The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America yv- amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 19 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 28, 1933 LETNIK (VOL.) XLII STROGE ODREDBE SO NA RUSKEM ODPRAVILE ŠE TI. STO MALO SVOBODE, KAR SO JE PREJ IMELI. — V TOVARNAH UVEDENA TRDA DISCIPLINA. — Z U-VEDBO NOVIH PASPORTOV SE RAZMERE ŠE BOLJ POOSTRIJO. Moskva, Rusija. — Na Ruskem so sovjeti v najnovejšem času tako temeljito odpravili svobodo, da o njej ni niti govora več. Delavska diktatura je izpremenila celo Rusijo v pravo vojašnico in pravice posameznikov so docela izginile. Ostala je samo disciplina, trda disciplina. Dočim je v drugih deželah sa-moposebi umevno, da se vsak državljan lahko giblje po svoji lastni želji, gre, kamor hoče, in dela, kar želi, je to v sovjetski Rusiji, v "deželi svobode", po zadnjih odredbah popolnoma neznano. Ne samo s policijskimi odredbami so oblasti napravile konec tej svobode marveč že prej so se sklenile tudi tozadevne ekonomske ovire. Policijska odredba obstoji v uvedbi novega pasporta, ki ga mora imeti vsakdo, ki stanuje v Rusiji. Kakor je bilo o tem pred kratkim po-ročano, se ta odlok za zdaj nanaša samo na največja mesta, namreč Leningrad, Moskvo in Krakov. Pozneje bo st'o bili v njem, še pravočasno prispela pomoč. -o- SNEG V KALIFORNIJI San Farncisco, Cal. — Dočim je tukaj padal le dež pomešan s točo, so pa v goratih krajih severne Kalifornije divjali v sredo pravi sneženi viharji.-.Zameti so na mnogih mestih onemogočili promet. -o- ŠTORKLJA PRINESLA DVOJČKE Znano slovensko - prekmursko družino Mr. in Mrs. Štefan 2er-din je te dni obiskala gospa Štorklja ter ji prinesla lep spominek — dvojčke. Mati in dvojčka se dobro počutijo in se nahajajo v oskrbi Dr. J. E. Ursi-cha, našega uglednega slovenskega zdravnika, v bolnišnici sv. Antona. Srečni družini čestitke ! Trboje pri Kranju Na novega leta dan je v Tr-bojah pri Kranj,u umrl tam bivajoči biseromašnik in župnik v pokoju, Jurij Rozman, ki jt bil star 86 let. Pokojni je bil rojen v Trbojah leta 1846 in bil v mašnika posvečen 31. julija 11871. Takoj drugo leto je že bil kaplan v Kočevju, kjer je I kaplanoval eno leto. Od tam je šel za kaplana na Ig, kjer je 1 ostal dobri dve leti in leta 1876 ; je prišel za župnika v Rakitno, I kjer je služboval celih 25 let. j Oktobra meseca leta 1901 je bil umeščen na župnijo Kovor pri Tržiču, kjer je župnikoval 28 let, dokler ni bil upokojen in se ni leta 1929 naselil v svojem rojstnem kraju, v Trbojah pri Kranju. — Kot duhovnik je bil zgleden in dobrega srca, pa tudi hudomušen, ki se je včasih »lasti k kakega samozavestne- ga svojega stanovskega tovariša malo ponorčeval, pa le zato. da mu je dal lep nauk. Ljudje ga često niso povsem razumeli in so rekli, da je gospod zanemarjen. V resnici je pa gospod Jurij v vsem, v obleki, vedenju, sprejemih, jedi in besedi, hotel biti v prvi vrsti ponižen in je Dublin, Irska. — Kakor je v tem zelo sličil arškemu žup-bilo že poročano, so se v torek niku BV> Janezu Vianeyju. Radi vršile na Irskem volitve v zbor te skromnosti so imeli mnogi nico. Ker imajo tukaj svoj po-1 ben način štetja glasov, se na »1 DE VALERA ZMAGAL Irsko ljudstvo Anglije. želi ločitev od kako je prišlo do požara, sumijo pa, da je bil ogenj nabrž podtaknjen od zlobne roke. -o- Zanimiv, a nevaren naravni pojav V Splitu so nedavno opazovali zanimiv naraven pojav, ko Sta v splitski luki trčila skupaj dva vetra, topli jug in hladid zapad. Pri tem je hladni zrak iz višine jel hitro padati proti morju, topli se je pa dvigal. — Nastal je termo-dinamični proces, ki ga dalmatinski mornarji imenujejo "morska pijavica". Morje se je v obliki lijaka dvignilo precej visoko in se jelo pomikati proti luki v velik strah, ribičev, ker pijavica je celo večjim ladjam nevarna, kaj šele malim ribiškim čolnom. Do nesreče pa ni prišlo, ker je juž-njak zmagal zapadnika In ga potisnit ttfoti skalovju otoka Brača, kjer sta se pomirila. -o- Smrtna kosa V Mostah pri Ljubljani je u-mrl Ivan Bitenc, posestnik, star 71 let. — V Ljubljani je umrla Marija Černe, vdova po uradniku. — V Mariboru je umrl Jurij Majer, posestnik, star 74 let. pojnega ž,upnika za čudaškega. Kadar je šel kam na birmo, ni tančnih rezultatov še dva dni nikdar ostajai p,ri kosilu. z mi po volitvah ni moglo ugotoviti. Vendar pa, kakor je kazalo v četrtek, je zmagala stranka predsednika de Valera nad nasprotnikom Cosgravejem. S tem nistrantom jo Je takoj pobral domov, po poti sta pa jedla suhe hruške, ki sta jih nosila s seboj. — Kovorjani so ga pa zelo spoštovali in so tudi jokali je irsko ljudstvo tudi izrazilo radi njega, zlasti, ko se je vsled slabosti nekajkrati zgrudil pred oltarjem, in kar neradi so ga dali v pokoj. Originalen je bil gospod in skromen. Ko je svojo nepopustljivost napram Angliji; de Valera namreč zasleduje politiko, da se mora Irska popolnoma ločiti od Anglije, dočim C osgrave zastopa enkrat prišel novomašnik"v fa-stahšče, da je boljše, ako ostane ro, je zbežal na polje, ker ni z njo v obliki dominijona hotel te časti, da bi govoril na o- novj mašj. Ko so pa le silili vanj, KOMUNIZEM MED UČITELJ- je rekel le: "Na trpljenje se STVOM j pripravi!" in vsi so si te bese- em ,. s , , de od- vse nove maše najbolj Sanhago, Ci e - šol.lce ob- zapomnili> Klnečko je deU, lasti so odpustile iz službe okrog ,XT- 100 učnih moči katere se srni,kmečko Jedel m živel- Njegova uru ucnin mou katere se srna- knjižnica je ležala di b tra, da so vršili delo komumstič- , ' , '... „ . , , , ' ^•i, .. . . * . . , v i kakor kup žita, a on je našel ta-mh agitatorjev. Časopisi sploš-i, . XT' J . . • . . • x koj vse. — Noge so mu že več pozivajo, naj se naj ostrejše , . . , , , . fr , * f™; JLl,- L let otekale, lam na vernih duš no nastopi proti tej komunistični propagandi, ki se opaža zlasti med ljudskošolskim učiteljstvom. POLICIJA UBILA DEVET KO MUNISTOV Dresden, Nemčija. — Do krvavega političnega spopada je prišlo v tukajšnjem mestu preteklo sredo zvečer med policijo in številom komunistov, kateri so imeli svoje zborovanje. Celo zborovanje je bilo dokaj mirno, dokler ni neki govornik priče! napadati fašiste. Tedaj je policija zapovedala, da se mora shod dan se je pa še prehladil, z ad-ventom je obležal in z novim letom ugasnil. Ogenj v Zgor. Kažlju Dne 7. jan. ob pol treh Zjutraj je pri posestniku Ivanu Lukcir p. d. Oraču v Zg. Kašlju nenadoma izbruhnil ogenj, ki se je z bliskovito naglico jel razširjati. Čeravno je hiša pod bregom, se je videl dale« naokoli. Sreča je bila, da so domači gasilci, ki so blizu, takoj prihiteli, kakor tudi, da so prišli na pomoč gasilci iz Zaloga, končati, ter pričela čistiti dvo-|Vevč, Sostrega in Most, da so rano. Ker so na njo pričeli z ga-i obvarovali pred ognjem stano-lerije metati steklenice in stole, j vanjsko hišo. Druga gospodar-pravi policija, je morala strelja- ska poslopja so pa popolnoma ti, in pri tem je bilo smrtno zadetih devet zborovalcev. uničili plameni in ima posestnik veliko škodo. Nihče ne ve, Težka nesreča V Zvezni tiskarni v Celju se je težko ponesrečil tiskarski strojnik Karel Guček. Tiskarski stroj ga je zgrabil za roko, mu jo zmečkal in odtrgal eno kost. -o- Stara ženica V Banjaloki pri Kočevju je umrla tamkajšnja najstarejša ženska Ana Albrechtova, ki je lansko leto slavila svoj 100. rojstni dan. -o- Nezgoda