi za zlato *Jj "»o« skrbeti, da itiw te kovino ra napetega v izrednih časih se seveda t0 ne vrši, ker mora imeti banka zlato na razpolago, da plača nabave v inozemstvu. Zato vidimo skrb vseh držav, ki streme za tem da se več izvozi kot uvozi, ker na ta način pride v državo prepotrebuo zlato. To velja zlasti za male države. Velike države pa imajo dohodke še iz drugih virov. Trgovske in obrtne banke skrbe za kredit trgovcem in obrtnikom. Cim bolj razvito je gospodarstvo, tem več vrst bank imamo. V revnejših državah pa vrši banka vse vrste bančnih poslov . Z oziram na to, kdo ustanovi banko, ločimo: pokrajinske, mestne banke itd. V sedanji dobi opažamo, da so države izredno podjetne v ustanavljanju bank. Na ta način dobiva država vedno večji vpliv na gMD0)i sko življenje. Ce imajo tako ustanovljene^ ke namen, da pospešijo ustvarjanje iaj,n°,' kapitalov, da se na ta načir. inozemske bajk onemogočijo, je to zelo zdrav pojav. Na«*? no pa pomenijo podržavljenje gospoda«^ včasih celo v škodo zasebni podjetnosti. Z, naše prilike je to prav, ker nimamo lastna! kapitalov. Vprašanje je le, če more baZ vsem krajem enako pomagati. Vprav v tem vidimo, da za nas Slovence ne pomenijo od države, ustanovljene banke toliko kol za južne kraje. Najprimernejše pa bi bilo, da izdajajo take banke v obliki cenenih posojil toliko ko. likor dobe iz dotičnih krajev. Nizka obreslna mera pa je prvi predpogoj, da more tak ban}, ni denar podpirati tudi našega malega km«, ta, kar je najprimernejše potom naiih rtj. fajznovk. Preveč zaupljivosti Pravijo, da so naši kmečki ljudje nezaupljivi, da so v*s<» zaprti, ds ne poste nikogar do sebe. Je to čisto re« in prav imajo«. Dejali bi Se. da j« aeuapijtvost pogostokrat še celo prevala. Preroiifcafcrat je bil naš kmet že goijuiaa. pr&vee je p-reirpet krivic, kar je mislil, ia so aa sveta hlsu poštenjaki, kakor je pač os sa.as. Opozoriti hočeaso d&t&s aa poseben pojav, ki ga opaxajea» te več na naši vasi To so razni brezvestne«, špekulanti, prevaranti, skratka, pijavke v človeški podobi, ki prihajajo med kmečko ljudstvo, da mu izse-sajo kolikor mogoče veliko krvi in napravijo sebi čim več mastnega dobička. Pripeljejo se celo v avtomobilu in kaj radi nastopajo ljubeznivo in z gorečo zgovornostjo prepričujejo svojo žrtev, dokler se ne vda. Kaj hočejo? So prav različne stvari. Najbolj pogosti so zastopniki, ki ponujajo svojo kramo na najbolj različne načine. Te pustimo danes v miru. Bolj nevarni so namreč prefriganci, ki z vohajo na tujem posestvu predmet ki bi jim nesel denar. Nekateri »najdejo« nekje nekakšno rudo. Kdo drugi zasledi posebne vrste ilovice. Tretjemu diši posebne vrste rastlinje; naslednji bi rad obdeloval kamenine; nekdo bi rad izkoriščal za svoj žep tujo vodno moč. In še marsikaj najdejo, iz česar upajo skovati sebi kapitai Zdaj se začne pritisk na ubogega kmetica, ki do tistega časa še vedel ni. da ima v svojem gruntu tako dragocene reva. Špekulant napne vse strune, prijetno eiaglja, z denarjem, obljublja in obeta bajne zaslužke, slika obilne dobičke in lagodno življenje, dokler se žrfev ne vda in končno dovoli da tujec brklja po njegovi lastnini Ds bolje rese, rada travea s« kesil Najboljše kose. koslr-Jo, osle ln klcpainlke dobit« po ugodnih cenah v iieleamlril Fr. BTUPICA - LJubljana. Gosposvetska e.l. Priden fant 1*—18 let star, vajen kmečkega dela, ki •* nekoliko tudi razume na cerkovnutvo ln sna streči pri sveti mati, dobi takoj službo v iupnUču. Stanga prt Litiji. — Plača po dogovora. Stavbeniki! štirje za strip«, stresno lepenko, trboveljski cement ln ves ostali gradbeni mate-rljal nudi najugodneje Zoleznlna Fr. BTUPICA, Ljubljana, Gosposvetska o. 1. Pošteni dekle za htfna In poljska dela — sprejmem takoj. Rode Peter, Skrjanče-vo 11. Radomlje. Fanta za piljska delt tako} sprejmem. Zor-man, Malavas 4, po A ta Ježtca. Lepi posestvo . hlfta z gospodarskim poslopjem, IS ha zemlje, 7 živine, ve« prašičev, z vsemi prltlk-lln&mi, posejanimi njivami, ob banovlnskl cesti, bo prodano na proRtovoIJnl sodni Javni dražbi IS. maja ob » na Uetl mesta na Gorici «t. 1. Natančneje ne Izve na »t. S, Godca prt Moravčah. Kilarski in mlinarski pomočnik se sprejmeta. Laznlk Ferdo, Radeče. Gepeljskt mlatilnico ln »lamoreznlco kupi Omahen, Bela t. posta Višnja gora. Služkinje pošteno, Ka gospodinjska dela In k otrokom sprejmem. — Naslov v upravi pod Stev. 7474. 17 ds 11 letnega fanta aprejmom na kmetijo. Plača »00 din. Lenče, Kleče 21, Ježlca. Hranilne knjižice občin, hranilnice Vrhnika kupim. Ponudbe na upravo P/ca. 1«.0C0 din »t. 7480. Moške obleke perilo tn vsa oblačila po priznano nizkih cenah al nabavite pri Preskei-Ju - Sv. Petra cesta 14 — Ljubljana. 14 di 1 letni dekle za vsa kmečka dela ličem. J. Skraba, Črna vas 67, Ljubljana. čevljar, pomočnika sprejmem ssa daljšo dobo. Nered Franc, čevlj. mojster, Prllcsje St, 7, Sel. post. tn poŠta Velike LaSče. Pšeniino slamo prodam. Juvan, OlSe-vek »4, p. Preddvor. Hranilne knliltce KftLTS? nostne papirje kupujemo, proti takojšnem plačilu RUDOLF KOSE, Ljubljana Gledališka ulica št 12. URE vseh vrst, najlepša darla birmance po najnižjih cenah pri tvrdki A. Božič, LJubljana .Frančiškanska ulica 3 Kupuje staro zlato po najvišjih cenah. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA.«! ^^^.^»Dnm^uhaiVnirrr^.fn '"i ~ D"pir '» "»M »redni«.,. »Domoljnha«. narol-nlho. Inserate In 1 P* pT, " k. J fflSliR P°MhB"n «•■»■• - Telefon uredništva |B 0p,»,e: 4&04. Izdajatelji dr. Ore«oriJ 1» rsflsB. - Urednik: Jot« Ke|H,k. - 2» JBto.iovaffl6ks »lakaraes lo«l« Kraraarl«.