V Studencih pri Mariboru se je nevarno vsekal v roko neki kotlarski pomočnik. — V Trčo-vi si je pri drsanju zlomil roko 121etni viničarjev sin Josip Vidmar. -o- Davica se je razpasla Poročajo, da se je davica v Sloveniji zelo razpasla. Dočim je bilo prva leta po vojni le 800 do 400 obolenj, je število obolenj v letu 1932 naraslo nad 1700. -o- Nesreča otroka Šestletni posestnikov sinček Franc Podergas v Smarjeti prf Celju je doma v hiši padel na razbeljeno peč in se nevarno opekel po obrazu. -o- Grozna smrt male deklice V selu Ilancih pri Pančevu v Srbiji se je pred kaznijo skrila v krušno peč neka osemletna deklica. Drugo jutro je gospodinja zakurila peč, ko je zasli-Sala iz peči obupne krike. Spoznala je glas svoje hčerke in jo s težavo potegnila ven strašno opečeno. Deklica je kmalu podlearla ojjeidina-m- r Stran 2 t.......... AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 28. januarja 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC 'Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-pe?jkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto......................................$5.00 For one year ....................................$5.00 Za pol leta _______________________________________ 2.50; For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 i For three months ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________ Za pol leta ____________________ Za četrt leta _______..______ Chicago, Canada and Europe: ..........$6.00 i For one year ....................................$6.00 3.00 For half a year .............................. 3.00 1.751 For three months .......................... 1.75 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. u. Homatije na Daljnem vzhodu Japonski imperialists nastopajo zadnja leta skrajno drzo-vito in izzivalno. Ta japonska drzovitost vodi svet do silne katastrofe, velike vojne. Velika Kitajska, ki šteje okrog 450 milijonov ljudi, je podobna velikemu morskemu somu, ki je potegnjen v plitve vode, v kateri ne more živeti, ne poginiti, in se zvija in premetava na plitvem pesku in ne more nazaj v globoko vodo. Japonci pa, kakor pretkani lisjaki, skačejo okrog tega ogromnega kitajskega telesa in trgajo z njega sočno meso. To bo primerna slika velike Kitajske in proti njej male, a militaristič-no močno organizirane Japonske. Kitajci so na znotraj in zunaj politično razdrapani. Nobene res prave državne vezi ni med njimi. Razni generali vladajo posameznim provincijam, vsak po svoje gospodari in zapoveduje in zato Kitajska ne more nuditi kake dobro organizirane moči proti zunanjim sovražnikom. Kakor morski som "v plitvi vodi na pesku. Premetava se, a nikamor ne more. Japonci imajo pa določen načrt. Azijo Azijcem in to pod japonskim uplivom in pod njihpvim nadzorstvom. Na tem ko-i ju jezdi drzovito in izzivalno japonski imperializem. Osvojitev Mandžurije in zdaj se nekaterih dr,ugih delov Kitajske so prve ttičk«, ki jih' Jap«fiei izvajajo v svoji igri rta Daljnem vzhodu. Z Mandžurijo so odrezali od morja Sovjetsko Rušijo. Na drugih mestih bodo poskušali prej ali slej odrezati in izriniti evropske šile. Toda ta igra je pa nevarna. Tu na tej poti pa bodo trčile svetovne velesile prej ali slej skupaj in posledica bo vojska. Ta vojska, kadar pride, bo nekaj strašnega in zna dvigniti vse rumeno pleme proti belemu. Dal Bog, da bi do tega nikdar ne prišlo! Zopet ena o kozlu in zelju.«. V kraljestvu slavne ameriške prohibicije se dogajajo dan za dnem zanimive stvari, ki so včasih pa tudi komične irt smešne. Te dni je bil aretiran v Ohicagi mestni policaj, po itnfcnu Kolb. Po dnevu- je služboval kot policaj, ob prostem času je pa sodeloval pri produkciji in razpečevanju "ta hudega jakca — žganja. / Najbolj smešni del tega dogodka je ta, kakor se poroča, da je policist, po dnevu služboval v mestu, po noči pa je v svoji uniformi stražil, kadar so razpečevale! razvažali žganje, tako, da ja ne bi kdo sumil, da se kaj napačnega godi. Ta dogodek kaže, da se v kraljestvu prohibicije godijo stvari, kakor najbrže v nobenem drugem d&lokrogu kakoršne-koli organizacije ali ustanove. Po dnevu varnostni organi na ulici, po noči varnostni organi onih elementov, katere bi morali sami preganjati. Prav je imel stari Brisbane, ko je zapisal nekoč: V Ameriki, ako bi hoteli zatreti kršilce prohibicije, bi morali postaviti za hrbet vsakega policaja zopet še posebnega policaja in za onim zopet drugega, tako da bi policaj policaja čuval, pa bi kršenja prohibicije še ne zatrli . . . STARI PREDPUST ŠE NI UMRL Chicago, 111. Naj se gre solit kriza, obupa-vanje in črnoglednost! Dalj ko do smrti na tem puklaštem svetu1 ne bomo živeli, pa naj še tako jamramo in temno gledamo. Je pa že boljše, da smo vsaj toliko veseli, kolikor smo lahko. "Le enega mi vzeli niste in mi ne vzamete nikdar, to pesmi so srebrno čiste, to je glasov nebeških dar." Morda si je te besede našega pesnika Gregorčiča vzela k srcu naša podružnica SŽZ. št. 2 v Chicagi, ko je napovedala predpustno zabavo na zadnjo nedeljo ta mesec, 29. j an., ob pol bsmih zvečer v spodnji šolski 4#vorani pri sv. Štefanu. Ne pričakujemo gmotnega u-speha, pričakujemo pa, da se bodo vsi naši prijatelji, vsi naši rojaki in rojakinje spomnili na nas ta večer in prišli na našo zabavo. Vse bo tako urejeno, da bo za male cente vsak lahko prebil prav vesel večer. Tisti, ki imajo še cele podplate na čevljih, bodo malo zaplesali, drugi se bodo pa posedli krog miz in prijateljsko kramljali, vsi pa bomo prepevali. Kakor hitro bodo grla postala hripa-va, se bomo pa na kakšen način pokrepčali. (Naša podružnica si je za to sezono preskrbela kapljico, ki ji ni para v Chicagi. Da ne boste neverjetno pogledali, naj povemo, da so moški izbrali grozdje in tudi sami prešali.) Pri članicah lahko dobite vstopnice, ki so po 25c, ali pa plačate vstopnino pri vratih, v Naša podružnica. . je lansko leto po veliki noči priredila majhen pleš in zabavo, ki je bila tako domača in prisrčna, da so vsi rekli, kadar naša podružnica zopet kaj priredi, naj jim nikar ne pozabimo povedati. — Sedaj imamo zabavo v tem "presnetem" pred pustnem času, in bo lahko še dvakrat bolj hrano, kakor je bilo lani. In če bi se kako zgodilo, da bi komu ob koncu odpovedala glava in noge, nižje tako nikamor ne more pasti, ker se zabava vrši v bejzmentu. — Vse skupaj vas vabi Odbor. -o- NOVEGA KAJ PRI SV. ŠTEFANU . . .? Chicago, 111. I)a. Waukegan je zadnjo nedeljo pri nas gostoval. Dramatični klub s severa Chicago nam je pokazal lepo igro "Dekle z rožmarinom". Da smo veliko pričakovali od ip-avčov, je pričalo število udeležencev na zabavi, da v svojih nadah nismo bili varani, priča pa zopet dobra volja in dobro razpoloženje. ki je vladalo ves popoldan v dvorani. Že dolgo se niso na-1 ši tako od srca zabavali, kakor oni dan. Ali ni že to dovolj dokaza, da so bili waukeganski igravci vsi na mestu in je vsaka druga beseda pohvale odveč. Kadarkoli so bili sosedje s severa pri nas, vselej smo se dobro počutili, in če bodo še kedaj prišli, jih bomo z veseljem sprejeli in pogostili. V imenu vse šentštefanske družine najlepša hvala igravcem. Pa tudi našemu dramatičnemu klubu priznanje za trjrd in delo. Da se je "Card party" v soboto zvečer nad vse dobro ob-nesel, nam je že nekdo sporočal. Hvala vsem za udeležbo. Prireditev je bila vsem po volji, ker je bila mirna in dobro pripravljena. Beseda zahvale gre odboru, ki je imel priprave v rokah. Kdo so novi člani cerkvenega odbora, morda še ne veste. John Ovniček in John Denša sta bila izvoljena ključarjem cerkve. Drugi člani odbora so: Andrew Jelencich, Joseph Gre-gorich, John Ivoščak, Frank Bali ich, Victor Kremesec in Frank Avguštin. Čudno naključje, da so v odboru večinoma mladi možje. Toda voljeni so bili na letni seji in volili so za nje starejši. So že hiordli Vedeti, zakaj. Nazadnje je prav, da se tudi manjši člani fare navadijo odborskega dela. Delo za dobrodelnost-bo imel letos cerkveni odbor na skrbi. Doslej nam še ni bilo izročeno, toda vsak čas bodo dobrodelne postaje izročile izkaznice vseh, ki prejemajo podporo. Demokratska organizacija nam je poslala petdeset izkaznic za uboge otroke iz naše šole, ki bodo vsak dan prejemali ob petih popoldne kruh in sicer na 1715 So. Ashland Ave. V imenu teh otrok: najlepša hvala. Aprila enkrat, najbrže na velikonočno nedeljo, bomo imeli proslavo 351etriice fare. Gospodarski odbor se že pripravlja rta delo, da ta dan primerno proslavimo. Slavili bomo pa ta dan kot dan hvaležnosti in spomina vsem onim še živečim članom fare, ki so. pred tolikimi leti postavili vogelni kam'en naši fari in naši družini. To bo ena najlepših šlovesrtosti letos. V nedeljo zvečer ne pozabite zabave , Ženske Zveze v šolski dvorani. Fant od fare. --O-- MNENJE NAŠEGA NAROČNIKA V CLEVELANDU Cleveland-Newbilrg, O. Pred par tedni sem obnovil naročnino za Amer. Slovenca pri našem lokalnem zastopniku, s katerim sva se pogovarjala o kampanji tega časopisa. Vidim, da je res premalo zanimanja za to kampanjo. Med kandidati imamo naše preč. g, duhovnike, do katerih bi morali že iz spo-----18.....»• ■ štovanja do njih bolj agitirati. Naši preč. g. duhovniki se za nas trudijo že leta in leta in zdaj imamo priliko, da jim izkažemo nekoliko priznanja vsaj s tem, da se kolikor mogoče na list naročimo .ter damo svoje glasove za svoje preč. g. duhovnike, ki so na listi kandidatov. Meni se zdi, da duhovnikom, ki kandidirajo, ne bomo naredili večjega veselja, kakor če se v velikem številu v vsaki fari na katol. časopis naročimo, kajti potem bodo vedeli kot naši dušni pastirji, da v naše hiše in domove prihaja dober katoliški list. Že iz tega vzroka bi jim morali napraviti to veselje. Apeliram na vse Cleveland-čane, da bi se malo bolj zganili v tej kampanji za naš edini katoliški dnevnik med nami. Pokažimo se tudi mi, da čislamo najstarejši sluvertski list v tej deželi. Našemu preč. g. Juliju Slap-šaku kot našemu kandidatu pa želim, da bi pri kontestnih volitvah zmagal in želim, da bi še tudi kaj oglasili v našem časopisu. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista. Dolgoletni naročnik. K BESEDI SE OGLAŠA LA SALLITA La Salle, 111. Ko me je spoštovani g. John Pelko opomnil, da se naj še ka-terikrat oglasim v Amer. Slovencu, bom pa poslušala njegov opomin in napisala par vrstic. Morda da bo Mr. Pelko malo kihnil, ko bo bral svoje ime v listu, pa nič ne de, zakaj me je pa okregal, da nič več ne pišem. Novi'c je v La Sallc bolj malo. Vse se Vrsti bolj po starem in smrt pobira naše rojake in rojakinje, tako odraščene, kakor tudi male otroke. Videti j 3, da prav nič ne izbira. Zadnji teden je pobrala mladega sina Mr. in Mrs. Anton Bedenko, ki je bil njih prvorojenec. Fantek je bil komaj osem mesecev star. Mlademu paru izrekam moje iskreno sožalje. Društveno življenje pri nas gre tudi tako le bolj po starem. Materino društvo se je zavzelo in sklenilo, da priredi "Card and Bunco party" v četrtek, 9. marca. — Kadar se naše matere zavzamejo za kako stvar, je tudi prav gotovo, da jo izpeljejo in da zmagajo. Zato so pa naši možje nekoliko nevoščljivi, ker mislijo, da samo oni zmorejo kaj napraviti. Kakor je razvidno iz sedanje kampanje za Amer. Slovenca, bodo zmagali kot najbolj popularni kandidatje naši slovenski ČČ, gg. duhovniki. — S tem ljudje, ozir. naročniki pokažejo, da spoštujejo veliko delo in trud slovenskih duhovnikov za edini naš slovenski katol. dnevnik v Ameriki. — Naj bo mojega pisanja za enkrat dovolj in s temi par vrsticami dokažem Mr. Johnu Pelko, da se znam sukati pero po slovensko in me potem morebiti ne bo več kregal. "La Sallita". VARUJTE SE FLU in sovražnico človeštva, pljučnice! Ne prehladite se in imej- " te svoje drobovje v redu z redno uporabo Trinerjevega grenkega vina. ŽALOSTNE IN VESELE VESTI IZ COLORADE Canon City, Colo. Komaj nekaj nad 20 dni je staro leto 1933, pa nam je v tej kratki dobi že dvakrat zapel mrtvaški zvon. — Prva, ki nas je zapustila, je bila Mrs. Marija Javornik, ki je umrla 9. jan. ob 5.30, v starosti 56 let. Bolehala je skoro osem tednov in zapušča žalujočega soproga in šest otrok. Doma je bila iz vasi Zajgorica na Dolenjskem. — Dne 21. jantarja je mrtvaški zvon zopet zapel svojo žalostno pesem in naznanil, da je preminula Kristina Arko po več let trajajoči bolezni. Zapušča žalujočega soproga in devet o-trok. Doihd je bila iz Ribnice irt je umrla v starosti okoli 50 let. — Globoko sožalje dtužinama Javornik in Arko. Še en žalosten sračaj bom sporočil, čeprav je že malo pozno. — Ravno za božične praznike se je vračal na obisk k svojim staršem vojaški rezervist Peter Kimeck. Na poti iz Ohio proti domu k staršem, ga je tam nekje v državi Missouri hudobna roka ustrelila in ga zavlekla v nek zapuščen hlev. Pogreb nesrečnega vojaka se je vršil dne 26. dec. z vsemi vojaškimi častmi. Da pa ne bo vse samo žalostno, naj poročam tudi vesele novice, da se je namreč oglasila dolgokljuiia štorklja in sicer pri družini Mike Straik in jim pustila zalo hčerkico. — V u-gledni Leganovi družini bodo pa enkrat ta mesec praznovali poroko svoje hčerke Anne. Bilo srečno. — Pozdrav vsem či-tateljem tega lista. Anton Dremel. DOMAČA ZABAVA V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Društvo sv. Ane št. 173 pri redi v soboto, 28. .jan., v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane domačo zabavo. Vstopnina za goste je samo 50c, pa naj bo za može ali za žene, za vse enako. Ta zabava je obenem tudi proslava lOletnice obstoja društva sv. Ane. Da niso tako slabi časi, bi priredili obširno proslavo v p o čast naše desetletnice, toda kaj hočemo v takih razmerah, ki vladajo sedaj povsod? Bojimo se stroškov. Dobre člahice so obljubile Vse mogoče dobrote Za to domačo zabavo. Bob, flancate, potice, kej-ke, šunke, klobase, prato iii sa-lato. Ce po vsem tern sodim, bo ta naša zabava bolj podobna banketu. — Ej, naše Ančke se postavijo, kadar je treba. Kdor je že kedaj bil na miši zabavi, ve, da se ni dolgočasil. — Želim, da bi se te zabave udeležile ne samo vse članice, ampak tudi vsi njihoVi prijatelji in pri-(Dalje na 3 str.) RED-' Po avtomobilski nesreči — Stražnik: Kdo je Šofiral? — Nihče, gospod stražnik. Vsi smo sedeli zadaj, ko se je prepetila nesreča. * * * Napreduje. — Že zopet si stal pred mladinskim sodiščem, falot grdi! — Saj se to ne bo nikoli več zgodilo. — Torej se hočeš poboljšati ? — Ne, prihodnjič pridem pred redno sodišče, ker bom že polnoleten. * * * Kočljivo vprašanje. — Katero izmed naju smatrate za starejšo, g. doktor? — Skoro bi dejal, da sta dvojčki. * * * Izpolnjena želja. — Sodnik: Obtoženi ste, da ste ponoči vlomili v banko. Je to res? — Res je, gospod sodnik. Toda pomisliti morate, da sem izpolnil samo željo svojega pokojnega očeta. — Kako to ? — Moj ranjki oče je imel samb eno željo, namreč, da bi njegov sin vstopil v banko. * * * Nov jetnik. -— Nov gost v jet-nišnici se obrne k pazniku, rekoč: Povejte mi, kje je izhod za silo, če bi gorelo. * * st. Izključeno. — Ali bi mogel videti fotografijo neveste, ki ima 30,000 dote? —: Izključeno. Cim presega dota 10,000, se fotografija neveste sploh ne pokaže. * * * Dober varuh. — Kaj je navedel varuh tega otroka za očetov poklic? — Dejal je, da je erotik. * * * Tudi izgovor. — Marička, s kom ste pa klepetali skozi okno? — Prijateljica mi je povedala, po čerti so kokoši na trgu. — In od kdaj nosi vaša prijateljica hlače ? — Odkar je mrzlo. * « * V kavarni. — Zakaj pa pogleduješ neprestano nazaj ? — Pazim na svojo suknjo, ki je nisem pustil v garderobi, a po kavarnah je povsod napisano, da za suknje, ki niso spravljene v garderobi, ne jamčijo. — Jaz pa nisem tako boječ. — Zato je pa tvoja suknja že izginila. * * * Birokrat. — Gospod predstojnik, naša registratura se strahovito veča. Prosim za dovoljenje, da se deset let stara pisma lahko uničijo. — V redu. Samo napravite prej prepise. Najzanimivejše vesti *o v An.er. SlovencU; čitajte ga t TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO' Zvesta mla žival opica, Nkima je sledila Tarzanu vse skoki preko visokega skalovja, prehodov in tunelov i« zamorske vasi, iz katere so legijonarji odvedli ujetnike in med njimi Tarzan;!. Tako je opica tisid noč prišla h Tarzanu in spala in počivala rta rijegovih ramah. Tarznii jo je imel rad, ker je poznal njeno zvestobo. IfPt* v. , W^kWm C'opjTichi. 1MB. By lap,, R„e Uurroj-hv In; All njliis ,, -.tr/«! 'AjJ®" Drugo jutro, ko so prišli legijonarji je mata opica Nkima odskdčiia v goščo in se skrila. Tarzan in drugi ujetniki so dobili nekoliko hrane, nakar so morali zopet naprej na pot, nezna-nokam. Šli so mimo mnogih vasi in kolib. Pozno popoldne so dospeli do velikega zidovja, ki je obdajalo neki čudni svet, kakoršnega zamorski ujetniki še niso videli. (Metropolitan Newspaper Service) ^wmsk' Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 20 "V l/ f W-iP^A rte SiŠL Okrog in okrog so bJii velikanski nasipi. V vznožju riasijiov so bile na par mestih velika železna vrata, ki so tvorile uhode. Te težke vrata so se odprle in ujetniki so morali skozi uhode naprej. Znotraj za nasipi so bile Ulice in hodniki in na teh je bilo vse vrste ljudi, iste barve, k^kor legijonarji. Tudi radovedni otroci so sc jeli zbirati. Ko so prišli v boljše dele mesta je Tarzan zagledal mnoge bele ljudi. Sklepal je, da so zamorci sužn ji v tem kraju ali deželi, Rujave polti ljudje pa vojniki in trgovci, medtem, do so morali beli ljudje tvoriti odličnejši razred v tej družbi. Končno so dospeli do velikanskih stavb, ki ga je spominjal na rimski kolizejum. Kaj naj bo ta kraj. . .? DENARNE POŠILJATVE pošiljamo v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka, po dnevnem kuriv,, v dinarjih, lirah in dolarjih. Denar prinese poptar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.00.............. 110 din " $ 5.00.............. 3i0 din " $10.00.............. 625 din " $20.00..............1270 din " $50.00..............3300 din V ITALIJO: Za $ 5.70................ 100 lir " $11.20................ 200 lir " $26.75................ 500 lir " $52.50................1000 lir " $104.75................2000 lir Na željo pošiljamo tudi, da prejmejo prejemniki v starem ltraju izplačilo v ameriških dolarjih. John Jerich 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Sobota, 28. januarja 1938 A^erikanski slovenec Stran 3 JAPONSKI SVEČE NIŠKI NARAŠČAJ ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA BARAGOVE ZVEZE. O tvoril je sejo predsednik Zveze, Rev. John Plevnik. Pozdravil je navzoče delegate, se jim zahvalil za udeležbo in nato v lepo zasnovanem govoril na kratko posnel delo za Baragovo stvar v pretečenem letu. Rev. J. Plevnik je govoril kakor sledi: Zanimanje ža beatifikacijo škofa Baraga vedno večje. Naj poprej vas vse skupaj prav prisrčno pozdravim in se vam zahvalim za udeležbo pri današnjem shodu Baragovi Zveze. Posebno prisrčno po di iz bližnjih in daljnih krajev. Razna društva, verska in prosvetna, so počastila spomin škofa Barage s svojo prisotnostjo in te slovesnosti so trajale celi teden. Tukaj se je, 60 let po Baragovi smrti, proslavljalo delo Baragovo za civilizacijo Indijancev in mu dalo čast, ka-koršno je s svojim delom gotovo tudi zaslužil. Drug dokaz vedno rastočega navdušenja za proglasitev Baragove beatifikacije je bila lepa slavnost na severni obali je-. j zera Superior, ob Križevi reki, Novi japonski svečeniki se odpravljajo na svoje prvo romanje, ko so dokončali prvo leto študij. S sebcj nosijo vso svojo imovino. zdravim vse svoje tovariše gl. ,blizu mesteca Schroeder, kjer odbornike m se zahvalim za'* P^vzv. škof duliithski, Mos't iijih prisotnost. Ta udeležba iRev- Thomas A. Welch, dne 11. nam potrjuje, da navdušenje za j septembra 1932 blagoslovil nov delo za beatifikacijo škofa Ba-: graniten križ v spomin škofa rage še ni minulo, ampak da ge Barage in njegovega dela za Ih-klije v naših srcih hrepenenife .dijarice v teh krajih. Ta spom.ni-po svojem slovenskem zaščitni- ski križ> postavljen po nasvetu ku pri Bogu-. In prav je, da sme zgodovinskih društev države mi Slovenci navdušeni za to idejo in da male težave he sme- Minnesota in s pomočjo darov slovenskih rojakov, živečih v jo uničiti tega prelepega dela j železnem okrožju severne Min-za beatifikacijo škofa Barage, "esote, stoji na istem rrfsstu, katerega je sebi naložila Baragova Zveza pri svoji ustanovitvi. Ne bilo bi častno za nas, če bi mi slovenski rojaki sedaj — zaradi malih težav — prenehali s tem delom, medtem ko so se začeli tujerodci zanimati za idejo Baragove beatifikacije. To delo bi moralo biti pred vsem delo nas Slovencev, rojakov škofa Barage iii delo Baragove Zveze bi moralo biti za nas vse sveto delo, posvečeno Bogu v duhovno korist našega slovenskega naroda. In to naše delo blagoslavlja prevzv. škof ljubljanski, Dr. Gregbrij Rozman, ko pravi v svojem pismu: "Bog blagoslovi Vaše delo za edinstvo in slogo katoliških Slovencev/' Rekel sem, da se tujerodci vedno bolj zanimajo za veliko delo našega škofa rojaka in njegove zasluge za dušni in telesni blagor zapuščenih Indijancev vedno bolj cenijo ih pripo-znavajo. Poglejmo samo na dogodke preteklega leta, ki naj bodo v dokaz moje trditve. Dne 18. avgusta 1932 se je praznovala velika slavnost na Beaver Island, Mich., v spomin stoletnice prvega obiska škofa Barage k Indijancem tega otoka ob času, ko so bili ti še pogani, i— Prevzv. škof iz Grand Rapids, Most Rev. Joseph G. Pinten, sis je udeležil te slavnostne stoletnice, odkar je škof Baraga prižgal luč sv. vere med temi divjimi prebivalci. Te sldvnosti se je tudi udeležilo na stotine Iju- kjer je škof Baraga sam leta 1846 postavil priprost lesen križ v zahvalo Bogu za srečno rešitev po nevarni in viharni vožnji čez jezero Superior. Te slovesnosti ob Križevi reki se je udeležila velika množica vernikov različnih narodnosti, posebno častno pa so bili zastopani Slovenci iz železnega okrožja, za kar jim tem potom izrazim javno zahvalo. C. g. Jerše, hlov. župnik z Ely, je v prelepih besedah orisal neutrudljivo misijonsko delo škofa Barage v teh takrat še divjih krajih. Prelep govor č. g. Jeršeta bo gotovo ostal vsakemu udeležencu v trajnem spominu, kakor bo ostal v spominu meni, ki sem zastopal Baragovo Zvezo pri tej slavnosti. Ob tej priložnosti tudi ne smem pozabiti prelepe cerkvene slavnosti v Eagle Harbor, kjer so se zbrali prebivalci severnega Michigana, posebno pa iz Cal,umeta in okolice. Pri slovesni peti sv. maši zunaj cerkve sv. Odrešenika, je Msgr. A. J. Rezek iz Houghton, Mich., v svoji pridigi zlasti poudarjal potrebo molitve, da bi Bog dodelil milost, da bi mogli enkrat častiti škofa Barago kot blažen-ca in svetnika na naših oltarjih. Tudi ta shod je bil izraz ljudske želje, da bi bil škof Baraga kmalu pripoznan od sv. Cerkve vrednim preiskave njegovih junaških čednosti in gorečega dela za čast božjo in zveličanje neumrjočih duš. Toda ne samo na shodih in slavnostih se je pokazalo zanimanje priprostih vernikov za škofa Barago iri njegovo velikansko delo za spreobrnenje poganskih Indijancev, ampak za njegovp delo so se začeli zanimati tudi na književnem polju. Najpoprej se moram zahvaliti p. Hugo Brenu za zanimive in podučljive članke- v Ave Maria in drugih slovenskih časopisih. Ravno tako moram omeniti prelepo knjigo od Mr. Joseph Gregoriča: "The Apostle of the Chippewas", ki zasluži veliko cirkulacijo. Isto vidimo iz člankov pisanih v raznih angleških časopisih in revijah. Omenim naj samo članek od Rev. Hugh S. Gallagher, CSC. ki je dne 10. dec. 1932 v angleškem tedniku Ave Maria v Notre Dame vseučilišču opisal ljudsko gibanje za proglasitev škofa Barage kot blaženca in svetnika. In ta duhovnik in pisatelj pravi: "V življenju in smrti škofa Barage imamo znamenja svetniškega življenja", in on vpraša: "Ali niso letošnje slavnosti v njegov spomin in vedno rastoče zanimanje za njegovo svetniško življenje morebiti znamenje božje previdnosti, da je škof Baraga vreden preiskave za proglasitev blaženim, da bi se tako povzdignila čast in slava božja po celem svetu." Bog daj, da bi bile te besede resnične! NA SfRAŽI V LEDENEM VREMENU Prizor iz zasnežene Mandžurije, ki kaže brzojavon skupino japonskih vojakov, kateri so zaposleni pri brezžičnem brzo-javu ob nedavni ofenzivi Japoncev proti kitajskim uporniškim četam. In to še ni vse. Da je ideja Baragove beatifikacije zares obrodila velike sadove zlasti v pretečenem letu, imamo za dokaz veliko zanimanje za Baragovo beatifikacijo od strani cerkvene oblasti, kjer se mora začeti prvi proces za proglaše-nje blaženim in to je cerkvena oblast škofije, kjer je služabnik, božji živel, umri, in kjer počivajo njegovi telesni ostanki. In ta cerkvena oblast, ki pride v pošte v pri služabniku božjem, škofu Baragi, je cerkvena oblast škofije Marquette. In tukaj se je v pretečenem letu nepričakovano veliko doseglo. Velika naklonjenost od strani te oblasti ideji Baragove beatifikacije se meni zdi, če človeško sodim, izraz božje volje in nekak dokaz, da je Bog z nami. In kaj se je storilo od strani cerkvene oblasti? Prvič, prevzv. Škof marquettski je pretečeno leto v svojem škofijskem listu na duhovnike in vernike svoje škofije izrazil željo, da bi v znak hvaležnosti Bogu za prejete milosti in dobrote, ki so iih prejeli njihovi predniki po trudu in delu prvega svojega škofa Barage, verniki njegove škofije romali na njegov grob in on-di zahvalili Boga za veliki dar sv. vere in druge neprecenljive milosti po zaslugi škofa Barage. In sedaj roma župnija za župnijo na njegoV grob in gotovo ob teh priložnostih prikipi marsikatera vroča zahvalna molitev Bogu za prejete duhovne dobrote in tudi marsikatera prošnja molitev, da bi Bog v svoji neskončni dobroti dodelil milost, da bi bil škof Baraga od sv. Cerkve pripoznan za blaženega v nebesih in da bi ga mogli enkrat častiti kot svetnika na svojih oltarjih. Dr(ugi dokaz naklonjenosti ideji Baragove beatifikacije od strani cerkvenie oblasti je pa za napredek Baragove Zveze in za idejo Baragove beatifikacije neprecenljive vrednosti. Ko sem b.il jaz na pogrebu pokojnega župnika Luka Klopčiča v Calumet, sem dobil priložnost, da sem se poklonil prevzv. škofu marquettskemu in to priložnost sem porabil, da sem njemu izrazil željo Baragove Zveze in željo neštevilnih častilcev Baragovih sploh, da bi on potrdil kratek opis življenja škofa Barage in pa primerno molitev k Bogu, da bi vsemogočni Bog dodelil milost, da bi sv. Cerkev škofu Baragi podelila čast oltarjev. Prevzv. škof mi je naročil, da naj se pripravi kratek življenjepis Baragov in za to primerna molitev in da naj se življenjepis v angleškem jeziku pošlje njemu v pregled,, življenjepis v slovenskem jeziku pa naj se pošlje Msgr. A. J. Reže-ku v Houghton, da naj ga on pregleda in potem njem,u pošlje v potrdilo. Ko sem to željo marquettskeg'a škofa objavil v slovenskih časnikih, mi je p. Odilo Hajnšek nemudoma poslal kratek življenjepis škofa Barage in mi naročil, naj ga izročim p. Hugo Brenu v Lemon-tu, da naj ga on, kot veščak v tej stvari, natanko pregleda in da naj jaz sledim njegovemu nasvetu. P. Hugo Bren je poslani življenjepis pregledal in previdno preuredil, da ne bi bilo nobenega ugovora od strani cerkvene oblasti. Življenjepis škofa Barage po p. Hugo Brenu je Rev. M. J. Hiti prestavil na angleški jezik. Nato sem poslal angleški izvod prevzv. ško-fuf v Marquette, slovenski izvod pa Right Rev. Msgr. A. J. Iležeku v H6(ughton. Po nekaj tednih dobim nazaj oba izvoda od prevzv. škofa iz Marquette in obadva s škofijskim Imprimatur potrjena, vredna, da se natisnila v čast božjo in v po-vzdigo škofa Bafage. Kako veselje sem občutil ob tej priliki, mi je nemogoče povedati, ker sem dobro vedel, kaj to pomeni za našo stvar. Sedaj imamo v rokah kratek Baragov življenjepis in pa primerno molitev, vse odobreno in potrjeno od cerkvene oblasti. Nihče ne more vedeti, koliko bo ta paniflet koristil ideji Baragove beatifikacije, ker "goreča molitev oblake predere", kajti neštevilno vernikov bo molilo v ta namen, kakor hitro se ta Baragov življenjepis natiska in razdeli med naše rojake in tudi druge častilce škofa Barage. — Mi z Bogom in Bog z nami — in naše delo za beatifikacijo škofa Barage bo imelo blagoslov od zgoraj! v letošnjem letu spisal lep Baragov življenjepis, ki ga je narod z veseljem sprejel. Seveda gre radi težkih časov trda z razpečevanjem knjige, toda upanje je, da bo prišla v vsako slovensko hišo in ustrezala namenu, ki ga ima. Poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Zatem je dal svoje poročilo tajnik Zveze, p. Bernard Am-brožič. Ker je bil letos službeno precej zadržan, ni mogel toliko storiti kakor prejšnja leta. Finančni tajnik Joseph Kobal je po svojem namestniku dal poročilo. Blagajnik je imel samo žalostno vest, da je denar Baragove Zveze zaprt v zaprti banki in ga ni mogoče dvigniti. Po poročilu vseh odbornikov je povzel besedo predsednik Zveze in začrtal smernice za Baragovo delo v novem letu. V letošnjem letu je bilo nekaj Baragovih proslav med tujerodci. Te proslave naj bi slovenske delavce za Baragovo stvar še bolj navdušile za vzvišeno delo Baragove beatifikacije. Zakaj, če se tujerodci zanimajo zanj in ga slave, zakaj bi se toliko bolj ne zavzeli zanj mi, ki smo njegove krvi in njegovega jezika? Velik uspeh Baragove Zveze v tem letu je, da je pridobila marquettskega škofa, da se živo zanima za Baragovo zadevo. Tudi je že dovolil, da natisnejo življenjepis Baragov s posebno molitvijo, s katero naj bi se rojaki priporo-čevali slovenskemu apostolu. Zato je predsednik BZ. Rev. J. Plevnik na zboru povdarjal, da je prva naloga Baragove Zveze v tem letu, da razpeča te drobne življenjepisne liste med slovensko ljudstvo. Koncem koncev vsa propaganda nič ne pomaga, če ijudstvo ne bo izročalo svojih potreb v roke svetega škofa, da ponese prošnje slovenskih duš pred Boga. V tem se bo volja božja pokazala. Te božje besede nam je predvsem treba. Seve ne bomo smeli s svojim delom čakati. Dela je še veliko.— Načrti za to leto: Tja na poletje enkrat bo treba napraviti veliko zborovanje. Primeren kraj bo menda LemQnt. To zborovanje naj bo v počast Baragi. Zborovanje naj bo združeno z ljudsko zabavo. Še druge riianj važne sklepe je sklenila Baragova Zveza za bodoče leto. Po petUrnem zborovanju je bil ponovno izvoljen stari odbor. Samo na tajniška mesta sta bila izvoljeiia p.Odilo Hajnšek in Rev. J. Hiti. Drašičani in Rosalničani Na sam badnjak so se v neki metliški gostilni veselili kmečki fantje iz Drašičev in Rosalnic, med katerimi pa že dalje časa vlada nesoglasje. Domov iz gostilne so šli skupno, ko so fantje iz Drašičev napravili ovinek in prestregli Rosalničane, nakar se je po navadnem uvodnem "auf-biksu" pričel pretep, v katerem je nekdo z debelo grčavo palico udaril 21-letnega Jožeta Škri-njarja iz Drašičev, tako močno po glavi, da mu je počila čelna kost. Težki rani se je pridružilo možgansko vnetje in mladenič je umrl. Tudi štirje drugi fantje so odnesli s ponočne bitke na dom dovolj skeleče spomine. — Kako se je pretep začel niti fantje sami ne vedo in eni zvracajo krivdo na druge, da so izzivali. Dognali pa so,, da je Škrinjarja udaril Janko Vujičič iz Rosalnic. Uboj se je sicer izvršil ne-1 hote, ker radi teme pač fantje niso videli kam udarci padajo, vendar bodo glavni krivci dobili svojo plačilo na sodniji. -o- Nesreča pri delu V Bistrici pri Mariboru j padel progovnemu delavcu Alojziju Repu težak kamen na nogo in mu zdrobil stopalo. Morali so ga spraviti v bolnico. --o- ^Nadaljevanje z 2. strati! ) Po neprevidnosti v smri Na železniški postaji v Ko-privniških Bregih je hotel rudar Nikola Babič prehesti preko železniških tirov vrečo premoga. Pri tem pa ni opazil vlaka, ki je ravno takrat vozil mimo.. Vlak ga je zadel s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. -o- "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev, J. Černe. jateljice. — Kaj pa je 50c, to je pač tako majhiia svota za en večer veselja. Dajmo, sose-stre, potrudimo se in pripeljimo s seboj vse nase prijatelje in prijateljice. Katere ste pa obljubile fazfte dobrote, pa tudi glejte, da jih bo vsake sorte, da bo kaj za režat. Pridimo torej vsi skupaj in pozabimo en večer, da imamo krizo. Že kar naprej vem, da bomo vsi zidane Volje v soboto večer. Torej na svidenje. L. St. -o- OD PbDR. ŠT. 9 S.Ž.Z. Detroit, MicK. Našim vrlim članicam, kakor tudi vsem faranom naše slovenske fare v Detroitu in vsem drugim Slovencem in Slovenkam, zlasti našim prijateljem in prijateljicam se naznanja, da priredi Mrs. Kočnik Card in Bunco v korist blagajne naše podružnice SŽZ. Vabi se vas vse, in mlade, da pridete v ne-eljo popoldne, 29. januarja, na njen dom na 15386 Steel Ave. — Vsakdo, ki pride, je dobrodošel, ker Mrs. Kočnik bo skrbela, da bo dovolj črne in ele kave ter še kaj drugega. Vstopnina bo samo 25c. — Povem vam, da bo tudi godec, ki bo izvrstno nategoval harmoniko, da bomo vsi dobre volje in bomo za kratek čas pozabili na vsakdanje težave. — Tudi jaz kot predsednica vas v imenu vseh članic naše podružnice prav lepo vabim, da se v velikem številu odzovete. — Na svidenje v nedeljo, 29. januarja na party. Marie Maierle, predsednica. -o- Največji umetnik je hudobni obrekljivi jezik; iz komarja ti kravo naredi. POZOR! Kupujemo za gotovino po najboljši ceiii mortgage, bonde in certifikate vlog. Vprašajte na 134 North La Salle St., room 316, Chicago, III. Odprto ob večerih. Kakovost Točnost Poštenost A. Fi WARHANIK — Lekarna — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ OR. K. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa pluinbarska iela. — Instaliramo kopalne, umi-i/alne in kuhinjske sinke, toilete, po tmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS PITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL Zatem je predlagal Joseph Zalar, naj bi zborovalci s pritrjevanjem pozdravili predsednikovo besedo in urednik Svetilnika naj bi poskrbel, da govor ponatisnejo v vseh časopisih, ki propagirajo Baragovo idejo. Zatem je zapisnikar prebral imena letošnjih članov Baragove Zveze, nakar je več zboro-valcev stavilo predlog, naj bi imeli vsi navzoči pravico glasovanja ih volitve. Predlog je bil sprejet. Zapisnikar bere zapisnik lan-občnega zbbra. Takoj, ko je bil sprejet zapisnik, je podpredsednik dal svoje poročilo. Podpredsednik je bil obenem zgodovinar in je bilo njegovo glavno delo stikati za deli, ki govore o našem apostolu. Poleg tega je Joseph Gregorich Odbor Baragove Zveze: Rev. J. Plevnik, Joliet. 111., predsednik. Anton Grdina, Cleveland, O.. podpredsednik. Joseph'Gregorich. Chicago, 111., podpredsednik in zgodovinar. Rev. Odilo Hajnšek. Detroit, Mich., tajnik. Rev. M. Hiti, Joliet, Tli., finančni tajnik. Rev. A. Urankar, zapisnikar. George Stonich, blagajnik. UTfciNki Neumen je tisti, ki misli, da pozna ženske. * * * Skušnj e noben človek ne more kupiti na kredit. * * * Biti šaljiv je najbolj težaven IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "The Apostle of Chippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti nariienjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v ražpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavaii naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 28. januarja 1933 IjREDPUSTNA razprodaja plošč Sivčev vraželc RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. j Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. > DOBIČKANOSNOST MAJ- : HNIH IZUMITELJEV Zveza izumiteljev med drugim beleži tudi to, kakšen dobi- i ček donašajo izumi svojim duševnim očetom. Po zadnji statistiki, ki jo je objavil zveza, je razvideti, da veliki, epohalni izumi v tem pogledu daleč zaostajajo za onimi, ki spadajo v kategorijo vsakdanjih izumov. Uporabnost kakšnega izuma v praktičnem življenju odloča bolj nego vse drugo o njegovi donosnosti. Tako je, n. pr. izumitelj avtomatične fotografske priprave fotomatona, ki je danes vsaj v Evropi že m^lo prišel iz mode, zaslužiil dosti več nego Edison s svojim fonografom. Velike prevratne iznajdbe, kakor električno žarnico, odločilne patente za letalsko stroko, Rontge-nov aparat, ultramikroskop itd. bi zaman iskali med dobro plačanimi izumi. Pač pa je donesla lasnica, ki je bila nekaj časa ameriški patent, svojemu izumitelju ogromne milijone, več nego kdaj kateremukoli drugemu izumitelju kakršenkoli drugi izum. Varnostna zaponka in avtomatični gumb na pritisk sta ustvarila istotako mogočne industrije in bogastva. Navadni pločevinasti zatvor, kakršnega uporabljajo za steklenice za pivo, je izumil Američan Painter in industrija, ki jo je osnoval za izkoriščanje svojega izuma, je v 30 letih zaslužila čistih 175 milijonov dolarjev. Ena sama družba, ki ima dve tovarni za izdelovanje takšnih zatvorov, jih izdela letno do 140 milijonov kosov — danes se uporabljajo tam seveda za zapiranje steklenic z nealko-holnimi pijačami. Med Painterjevimi nameščenci je bil tudi znameniti Gi-lette, ki se je vtepel v glavo, da mora izumiti nekaj takšnega, kar bodo ljudje uporabljali vsak dan in mu bo prineslo bogastvo. Izumil je znani brivski aparat in klino, ki nosita njegovo ime. V enem samem letu mu je ta izum«donesel več nego 10 milijonov dolarjev, imetje, ki si ga je pridobil, je znašalo dosti več nego 100 milijonov dolarjev. Med tiste, ki so največ zaslužili, spada izumitelj gumastega podplata Humphrey O' Sullivan. Ta je po dobičku prekosil še Giletta in Painterja in klasični tehniki, kakor Volta Stephenson in celo Edison, bi se v tem oziru pred njim lahko skri- zemlja, in sicer v razmeroma majhni globini. Vsak vulkan ali posamezne skupine vulkanov imajo potemtakem svoja ognjišča, ki so ločena od drugih, a nižje se začenja mogočna plast, ki loči zemeljsko skorjo od pravega jedra. To jedro je trdo in sestoji bržkone iz nikla in železa. Žareča ognjišča v zemeljski skorji nastajajo iz nam še neznanih vzrokov. Bržkone pa imajo tu vpliv vsakovrstna mehanična rušenja v notranjosti, pri katerih se razvija toplota, in morda tudi električne sile. V zadnjem času domnevajo, da ima tudi radioaktivnost svoje prste vmes. Pritisk plinov, ki se razvijajo v žareči masi, jo požene skozi vulkanski rov proti površini zemlje. Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v starem kraju v tem času. Kako so godci drobili krasne domače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago in sicer na slovenskih gramafonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom po sloverskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, smo sklenili prirediti za letošnji predpust posebno razprodajo gramafonskih plošč. Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. drugačno, popolnoma drugačno resnico. Vsak človek se bori za svoje resnice in to je boj za obstanek. A tistile gre v smrt za druge, zoper svojo osebno korist. Samoljubje in tudi požrtvovalnost imata vsaka svojo lastno resnico. Čigavi stranki pripada on, Vasja, laborant na univerzi in Tanjušin prijatelj? Z nikomer ni, ki sanjajo o oblasti. Njegova resnica je v tem, da bi bilo mogoče resno delovati in da bi bila Tanjuša srečna. To zadnje je bilo zares iskreno mišljeno. Proti jutru je Vasja zaspal, a se je kmalu prebudil, ker so ga vzdramili streli v bližini. To je bilo slučajno divje streljanje, morda so koga zasledovali, morda so streljali kar tja-vendan. Komu je bilo treba streljati v mirnem dijaškem delu mesta? Na kako delo je bilo danes celo misliti odveč. Razen če bi po stranskih ulicah skušal priti do laboratorija? Ob desetih je Vasja odšel iz hiše, krenil naj prej do Nikitskih vrat, a streljanje ga je pri-moralo, da se je vrnil. Tedaj se je odpravil proti Sadovoji in Skaratinskim ulicam in prekoračil veliko Nikitskojo. Na Povarskiji ni bilo ne enega človeka in iz radovednosti je hotel iti Vasja do cerkve Borisa in Gljeba in morda celo do Arbatskega trga. A komaj se je približal ustju Borisogljebave ulice, se je streslo ozračje od topovskega strela, ki je odkrušil del cerkvene kupole. Vasja je zavpil in zamrmral: "No, kaj pa je to, kaj pa je to!" — in je urnej-ših korakov zavil v stransko ulico. Saj pravzaprav ni razumel, kaj se je zgodilo, vendar je bil zelo oplašen. Na Pasjem trgu je bilo mirno in Homjavskoji dom je mrko in resno gledal. Zdaj je bilo treba priti le še čez Arbatski trg do univerze. Dospevši do vogala trga, se je Vasja ustavil in se radovedno ozrl na levo, kjer je počilo, več strelov. Ali naj poskusi? Človek bi moral biti res prav samotarski laborant, da je mogel mirno stati, ne da bi opazil, kako žvižgajo krogle. Nihče ni oviral Vasje in ni mu prišlo na mar, da streljajo vzdolž ceste nanj. Počasi je prekoračil trg, držeč pod pazduho knjige po navadi dijakov. Ni vedel, da gledajo nanj ljudje izza zastrtih oken in se mu čudijo in se bojijo zanj in da je tri korake pred njim zadela krogla na kameniti tlak. Res, prav neprijetno je bilo iti po Arbatu in človek ni nikoli vedel, ali bo srečno prešel trg. V bližini je bilo Aleksandrovo učilišče, kjer so bili brezdvoma boji. In pa, tako vajen je in tako na roko je človeku, ogniti se Nikolajevi cerkvi in dospeti v tiho zavetišče Sivčevega Vražka, kjer brezdvoma še stoji kava na mizi stare profesorjeve hiše, a če so jo že popili, mu jo bo Dunjaša pogrela. Danes tako in tako ne bo nič z učenjem. Kakor vse kaže, je jutro že izgubljeno. Pa je mogoče izrabiti to jutro na kak drug način. Sploh je pa marsikaj, o čemer se utegne pomeniti s profesorjem, ki brez dvoma sedi doma. S Tanjušo bosta govorila o dožitkih teh dni. Čeprav ni dosti dogodkov, marveč je vse ena sama zmeda, traparija. (Dalje prih.) Gručica mladih vojakov je streljala iz vogalne hiše na gručico mladih kadetov v nasprotni hiši. Nekatere so ubili, nekateri so se mogli izmuzniti vzdolž zidu in se skriti, za las se je spet približalo kraljestvo bratstva in enakosti, ki so čakali nanj. Z rokami yznak, puško je bil vrgel od sebe, je ležal na cesti ubiti vojak, z zobmi smejoč se proti nebu. Nič več ni zvedel, za čigavo resnico je padel in katera stranka ga bo prištela k svojim padlim junakom. A pod prikritim vhodom vrat je pokašljeval in pljuval kri neki bledi fantek v kučmi. Pravkar je bil kar tja-vendan streljal s puško, streljal veselo in vneto, streljal na kogarkoli in kamorkoli, na kadete in na vsako mimoidočo senco in na brata in na babico, večinoma je šla krogla mimo in tlesknila v omet hiše. . . A zdaj je imel sam prestx-e-Ijena pljuča. Ne boš več dolgo živel, Bog s teboj, ti ubogi, neumni fantek! Svoboda pa se je približala še za en korak.. Za močnim zidovjem, v neki sobi, ki je imela okna na ulico, so se posvetovale, preudarjale ukazovale, ukrepale civilne osebe, ki niso znale niti sprožiti puške ali nabiti mrtvaške raglje. Vendar niso imeli ti ljudje oblasti in tudi ni šlo zanje. To, kar se je moralo zgoditi, je odločila slučajnost, recimo vesela krogla, ki je bila nepotrebna vojnim ubežnikom. Še je bil Kremlj, bil arzenal, bilo Aleksandrovo učilišče, — in bila je zmeda in bil nemir ljudi, ki imajo zmeraj prav in ki zmagajo le tedaj, če se lotijo kake stvari, ne da bi preudarili in ne da bi kaj pomislili. A prav to je bilo tako strašno, da se je pod zračnim svodom krogel in šrapnelov vrtinčila, motala in se zmedla misel, ki je šele včeraj prilezla iz lobanje, — da se je prička-la, se izgubila, obupala, si izmišljala in se zapletla med nitke tuje misli. Zmagati je moral tisti, kdor je bil vajen živeti brez misli, ne da bi preudarjal, pretehtaval in ki ni mogel ničesar izgubiti. Pa je tudi zmagal. Ljudje v civilnih oblekah so se posvetovali in sklenili: "Mi smo zmagali." In so zapodili zmagovalca in zavzeli najvišja poveljniška mesta v umrlem mestu. Vse to je bilo pravilno in pravično; prav tako bi na njih mestu postopali njihovi civilni nasprotniki. Vasja Boltanovskij je bival v Giršah na Bronaji v stranskem delu hiše. Iz njegovega okna je bil ponoči viden rdeči odsvit požara in kakor vsi, tudi Vasja ni spal. Časih se mu je zazdelo čudno in nenaravno, da je prav on, ki je bil mlad, ki ni bil bojazljiv in tudi ne brezbrižen. — sedel doma in se ni pridružil nobeni stranki. Cez hip je pomislil: saj ni nobene stranke, vse to je le razbrzdan vrvež, je požar, ki ga je povzročila goreča vžigalica, katero je nekdo slučajno vrgel stran. In z ničemur ga ne moreš zadušiti. Ali naj gre brez orožja na cesto? Zakaj? Ali naj si preskrbi orožje in naj strelja? Na koga? Na katero izmed obeh resnic? Ali pa sploh moreta bivati dve resnici? Ne dve, marveč mnogo. Priroda ima eno resnico, človek ima drugo, ki oporeka v bistvu resnici prirode. In še ima kak človek Plošče, ki so na razprodaji, so Columbia plošče: 25007—Ainc polka, Štajeriš, igrata Simončič. 25084—Nočni čuvaj, Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani, Oj pastirčki božji ljubljenci, A. Subelj. 25110—Ljubca kod si hodila, Čez tri gore, pojeta A. Subelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljevanjem Dajčmana. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo, Živela je ena deklica, pojo pevci Adrije. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije. 25123—Sinoči je pela, o j drev pa grem snubit, Planinarca, poje pevski zbor Domovina. 25128—Katarina polka, Moja ljubca, igra Hoycr Trio. 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, moški in ženski glasi. 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet. 25136—Na klopci sva sedela, Po gorah grmi in se bliska, duet, A. Krnjev in F. Mo-horčič. 25137—Tam kjer lunica, Škrjanček, poje Vičar, tenor. 25141—Šabja svatba, Kukovca, pevci Adrije in J. Plut s harmoniko. 25146—Tirolski marš, Stari Peter, dva lepa komada. 25151—Mamica, moja, Kesanje, poje Anton Subelj. 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, Louis Bele, tenor. 25164—Triglav, Pa kaj mi nuca planinca, poje T. Germ. 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, pojeta L. Belle in F. Plut. 25166—Micka, 25168—O j deklica povej mi to. Ko na planine, pojeta L. Belle in F. Plut. 25174—Planinec, Srcu, poje J. Germ, s spremljevanjem harmonike. VODNE SILE HIMALAJE V vsej tišini so dokončali v pokrajini Radšah Mandi ob južnih pobočjih Himalaje orjaške naprave, kjer se bodo izrabljale neizmerne vodne sile s Himalaje. Zgradbe so bile iz-gotovljene pod največimi težko-čami. Saj žive tam negostolju-bni, mračni gorjnni, a hkrati je priroda divja. Saj so morali n. pr. skozi goro izvrtati 5 km dolg predor, kjer je bilo zaposlenih nič manj kot 150 inžen-jerjev in 3000 domačinov. Kamen je povzročal poleg mraza največ težav. Kot mrtva proga je označena pot, proti kateri so se borili 4 mesece, a je dolga le 6 metrov. In takih poti je bilo več. Poleg vsega tega pa je v himalajskih gorah premnogo oken in votlin, iz katerih se neprestano kamenje vali in pesek drsi. Mnogo ljudi je na ta način poginilo. Transport strojev se je vršil na ramah nosilcev, ki so prečestokrat po vseh štirih plezali gore, katerih se do takrat še ni dotaknila bela noga. Stroški ogromnega podjetja znašajo nad 4 milijone funtov in pol. Je pa to neizmerne vrednosti za Indijce, ki bodo poslej izrabljali ogromne vodne sile za vse industrijske namene Viktor plošče 23004—Jolietske deklice, polka, Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush. 23005—Za Velikonočno nedeljo, 1. in 2. del. petje in govor. 23006—Kmet in purgar, O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor. 23008—Pod dvojnim Orlom, Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio. 23010—Dva gorenjska slavčka, Spomin na Bled, ženski duet s klavirjem. 23012—To je nemogoče, Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Štajeriš, Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre. 22019—Škrjanček valček, Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruši 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del. Adrija pevci, ta plošča je pO' sebno zabavna za mladino. 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor. 23026—Jurij Benko vzemi Lenko, Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. PAPEŽ, OČE VSEH NARODOV Nedavna je izšla knjiga dr. Leona Kavana, v kateri opisuje povojni glad v Rusija in navaja darove, ki jih je Evropa darovala Rusiji v letih 1921 do 1922. Ker pa nikjer niti z besedo ne omenja, kaj je sveta stolica storila za gladne v Rusiji, je službeni list Vatikana, Oservatore Romano, obvestil svet, kako se je tedaj ponašal Rim. — Papež Bendikt XV. je daroval 10 milijonov lir. V poletja istega leta je odpeljal v Rusijo papežev vlak ogromne zaloge živeža. Pa tudi sedanji papež Pij XI. je kmalu po kronanju poslal 2 in pol milijona lir gladujočim Rusom in hkrati apeliral na vse države, da bi kaj storile zanje. Sveta stolica je vzdrževala na Krimu 92 kuhinj, ki so prehranjevale dnevno okrog 40.000 otrok. Leta 1923 se je ta akcija razširila tudi v nekaterih drugih krajih Rusije, tako je papež hranil dnevno 160.000 otrok. Papeževa komisija za Rusijo je zbrala vse dokumente o teh letih in delih in bo napisala objektivno kritiko o vsem tem. DRZEN POSKUS VULKANO-LOGA Vulkanolog prof. Kyrner je prodrl v žrelu vulkana Strom-bolija do žareče lave. V azbestni obleki se je spustlil ob ne-zgorljivi vrvi do dna in meril temperature. Znašale so več nego 100 stopinj C. Da ga ne bi zadušile strupene pare, je bil učenjak opremljen seveda s ki. sikovim aparatom. Ognjeniki nam dajejo še dovolj ugank, da so potrebne tudi ekspedicije te vrste, dasi nevarnejših morda ni na svetu. Stromboli spada namreč med redke, stalno delujoče vulkane, nihče ne ve, kdaj ga prime minuta, ko malo pobesni. Morda baš zaradi tega stalnega delovanja ne povzroča v ostalem takšne škode kakor drugi ognjeniki, ki nevarnost toliko časa kuhajo v sebi, da jo končno z vso silo bruhnejo iz sebe. Še pred nedavnim so mislili da so vulkani neke vrste varnostnih ventilov, skozi katere uhajajo na dan v žareči zemeljski notranjosti zbirajoče se ognjene sile. Ta teorija je v novejšem času spodrinila druga domnevanja, po kateri so v žarečem stanju le posamezni deli pod- Do 15. februarja t. 1. prodajamo navedene plošče po 30 centov Ta razprodaja traja samo DO 15. FEBRUARJA 1933. se ljubiteljem lepe slovenske pesmi in lepih slovenskih domačih godbenih komadov nudi zadnja prilika, da si nabavijo pred zaključkom, do 15. februarja 1.1. vse one gramafon-ske plošče, ki jih želijo. Na naročilih po pošti se bo upošteval poštni datum na pismih Z DNE 15. FEBRUARJA 1933. Naročila z poznejšim poštnim datumom se ne bodo upoštevala za razprodajne cene. POZOR! Ker bodo zadnje dni morebiti kake plošče pošle in nam ne bo mogoče z njimi poatreči več, prosimo naročnike plošč, da naj navedejo v naročila, da za slučaj, da kake plošče med tem, ko bomo prejeli njegovo naročilo poidejo, kako drugo ploščo dodamo naročilu. Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven Če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Tako nizke cene ne bo vec in v korist vsakega je, da se te prilike, ki se nudi v tej razprodaji posluži. Prečitajte točno razprodajni oglas ter na istega opozorite tudi vaše znance in prijatelje, da se tudi oni okoristijo s to razprodajo. PREBIVALCI RUSIJE Po najnovejših statističnih podatkih šteje sovjetska Rusija 163 milijonov prebivalcev. Število rojstev je v Rusiji v stalnem dviganju. Leta 1897 je imela Rusija 106.4 milijonov prebivalcev, leta 1914 je bilo že 139.3, štirinajst let kesneje 150.4 a 1931 že 160.4 milijonov, kar pomeni, da je prebivalstvo zadnjih 35 let narasti o za 50 odstotkov. KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC