Taras Kermauner 
H U M A N I S T I Č N A R E S I G N A C I JA 
(Premišljevanje ob prvih dveh pesniških zbirkah Kajetana Kovica, 
ob Pesmih štirih in Prezgodnjem dnevu) 
U V O D 
Pričujoče razmišljanje je prvi del obsežnejše študije o poeziji Kaje-
tana Kovica, obenem pa del celote, ki jo skuša avtor te študije ustvariti 
z analizami celotne slovenske povojne poezije. Povsem jasno je, da pe-
sniški svet, ki izhaja iz te študije, ni pesniški svet Kajetana Kovica 
v celoti. V naslednjih dveh zbirkah je pesnik precej premaknil svoje 
težišče v bližino aktivnejšega odnosa do življenja; zametki tega odnosa 
so vidni sicer že v obravnavanih dveh zbirkah, študija pa mu ni po-
svetila posebne pozornosti, ker ga hote ohranja za analizo naslednjih 
dveh zbirk; tam bo ta odnos tudi eksplicite razvit. Prav tako se hote 
omejuje zgolj na racionalno eksplikacijo pesnikovega kategorialnega 
sistema, na odkrivanje strukture eksistencialnih kategorij te poezije, 
analize drugih prvin te poezije (slog itn.) pušča hote vnemar in za 
drugo priložnost. 
I 
Poezija tako imenovanih štirih pesnikov je pomenila odločno negacijo 
slovenskega sveta, ki se je najbolj jasno izrazil med leti 1947 in 1950, 
in ta svet zagovarjajoče literature. Takrat — v prvi polovici petdesetih 
let — je učinkovala revolucionarno; njenemu značaju primeren je bil 
tudi močan odpor, na katerega je naletela med vsemi, ki so se imeli za 
varuhe in edino poklicane interprété takratne stvarnosti. Eksistencialije, 
ki jih je podajala, so se povečini postavljale po robu eksistencialijam 
revolucionarnega obdobja (nahajajočim se recimo — najprej v Ka-
juliovi, potem pa v tako imenovani »krainparski« poeziji). Ta nova poe-
zija, ki je pozneje — v novili okoliščinah, od spet nove poezije (recimo 
Zajčeve) —- doživela sama odpor kot ne zadosti dosledna, pretirano 
sentimentalna, samoobjoknjoča se, topeča se v samosmiljenju, je v prvi 
polovici petdesetih let predstavljala najhujšo bojno silo ravno s svojim 
jokom, solzami in obupom. Y svetu, v katerem je obup ideološko pre-
povedan, pomeni že pomanjkanje navdušenja nekaj sumljivega, resig-
nirani človek se zdi izdajalec, nevera zločin. 
Vse poti so oečno stare. 
(Bela pravljica) 
VEČNOST. Povojna uradna ideologija, ki je samo sebe imela za 
pravoverni marksizem-leninizem, je z vso strastjo nasprotovala »več-
nosti«. Nobena konkretna reč ni večna, je trdila, razen materije nasploh. 
Vse reči so v nenehnem spreminjanju, njihove začasne in konkretne 
oblike so posledice popolnoma konkretne in enkratne zgodovinske si-
tuacije. Recimo: noben narod nima večnega značaja: Nemec ni večno 
bojevit in militaristično nastrojen, Nemci so postali agresivni šele v 
XIX. stoletju zaradi čisto določenih vzrokov, poprej, recimo v XVIII. 
stoletju so veljali nasprotno za najbolj miroljuben oziroma filistrski 
narod Evrope. Slovan ni večno mehak, Slovenec ni večno hlapčevski. 
Kdor se je zavzemal za večnostni pogled na svet, se je že s tem svojim 
prepričanjem uvrstil vsaj med konservativce, če ne naravnost med 
reakcionarje. Biti idealist je pomenilo biti na nasprotni razredno-poli-
tični poziciji, na strani Nazadnjaštva, Teme, Zla: imeti večnosten po-
gled na svet pa je pomenilo deklarirati se za arhiidealizem. 
Ze prva Kovičeva pesem — prva po vrsti v Pesmih štirih — brez 
slehernega sprenevedanja ali okolišanja izpade iz začrtanega kroga 
uradne ideologije, kroga, ki ga ni bilo mogoče brez kazni prestopiti. 
Sicer pišemo že leto 1953 (leto, v katerem je zbirka izšla — pesem 
sama je bila napisana nekaj let prej), ideološka odjuga pa je z več-
jimi ali manjšimi praskami, v zdaj hitrejšem zdaj počasnejšem tempu 
potekala žc od 1950. leta; vendar večnostmi pogled na svet še ni bil 
uradno priznan. Mladi ljudje so sprejemali zbirko in njen odnos do 
življenja z navdušenjem, saj jim je govorila iz srca in je izražala 
njihov svet, starejši pa so iz različnih razlogov ohranjali do nje kri-
tično distanco. Kovič pribija z vso jasnostjo: Vse poti so oečno stare, j 
vse gredo nasproti smrti. / Vsem je na začetku rojstvo, / vsak korak je 
večno nov. Tudi novo je večno. In v tem, ko j e večno, je že staro. 
V e č n o j e v s e t is to , k a r j e že o d n e k d a j , o d z a č e t k a . K a r p a j e od 
z a č e t k a , j e s t a r o , s t a r o k o t ves s v e t . V e č n o s t z a h t e v a , d a j e vse n o v o 
le n o v a in n o v a r e d u k c i j a n a s ta ro , n a n e k d a n j e . V s a k n a novo rojeni 
p o s a m e z n i k h o d i z g o l j p o s t a r i h p o t e h . R e s n i č n e s p r e m e m b e ni. V s e 
s p r e m e m b e so le n a v i d e z n e . N a m e s t u s p r e m e m b e j e p o n a v l j a n j e : 
v e č n o p o n a v l j a n j e e n a k e g a . 
K a j j e l a h k o b o l j k o n s e r v a t i v n o k o t t a k š e n p o g l e d n a s v e t ? K o n -
s e r v a t i v n o s t p o m e n i k o n s e r v i r a n j e — o h r a n j a n j e s t a r e g a . R e v o l u c i j a 
p a j e š la v b o j za N o v o , v t o t a l n o n e g a c i j o s t a r e g a . Vse , k a r j e , j e 
v r e d n o , d a o b s t a n e — g o v o r i k o n s e r v a t i v e c . Vse , k a r j e , j e v r e d n o , d a 
p r o p a d e — g o v o r i r e v o l u c i o n a r ( r e v o l u c i o n a r , t o j e p r o p a g a n d i s t in 
a k t i v i s t n e n e h n e g a s p r e m i n j a n j a , k v a l i t a t i v n i h skokov , N o v e g a , ki je 
p o d o s l e d n i N e g a c i j i n a s t a l o in se p o k a z a l o k o t še n i k o l i p r i s o t n o ) . 
M l a d e n i č , d v a j s e t l e t n i k se j e u t r u d i l P e r m a n e n t n e R e v o l u c i j e . P o t e m 
k o g a j e s k o z d o l g a l e t a j e m a l a z a g r a d i v o , n a k a t e T e m j e d o k a z o v a l a 
s v o j p r a v i n g a p r e o b l i k o v a l a po s v o j i v o l j i , j e z a č e l i s k a t i m i r n o 
t o č k o , v a r e n k o t , z a n e s l j i v o Z a t o č i š č e , k j e r bi se l a h k o s k r i l p r e d po-
b e s n e l i m n o v a t o r s t v o m . T o t o č k o — s v o j d o m j e n a š e l v I d e j i , v Misli , 
v o d n o s u do s v e t a — ne v s t v a r n o s t i . V f a n a t i č n e m n a g n j e n j u d o S p r e -
m i n j a n j a je n a e n k r a t z a g l e d a l tisto, k a r se ne s p r e m i n j a : S p r e m i n j a -
n j e s a m o . S p r e m i n j a n j e si o s t a j a v e č n o e n a k o . N e n e h n o s p r e m i n j a n j e 
j e v e č n o p o n a v l j a n j e e n a k e g a , j e o h r a n j a n j e e n e g a in i s t e g a n a č e l a 
in p r a k s e . 
P e s n i k j e izvrš i l č i s t o d o l o č n o d e j a n j e : t isto, v č e m e r j e v i d e l 
n e - b i s t v e n o ( s t v a r n o s t ) , j e r e d u c i r a l n a t isto, v č e m e r j e z a g l e d a l 
b i s t v e n o ( I d e j o ) . K o n k r e t n e s p r e m e m b e j e r e d u c i r a l n a E n a k o s t S p r e -
m i n j a n j a , n a V e č n o s t e n e in is te I d e j e . 
Vse gredo nasproti smrti. 
Vsem je na začetku rojstvo. 
(Bela pravljica) 
V E Č N I M E J N I K I . S v e t r a z p a d a n a b i s t v o in n a v idez . Č e m u se 
u k v a r j a t i z v i d e z o m ? M n o g o t e r o s t , ž ivopisnost , n a k l j u č n o s t , novost , r a z -
n o v r s t n o s t , p o l n o s t ž i v l j e n j a , vse to j e l e v idez . V r s t a p o s a m e z n i h 
s m r t i j e n a v s e z a d n j e le v r s t a p r i m e r o v e n e g a in i s t e g a d o g a j a n j a : 
u m i r a n j a o z i r o m a b i s t v a u m i r a n j a , ki j e S m r t . R a z l i č n o s t m e d n a m i , 
m e d l j u d m i , s e p o k a ž e k o t n i č n a , izgine k o t d i m in m e g l a , t a k o j k o s e 
s o o č i m o z b i s t v o m n a š e g a ž i v l j e n j a , se p r a v i z R o j s t v o m in S m r t j o . 
Vsi s m o e n a k i , vsi s m o l j u d j e , k e r s m o se vsi rodi l i in k e r b o m o vsi 
umrli. Pod to spremenljivo vsakdanjostjo pa je nespremenljiva Več-
nost. Rojstvo in Smrt sta dva izmed Večnih mejnikov vsega člove-
škega. Med njiju smo postavljeni, od njiju odvisni, absolutno naju 
presegata: onadva STA, mi pa samo životarimo pod njunim nepre-
klicnim Ukazom. 
Ta večnostim ideologija je bila v popolnem nasprotju z revo-
lucionarnim odnosom do sveta. Za revolucionarja smrt ni večni mej-
nik. Smrt mu je premagljiva. Smrt mu je le sredstvo v boju zoper 
sovražnike, zoper staro. S tem ko v boju umre, postane borec Žrtev, 
Žrtev pa j e stopnica, po kateri prihaja Človek iz Гете k Luči in 
Zmagi. Mrtvi-, ubiti posamezniki so ferment, ki združuje ostale in jih 
še bolj povezuje v bojno grupo, ki koraka nasproti Odrešitvi. Odre-
šitev — konkretna zmaga nad razrednim sovražnikom in začetek upo-
stavljanja brezrazredne, se pravi šele zares Človeške družbe — pa je 
višja od smrti. V njej je smrt premagana. 
Vse gredo nasproti smrti. 
(Bela pravljica) 
PESIMIZEM. Po revolucionarnem nauku gredo vse poti nasproti 
Zmagi, Odrešitvi, Cilju Zgodovine, k Svobodi, k Soncu. Kovičeva pe-
sem govori ravno nasprotno: vse poti gredo nasproti smrti. Optimizmu 
je postavljen nasproti pesimizem. Ne le da stvari ne grejo — neogibno 
— na boljše, situacija našega življenja je še hujša: iz ničesar se ne 
more izoimiti nič dobrega. Smrt je nadrejena Rojstvu. Rojstvo jc zgol j 
začetek, Smrt konec. In konec je tisti, ki ima zadnjo, se pravi glavno 
besedo. Kakor koli živim, v vsakem primeru me čaka smrt. In pruv 
tu je vidna celotna opozicija tega nazora revolucionarnemu nauku. 
Po učenju le-tega so namreč smrti zelo različne (ker jih jemlje bolj 
konkretno): smrt revolucionarja je moment v Zmagi Človeštva, smrt 
pripadnika razredno ali nacionalno sovražne bojne grupe pa je nekaj 
brez vrednega, majhnega, nepomeinbnegu. Vsakršno izenačevanje obeh 
smrti pomeni razredno sovražno dejanje, prestop na pozicije nasprot-
nikov, Laž, blatenje Človeškega. (Spomnimo se reakcij na podobno 
enačenje, ki ga je storil Kocbek 1951. leta v Strahu in pogumu!) Kovič 
je izenačil vse: pogumne in slabiče, dobre in zle, pravične in krivične. 
Vsi so in it samo ljudje. Človek pa je bitje, ki živi med življenjem in 
smrtjo, potujoč od prvega konca k drugemu: k Poslednjemu. 
Križemsvet gredo stopinje, 
križemsvet gazi po snegu. 
(Bela pravljica) 
O D S O T N O S T V R E D N O S T N E H I E R A R H I J E . R e v o l u c i o n a r n i n a u k 
j e uč i l o p o p o l n o m a d o l o č e n i h s m e r e h n a š e g a ž i v l j e n j a . Ž i v l j e n j e — 
o z i r o m a n j e g o v o b i s t v o : d r u ž b e n o ž i v l j e n j e — j e n e n e h e n b o j m e d 
S v e t l o b o in T e m o , ined P r o g r e s i v n i m in R e a k c i o n a r n i m , m e d M a t e r i a -
l i z m o m in I d e a l i z m o m , m e d P r o l e t a r i a t o m in B u r ž o a z i j o , m e d S o c i a -
l i z m o m in K a p i t a l i z m o m . V n a r a v i s v e t a j e , d a se r a z v i j a . R a z v o j ozi-
r o m a N a p r e d e k je s icer v e č k r a t z a m o t a n , p o z n a zas to je in ovinke , 
o s n o v n a č r t a p a j e n e z m o t l j i v o r a v n a im d i r e k t n a : eni n a p r e d u j e j o 
p o t e j l in i j i n a p r e j , d r u g i n a z a d u j e j o N a z a j . V s a k r š n o m e š a n j e o b e h 
s m e r i j e b o g o k l e t n o . V s a k r š n o r a z g l a š a n j e t e g a ali o n e g a z a s t o j a za 
s a m o s t o j n e g a , za a v t o n o m n o č r t o j e o b j e k t i v e n p r e s t o p k S o v r a ž n i k u , 
p a d e c v N e r e s n i c o . Z m e r o m j e t r e b a g l e d a t i j a s n o in o h r a n j a t i v e r o 
v k o n č n o z m a g o . T u ni d o p u š č e n a n o b e n a z m e d a , n o b e n o p o g a j a n j e . 
K d o r s v e t a ne g l e d a v č r n o - b e l i osvet l i tvi , j e K r i v . N a s p r o t i t e j podobi 
je p e s n i k n a r i s a l svojo, k a r se le d a d r u g a č n o . E d i n a d o k o n č n a , o s n o v n a 
s m e r m u je z a z d a j — v t e j z a č e t n i fazi — sicer p o t o v a n j e k S m r t i 
(Bela pravljica se tudi k o n č a z m o t i v o m smrt i . Ena izmed njih je 
moja. / nanjo pada, pada sneg), z n o t r a j t e g a p o t o v a n j a p a je n e s k o n č n o 
p o p o l n o m a e n a k i h si s m e r i : n o b e n a ni r e s n i č n e j š a od d r u g e , n o b e n a 
p o m e m b n e j š a . D e l a j z a revoluc i jo , ne d e l a j zanjo , oboje p r e d s t a v l j a 
d v e gazi poleg v s e h m o g o č i h d r u g i h . R a z l o č k i m e d gazmi — živl jenj -
skimi p o t m i — so n e p o m e m b n i in n e z a n i m i v i . N a š a ž i v l j e n j a g r e d o 
križemsvet, n a š e pot i se k r i ž a j o v n a j b o l j č u d n i h oglih in n a k l o n i h , ce-
lotno ž i v l j e n j e č l o v e š t v a je z e m l j e v i d iz m i v k e , n a k a t e r i se p o z n a odtis 
t isočev p a r o v p t i č j i h nog — in vsak od teh p a r o v je o b r n j e n v d r u g o 
s m e r : p r e d nj im je p r a z n i n a in za nj im je p r a z n i n a — vse do posled-
n j e g a v e č n e g a m e j n i k a , do S m r t i . 
Bogoe, kdo je šel pred mano. 
hogoe, kdo za mano gre. 
(Rela pravljica) 
A N O N I M N O S T . P e s n i k gre še dlje . Ne le d a ni v r e d n o s t n e lestvice 
m e d p r a v i m i , p o l p r a v i m i in n e p r a v i m i l j u d m i ; živi k o n k r e t n i l j u d j e 
sploh ne o b s t a j a j o . V p o č a s n e m b l i ž a n j u s m r t i smo si vsi enaki , vsi 
z a m e n l j i v i , vsi b r e z i m e n a . I m e n i sta le d v e : Človek in smrt. O z i r o m a : 
Č l o v e k k S m r t i . K d o p a j e t a č l o v e k - s m r t , je p o p o l n o m a vseeno. S a j ni 
r a z l o č k a m e d n a m i : vsi s m o le p o j a v n e obl ike l a s t n e g a bis tva , ki je 
B l i ž a n j e - k - S m r t i . Z a t o j e v s a k č l o v e k le b o g v e k d o - č l o v e k . Z a t o je v s a k a 
p o t le b o g v e k a t e r a p o t . Z a t o je v s a k o ž iv l jenje le b o g v e k a k š n o živl jenje . 
V s e j e e n a k o m e r n a s i v i n a n a š e g a a n o n i m n e g a s v e t a . 
D I S T A N Ç A . K l j u b t e m u d a j e t u d i r e v o l u c i o n a r n i p o g l e d n a svet 
g ledal n a č l o v e k a od d a l e č ( d a j e l a h k o ločil h r i b e in doline, p r a v o in 
n a p a č n o — č e g l e d a m od p r e b l i z u , ne m o r e m r a z p o z n a t i b i s t v e n i h s o r a z -
m e r i j ) , p a je bil v e n d a r l e p r e c e j b o l j k o n k r e t e n k o t p o g l e d n a š e g a 
p e s n i k a . Z a t e g a se zdi, k o t d a n e bi i m e l r a z v i t e g a v i d a : n j e g o v a 
m r e ž n i c a ne s p r e j e m a p o s a m e z n o s t i in b a r v , vse, k a r vidi , so le t e m n e 
lise , p r e m i k a j o č e se b r e z o b l i č n e t o č k e , p r e j a l i s l e j n e o g i b n o p a d a j o č e 
č e z r o b p l o s k v e , ki ji p r a v i m o živl jenje . R e v o l u c i o n a r j e v a A r h i m e -
d o v a t o č k a je bi la Z m a g a R e v o l u c i j e ( n a n j o se je p o s t a v l j a l z vero , 
p r o j e k t i r a l se j e v a n j o k o t v n e o g i b n o I z p o l n i t e v Z g o d o v i n e ) ; o d t o d j e 
l a h k o v s e j a s n o v idel , u s p e š n o p r e g l e d a l , r a z d e l i l č r n e in r d e č e t o č k e , 
in v v s a k i od teh t o č k — p o s a m e z n i h ž i v l j e n j — z a z n a l in o c e n i l še 
n j e n e oblike, zasluge , d e j a n j a . A r h i m e d o v a t o č k a z a č e t n e g a K o v i c a 
j e v S m r t i ; iz n j e n e g a g l e d i š č a j e v s e n e p o m e m b n o , s ivo, b r e z o b l i č n o , 
z a m e n l j i v o , s k o r a j d a neobstojno . N a r a v a o p a z o v a n i h t o č k je v t e m . 
d a sivi j o, d a i z g u b l j a j o š e t i s t e o b l i k e , ki so j i h n a z a č e t k u i m e l e 
ali p a so v e r o v a l e , d a so j i h i m e l e . P o g l e d z g l e d i š č a s m r t i j e p o g l e d , 
ki že vidi , k a j se b o zgodi lo , k i v idi v n a p r e j , k i v v s a k e m p o s a m e z n e m 
ž i v l j e n j u vidi n j e g o v o p r i h o d n o s t : n j e g o v o s m r t . K o v i č e v a d i s t a n ç a , 
iz k a t e r e g l e d a n a s v e t , j e t a k o o g r o m n a , d a j e p e s n i k u m o g o č e o p a -
ziti le v e č n e m e j n i k e . 
Med akacijumi je že mnogo let 
osamela, zapuščena pot. 
(Zapuščena pot) 
Z A P U Š Č E N O S T . S m r t se k a ž e na r a z l i č n e n a č i n e , m e d d r u g i m 
tudi kot z a p u š č e n o ® ! Z a p u š č e n o s t p o m e n i u m i r a n j e n e k d a n j e g a : t e g a , 
k a r j e n e k o č b i l o in č e s a r d a n e s ni v e č . S o č u s t v o v a n j e z z a p u š č e n o s t j o 
r a z k r i v a n a g n j e n j e do k o n s e r v a t i v n o s t i . P e s n i k s icer m o d r o s p r e j e m a 
d a n a š n j i sve t , n i k a k o r p a g a me p r e d p o s t a v l j a p r e t e k l e m u . N a r o b e , 
p r e t e k l i m u j e bl iž j i , v n j e m o d k r i v a i n t i m n o b i s t v o s a m e g a s e b e , le 
z n e k d a n j o s t j o , ki j e d a n e s p r e p u š č e n a p o z a b i , se l a h k o n a j b o l j n o -
t r a n j e i d e n t i f i c i r a . C e j e r e s n i c a s v e t a s m r t in č e p e s n i k ž ivi v t e j 
r e s n i c i , p o t e m j e n a r a v n o , d a se p o č u t i s r e d i s o d o b n e g a , ž i v e g a , z m a -
g o v i t e g a s v e t a n e a v t e n t i č n o , t u j e , d a ta s v e t s p r e j e m a z g o l j z r a c i o -
n a l n o s t j o , k o t d r ž a v l j a n , k o t r a z u m n o p r i l a g a j a j o č e se b i t j e — m e d -
t e m k o n j e g o v e g a p r a v e g a b i s t v a v d a n a š n j o s t i ni . N a d a l j e v a n j e p e -
s m i Zapuščena pot, k i je s i cer z d r u g i m i v r e d še zelo z a č e t n i š k a , lepo 
p o n a z a r j a to s t a n j e : Nekdaj so vozili tod na brod, / v suhi zemlji še 
pozna se sled. / Zdaj se je razpel nad reko most. / Čez to pot gre le še 
kak drvar. / Pokraj struge sam živi brodar / in na duri trka mu starost. 
S p e t so p o u d a r k i n a nekdaj, n a sled, n a osamela in sam, n a starost. 
Za osem ostala v srcu drobna sled je, 
ki se z večerom tiho razboli. 
(Starka) 
S R C E . K o v i č e v odnos do s v e t a , ki smo g a v Beli pravljici videli bolj 
s s p l o š n e p l a t i , i m a t u d i n o t r a n j o , i n t i m n o n a r a v o . P e s n i k o v p o g l e d n a 
svet — p o g l e d z d i s t a n c o , p o g l e d n a l judi kot n a a n o n i m n e , z a z n a v a -
n j e v e č n o s t i — ni h l a d n a a n a l i z a . A r h i m e d o v a t o č k a , s k a t e r e o p a z u j e 
svet , j e srce, to srce p a je z m o ž n o v v s a k i i z m e d o p a z o v a l n i h t o č k - l j u d i 
o d k r i t i e n a k o s t r u k t u r o : srce. O d n o s m e d srcem p e s n i k a in srci l judi je 
n o t r a n j a z v e z a p e s n i k a s s v e t o m ; ta z v e z a n a e n k r a t o d s t r a n i vso nje -
govo d i s t a n c o , p o t e g n e p e s n i k a v o s r č j e s l e h e r n e g a o b r a v n a v a n e g a ali 
o p a ž a n e g a č l o v e k a in zbr iše n j e g o v o a n o n i m n o s t . P e s n i k s o č u s t v u j e z 
l j u d m i (ki p o t u j e j o n a s p r o t i s m r t i ) . S o č u t j e je n j e g o v a b i s t v e n a z n a -
či lnost . 
N a t e m m e s t u s t a si r e v o l u c i o n a r n i n a u k in K o v i č e v odnos do s v e t a 
nekol iko bl iž ja . R e v o l u c i o n a r in pesnik , o b a i m a t a r a d a l judi — le d a 
je imel r e v o l u c i o n a r r a d svoje b o j n e tovar iše , borce , i z k o r i š č a n c e , m e d -
tem ko je p e s n i k o v o m e r i l o do n e k e m e r e d r u g a č n o : r a d i m a vse l judi , 
k o l i k o r so s m r t n i o z i r o m a v t is tem, k a r j c v n j i h s m r t n e g a , k a r j i h pr i -
bl ižuje s m r t i . P o s e b n o r a d p a i m a starke, starce, lajnarje ipd. , se p r a v i 
z a p u š č e n c e ( tu j e zelo soroden M i n a t t i j u iz s r e d n j e g a o b d o b j a ) : t a k o 
r e k o č t i p i č n e p r e d s t a v n i k e s m r t i , n j e n e n a p o v e d o v a l c e . T i l j u d j e so 
bol j l judje , bolj č loveški od d r u g i h — p r e p r o s t o za to , k e r n j i h o v pogled 
ni v e č u s m e r j e n v z d a j š n o s t , v delo, v d r u ž b o , industr i jo , g r a d i t e v ipd . 
(se p r a v i v — z a n j — p o z u n a n j e n e reč i ) , t e m v e č se je v s e g a t e g a otresel 
in vidi j a s n o : vidi tisto, k a r j e z a v s e m t e m in p r e d v s e m t e m — s m r t . 
T o so n o t r a n j i , p o n o t r a n j e n i l j u d j e , ki č u t i j o svet in soljudi . Y e n d u r ne 
č u t i j o s č u t i (kot G r a f e n a u e r ) , t e m v e č s č u s t v o m . Z a t o so topli . T o p l i n a 
je t e m e l j n i z n a k č lovečnost i . 
N a v e d e n i v e r z i k o n č u j e j o p e s e m Starka. P r e d n j i m i p a je p e s n i k 
z a p i s a l : Vsak dan jo oidim, starko, kraj zidu, / ko o tiho senco brajde 
sama seda / in s svetlimi očmi za soncem gleda, / ki pada za obzorja 
kakor o snu. / Vse je že mimo šlo; otroški sni, / bridkost in s r e č a , roj-
stvo in spočetje. Vse, k a r s m o d o z d a j n a k a z a l i , je v teh verz ih . Večni 
m e j n i k i : spočetje in rojstvo. V e č n e lastnost i l judi , ki so z n a č i l n e za vse : 
bridkost in sreča, otroški sni. O d h o d vsega , p o l z e n j e k s m r t i : vse je že 
mimo šlo. S a m o t a : sama seda. P e s i m i z e m , d i s t a n ç a . A vse to j e dobilo 
z d a j nov p o m e n in nov o d n o s : č l o v e š k a d o ž i v e t j a niso le n e k a j z u n a -
n j e g a , č l o v e š k o ž i v l j e n j e s s rečo , t r p l j e n j e m , s m r t j o tudi ni le o b j e k t i v n o 
d e j s t v o d r u ž b e . N a svoj n a č i n se o h r a n j a in se bo o h r a n i l o v e č n o , če 
bojo ostali tisti in t a k š n i l judje , ki g a so -čut i jo . S r c e j e j e d r o s v e t a , ne 
d r u ž b a ; t u j e p e s n i k s p e t v p o p o l n e m nesoglas ju z u r a d n o ideologijo. 
I n t i m n o s r c e p o s a m e z n e g a č l o v e k a , ki so-čut i sorodno int imno s rce — 
p o t e m t i ru , p o t e j žici t e č e R e s n i c a . D i m e n z i j e te resnice so m a j h n e : 
drobna je . D r u ž b a p o z n a svoje v e l i k e resnice , ki so l a ž i - r c s n i c e . S r c e 
je m a j h n a s t v a r , v n j e m se s k r i v a j o le m a j h n e s t v a r i : k a r j e in t imno, 
j e d r o b n o . V e n d a r je v t e j d r o b n o s t i o s r e d o t o č e n ves svet , ves r e s n i č n i 
svet (se p r a v i R e s n i c a S v e t a , ki je P o n o t r a n j e n o s t ) . 
Tiho mimo zimski čas drsi, 
kakor pesek o peščeni uri. 
(Smrt starke) 
1 I S I N A IN R E S 1 G N A C 1 |A. D r o b n o s t nikoli ne n a s t o p a s h r u š č e m 
in t r u š č e m . T o bi bilo n e n a r a v n o . I n t i m a z a h t e v a tišino, m i r , r a h l o 
us ihanje . V s e v teh K o v i č e v i h p e s m i h j c t iho : p u d a j o č i sneg v o s a m l j e n i 
p o k r a j i n i , z a p u š č e n a b r o d a r s k a pot , m o l č e č a s t a r k a p o d b r a j d o , u m i -
r a j o č a s t a r k a . L e v p o p o l n i tišini se lahko r a z k r i j e p r a v a r e s n i c a . R o p o t 
d r u ž b e p r e p r e č u j e njeno pr iso tnos t . P e s n i k o v e p e s i m i s t i č n e r e s i g n a c i j e 
si tudi ni m o g o č e p r e d s t a v l j a t i b r e z tišine. Pesek v peščeni uri... tiho 
drsi v s m r t . P e s n i k ne p r o t e s t i r a , ne bor i se s s m r t j o . L e č e m u ? S m r t i 
se p r e d a j a b r e z o d p o r a , p r e d a n ji j c že v n a p r e j , n j e g o v o u m i r a n j e j c 
t iho o d h a j a n j e v tišino. 
V s a k r š n o r a z b u r j a n j e n a d s m r t j o j e o d v e č . R e v o l u c i o n a r n i n a u k iz-
h a j a iz p r o m e t e j s k e Č l o v e k o v e vizi je , vzet i b o g o v o m ogenj , u s t v a r i t i 
N o v Svet , p r e m a g a t i s m r t . O d t o d n e n e h n i spor i m e d l j u d m i in s m r t j o , 
m e d l j u d m i in o v i r a m i , ki j i h j i m je ž iv l jenje z a v a l i l o n a pot . K o v i č u 
je vse to tuje . O v i r e so z a n j n e k a j n a r a v n e g a , č i m bol j n e p r e h o d n e so, 
t e m bol j n a r a v n e se m u zdijo. Č l o v e k je z a p i s a n s m r t i — to je t e m e l j n a 
r e s n i c a . C e se g r a d i t v e d r u ž b e p o n e s r e č i j o , to n i m a n o b e n e g a p o m e n a ; 
s a j se g r a j e n j e , p r o j e k t i , s p r e m i n j a n j e n a t u r e in d r u ž b e i p d . n a h a j a 
v n e a v t e n t i č n i , tuj i , z u n a n j i , c i v i l n o - r a c i o n a l n i sferi ž i v l j e n j a . P r a v i 
č l o v e k že od z a č e t k a p r i s t a j a n a to, k a r g a dolet i ; in č e je bis tveno, 
k a r ga doleti , s m r t (pesnik je v fazi , ko vidi p o v s o d p r e d v s e m ali s k o r a j 
i z k l j u č n o v l a d a v i n o S m r t i ) , p r i s t a j a p r a v i č l o v e k že v n a p r e j n a s m r t . 
Z a t o n i m a k a s n e j e nobenih t e ž a v več . R e s i g n a c i j a je e d i n o in u n i v e r -
za lno z d r a v i l o č l o v e š k e g a obstoja . 
P e s n i k o v a r e s i g n a c i j a j e v t e m t r e n u t k u s k o r a j p o p o l n a . Ni s p r a v -
l jen le s s m r t j o , t e m v e č tudi z ž i v l j e n j e m (to j e nov m o m e n t : p o m e n 
ž i v l j e n j a p o l a g o m a ras te ) . Ž iv l jenje g a ne o v i r a . N e p l a š i g a toliko, d a 
ne bi m o g e l v e č živeti . P r i s t a j a n a n j , kot p r i s t a j a n a s m r t . V n j e m ni 
n o b e n e zavis t i , č e n e k d o — r e c i m o on s a m — u m i r a , d r u g i p a še ž ivi jo 
( k a k o r a z l i č e n j e tu od M e n a r t a ! ) . K a r je, je, si p r a v i . C e n i u bi s a m 
hitel v s m r t ? Z a to ni r a z l o g a . K a r p r i d e , p r i d e . K a m o r g a nese, n a j 
g a nese. K a m g a bo — in z n j i m v r e d vse n a s — n a v s e z a d n j e odneslo, 
to ni skr ivnost . Z a t o j e m i r e n in n a n e k n a č i n celo t r d e n : k e r n i č e s a r 
ne p r i č a k u j e , ne m o r e n i č e s a r zgubit i . I n z a t o m u tudi ž iv l jenje ni n a -
poti . V p e s m i Smrt starke p r i k a z u j e o b r a t n o s i t u a c i j o — č e p r a v j e v 
bis tvu le d e l n a in z a č a s n a — v k a t e r i s t a r k a u m i r a , d r e v o p a o s t a n e 
in ( seveda le z a n e k a j o m e j e n i h let) ozeleni. In je leto tiho h kraju šlo. 
/ Spet so dnevi toplo zasijali, j Starko so že zdavnaj pokopali. / V maju 
pa vzbrstelo je drevo. P o svoje je n a t u r a s icer p r e c e j t r a j n e j š a od č lo-
v e k a . n a v s e z a d n j e se ukloni s m r t i t u d i ona . Vse j e minl j ivo , minl j ivos t 
je v e č n a . (V celotni K o v i č e v i t a k r a t n i u s m e r j e n o s t i je o p a z e n m o č e n 
v p l i v Kitajske lirike, ki je bila t e d a j m e d m l a d i m i ena n a j b o l j b r a n i h 
knjig , p o s e b n o p a še L i - t a i - p o j a . ) 
V majhni vasi, kakor kje v povesti, 
šli so svatje žalostni po cesti. 
Spredaj križ je nesla drobna roka, 
zadaj v krsti nesli so otroka. 
Komaj so mu suknjico sešili, 
komaj so mu kolca naredili, 
malo dete, komaj porojeno, 
nesli so čez polje zasneženo. 
(Pogreb otroka) 
J O K IN Ž A L O S T . K o v i č e v o r e s i g n i r a n o s p r e j e m a n j e ž i v l j e n j a in 
s m r t i p a v t e m z a č e t n e m o b d o b j u ni vzvišeno , s t rogo. N e n e b o m a je n a 
r o b u j o k a . N i t i v e n e m t r e n u t k u se te solze s icer ne uli jejo , p e s n i k n e 
o b u p a do k o n c a , ne n a p r a v i n o b e n i h v e l i k i h d e j a n j , ne z g r a b i g a zanos 
nesrečnost i , ne toži kot p o b l a z n e l . N e n a v a d e n č u t zu m e r o i m a . O b v l a d a 
se. V e n d a r p a n j e g o v a o b v l a d a n o s t ni o b v l a d a n o s t vol je (kot p r i K r a m -
b e r g e r j u ) . P r i n j e m g r e za o b v l a d a n o s t p o n a r a v i . T a k o r e s i g n i r a n je, 
t a k o n e a k t i v e n , d a bi m u t u d i g lasen o b u p ali o b u p a n o d e j a n j e p o m e n i l o 
a k c i j o in s t e m n e k a k š n o n e s o z v o č j e s p o t e k a n j e m ž i v l j e n j a . N j e g o v a re -
s i g n a c i j a j e o v l a ž e n a s so lzami , m e h k a je, topla , n e s r e č n a — r a h l o solz-
na , r a h l o n e s r e č n a . 
K o v i č je p r e k i n i l z r e v o l u c i o n a r n i m n a u k o m , ni p a — e n a k o do-
k o n č n o — p r e k i n i l s s t v a r n o s t j o , v k a t e r i živi. S p r e j e m a jo — resigni -
r a n o — kot neogibnost ž i v l j e n j a , kot d e j s t v o ; in n a d e j s t v a je t r e b a 
p r i s t a t i . U p i r a t i se t e m d e j s t v o m je e n a k o nesmiselno, kot hote t i j ih 
u v e l j a v i t i s silo. P e s n i k ni nit i z a ni t i z o p e r . O n je ob : ob družbi . Vidi 
n j e n o nesmiselnost , v e n d a r te nesmiselnost i ne n a p a d a : p r i l a g a j a se ji, 
s a j je nesmiselnost p u č tudi eno od d e j s t e v . L e ž a l o s t e n je z a r a d i nje . 
T a svet j e žalosten. K a k š e n p a n a j bi bil, č c je n j e g o v c i l j : S m r t ? 
Žalost je č u s t v o , ki se pesniku p r i l e g a kot n a l a š č . Iz žalosti ne sledijo 
n o b e n a d e j a n j a , žalost p o m e n i v z t r a j a n j e č l o v e k a pri t e m , k a r je , žalost 
je s t a l n o in zadost i m o č n o č u s t v o , ki p r e p o j i vse m o j e odnose do s v e t a 
in do d r u g i h . Žalost so p r i s o t n e , a ne p o t o č c n c solze. Č i s t o n a k o n c u so, 
n a t e m , d a z a č n e j o mczel i iz n e ž n i h oči , a vseeno, o s t a j a j o za v e k a m i . 
O s t a l i del p e s m i Pogreb otroka p o n a z a r j a p e s n i k o v o n o t r a n j o iden-
t i f i k a c i j o s s m r t j o o z i r o m a u m r l i m č l o v e k o m ( u m r l i m o t r o k o m ) . Stopil 
prao tiho sem za soati / ill sem hotel biti brat med brati. / Mislil sem, 
da smrt pregrade sname / in ljudje so bližji si kraj jame. / Pokraj zida 
so ga pokopali. / Eno samo lučko so prižgali. / Nič se niso jokali za 
njim. / Vsi so šli. Ob grobu sam stojim. S m r t je snela p r e g r a d e , v e n d a r 
zgolj n j e m u . R a z u m l j i v o . O n j e pesnik , se p r a v i č l o v e k kot t a k : sree. 
D r u g i so bili le n a v i d e z n i l j u d j e (zgol j d r u ž b e n a bi t ja ) . S t a k š n i m i 
l j u d m i ni m o g o č e doseči b r a t s t v a . Z a t o je s a m o t a n e o d t u j l j i v a u s o d a 
p o n o t r a n j e n e g a č l o v e k a . 
Za majhen denar je pod oknom zapel 
tisto lepo o sinjem galebu. 
Za nekaj petakov je lajno vrtel 
na tretjerazrednem pogrebu. 
Postaral se je in polslep in polgluh 
je beračil od mesta do mesta, 
s poltrudnim, poltožnim refrenom: Kruh 
in bela cesarska cesta . •. 
(Lajnar) 
O S A M L J E N O S T . R e v o l u c i o n a r n i n a u k je uči l o d v e h b r a t s t v i h : o 
p r v e m , ki je so l idarnos t b o j u j o č e se g r u p e , v k a t e r i so vsi z a v s a k e g a 
in v s a k z a vse, v k a t e r i so si vsi e n a k i , vsi se ž r t v u j e j o d r u g za d r u g e g a 
in v s a k od njih sploh l a h k o šele p o s t a n e č lovek , č e v n j e m živijo v s i ; 
in o d r u g e m , ki bo p r i š l o : o B r a t s t v u — to B r a t s t v o j e i d e a l i z i r a n a , v 
P r i h o d n o s t p o m a k n j e n a , z a C i l j p o s t a v l j e n a i d e a l i z i r a n a o b l i k a p r v e g a 
( k o n k r e t n e g a ) b r a t s t v a . B r a t s t v o ( skupnost , občes tvo , g r u p a , č l o v e š t v o , 
n a r o d ) t o r e j ni le m o ž n o , t e m v e č je d e j s t v o in Z a k o n . P o r e v o l u c i o n a r n a 
s i t u a c i j a , k a t e r e g l a s n i k j e K o v i č , uči d r u g a č e : N o t r a n j o s t i so z a k r n e l e , 
č l o v e k je obrni l k č l o v e k u le svojo kožo, svojo z u n a n j o s t . Sol idarnos t i 
ni v e č , s o - č u t e n j u p r a v t a k o ne. L j u d j e so p o s t a l i p o s a m e z n i k i , m e d 
k a t e r i m i v s a k d o s e g a d r u g e g a le n a č is to o s a m l j e n , p o s a m e z e n n a č i n , 
in t imno, posebno. Ali p a m o r d a sploh ne d o s e z a v e č ? In j e p e s n i k še 
edini ž iveči p r e d s t a v n i k č l o v e š k e g a ? 
P e s n i k o v jok je tudi tiliu t o ž b a n a d to s i tuac i jo , n a d t e m , d a je 
b r a t s t v o p r e t e k l o , n a d č l o v e k o v o o s a m l j e n o s t j o . S e v e d a K o v i č ne g l e d a 
z g o d o v i n s k o ; z a p r e d e n j e v v e č n o s t n o ideologijo. Z a t o z a n j ni o s a m l j e n 
le p o r e v o l u c i o n a r n i č lovek . K o n k r e t n e g a z g o d o v i n s k e g a p o s a m e z n e g a 
č l o v e k a p o s p l o š i v Č l o v e k a kot t a k e g a . Č l o v e k , to je O s a m l j e n i p o s a -
meznik . O s a m l j e n o s t je v e č n a c o n d i t i o n h u m a i n e . L e d a i m a ta č l o v e -
k o v a n a r a v a n e k a t e r e posebne č r t e . Zu r a z l i k o od Z a j č e v e g a o s a m l j e n e g a 
p o s a m e z n i k a , ki je b r u t a l e n , divj i , ž r t v o v a n , p a n i č n o b e ž e č , besno ubi-
j a n , s t r a s t n o z a v o z l a n v n e r a z r e š l j i v e spore , je K o v i č e v tili, lep, m i r e n , 
r e s i g n i r a n , žalosten, v d a n , nežen , s k o r a j j o k a v . G r e za isto — zgodo-
35 — Slavistična revija 11 
vinsko — situacijo in za dve različni reakciji nanjo; oziroma: za isti 
osnovni model reakcije in za različne posameznosti tega modela. Zajcev 
osamljeni posameznik ima dialektično naravo: zdaj je žrtev, a se čez 
čas sam iz sebe spremeni v rablja (rabelj je naslednja notranja stopnja, 
ki je v žrtvi že implicirana; je že vnaprej določena oblika, model, ki 
tiči v žrtvi in ga bo žrtev v svojem življenju skušala realizirati), po-
zneje pa rabelj spet pade v žrtev. Obe obliki se nenehonia zamenjujeta, 
med njima vlada stalna napetost in boj. Kovič ne pozna nič podobnega. 
Njegovi osamljeni starci so spravljeni s sabo in svetom, vsakršen boj 
jim je neznan, mirno se prepuščajo življenju in umiranju. V njih in 
med njimi ni nobene napetosti, čez vse je razprostrta resignirana har-
monija. Kovičev osamljenec je s svojo žalostno usodo sporazumen. Vse 
hrepenenje / je v srcu umrlo, / vse bolečine je / vase zaprlo. / Zdaj sem 
kot mrtvo / ugaslo ognjišče, / srce več k srcu j poti si ne išče. / Morda 
v pepelu / še iskra tli. / Ne je buditi, / naj dogori. 
Ah, pa rad v seneno kopo 
spet kot nekdaj bi se skril 
in bi sanjal in bi sanjal 
in se nič več ne zbudil. 
(Stare sanje) 
SANJE. Pri Strniši so sanje poslanke Biti, zveza med Bitjo in člo-
vekom. Zgodnji Kovič ni metafizičen pesnik. Za nobeno Bit strnišev-
skega značaju ne ve. Smrt 11111 ni vhod v Nič, se pravi v Bit. Smrt je 
samo Konec življenja. Odhod. Zaključek. Sanje so nekakšen nadome-
stek, ki ga ima smrt v življenju. Osamljeni človek sanja, da bi si za-
mislil drugačno življenje od tistega, ki ga stvarno živi. (Porevolucijsko 
življenje je postalo mučno, sivo, dolgočasno in neprimerno, treba 11111 
je bilo uteči.) Sanje so pravzaprav beg iz stvarnega življenja v zamiš-
ljeno: v izsanjano. Osamljeni posameznik beži vanj takrat, ko se nje-
gova notranja identifikacija z vsem, kar je, razruši, ko žalostna har-
monija pristanka na svet razpade, ko si vendarle zaželi nekaj uspeš-
nega, zmagovitega, srečnega, polno življenjskega. Razpoko v zadovolj-
stvu s svetom in usodo predstavlja nezadoščenost: želja. Zelja po nečem. 
Po Drugačnem, Večjem, Boljšem. Za Kovičevega osamljenega posamez-
nika je značilno, da iz želje ne nastane projekt in pozneje realizacija 
projekta v stvarnosti (kot za Krambergerja), temveč sanje. Zelja rojeva 
sanje, sanje pa niso prodor v stvarnost, sanje so idealna stvarnost — 
in Kovičev osamljeni posameznik se z njimi zudovolji. Če je že popustil 
nezadovoljstvu s svetom, se pa le ni mogel upreti zadovoljstvu s sanja-
mi in v sanjah. Ta osamljenec nosi v sebi neuničljivo nagnjenje do za-
dovoljstva. Ne more obstajati, če ni zadovoljen, če ni harmoničen, če 
ni pomirjen. Zato je neogibna konsekvenca sanj lahko edinole smrt: 
smrt kot zadnje in dokončno zadovoljstvo — zadovoljstvo, ki ga osam-
ljencu nobeden ne more več vzeti. 
Y Koviču tiči hedonizem: prepuščanje mamilu, sanjanje, smrt. Stare 
sanje se začenjajo: Pot če/, polje v drobnem dežju, / pot čez polje na 
večer, / pot čez polje in čez travnik / spet prinaša srcu mir. Mir je 
nenehen cilj. Pomiriti se — s sabo in svetom. Le nobenih sporov ne in 
boja ne in ostrine ne. Leči v maternico sveta. In v njej spati. Spati. 
In sanjati. 
Ljubim Te. 
(Ljubim Te) 
LJUBEZEN. Ne glede na vse pa je treba računati s temeljnim dej-
stvom, da je pesnik dvajsetleten fant in da je njegovo notranje nag-
njenje do starčevstva, do smrti le en del njegove nature. Poleg intim-
nega identificiranja z umiranjem se je moralo prej ali slej oglasiti tudi 
istovetenje s tisto obliko življenja, ki je mlademu človeku najbližja: 
z ljubeznijo, z nagnjenjem do dekleta; in do tega je moralo priti tem-
bolj zato, ker je pesnik sprijaznjen z vsem, kar je in kar pride — in 
ljubezen je nekaj, kar neogibno mora priti, vprašanje je le, kakšno 
konkretno naravo bo imela. Pesnikovo konkretno sprejemanje Vsega že 
vnaprej omogoča koeksistenco smrti in ljubezni. Njegovo sprejemanje 
življenja omogoča, da ga — ko je v njegovem objemu — življenje od-
pira, da dela v njegovem ideološko-modroslovnem odnosu do sveta 
(resignirani prepuščenosti) razpoko, da skoz to razpoko udarja ne-za-
doščenost, najprej komaj zaznavna, pozneje pa močnejša želja. In ka-
tera želja — če se ji že enkrat vdam — je močnejša od želje po lju-
bezni, po tem, da bi bil ljubljen (posebno če imaš dvajset let)? 
Tako se bližamo drugi plati Kovičcve pesniške narave. Distança 
izgineva, odsotnost hierarhije vrednot ni več primerna, pesnik se skuša 
— kot intimni posameznik — približati sočloveku, v tem približevanju, 
v harmoniji s sočlovekom (z dekletom), v življenju, ki bi iz tega med-
sebojnega odnosa nastalo, vidi vrednost: dozdaj najvišjo pozitivno vred-
nost. Tako se rešuje iz zapuščenosti in osamljenosti in srce pride šele 
zdaj do resničnega in večstranskega izraza. Razvoj v to smer je kronan 
tisti hip, ko pesnik spozna, da je tudi ljubezen Večni Mejnik. 
Prav nikogar ni, ki bi z večerom 
bele tipke rahlo preigral. 
Prah, ki ga prekriva, bo za zmerom 
o razglašenih strunah obležal. 
(Star klavir) 
PRIPRAVLJENOST NA LJUBEZEN. Začetni takt tega razvoja je 
seveda skromen. Pesnik čuti, da bi bil rad ljubljen, pa v to možnost 
niti ne verjame. Za zdaj še zmerom prevladuje resigniran pristanek 
na smrt. Posameznik je še osamljen, zapuščen, celo zavržen, v sebi je 
šele začutil neko potencialno vrednost, ki bi se v primernih okoliščinah 
lahko razvila. V mraku ropotarnice počiva / zrinjen v kot, med skrinje 
in smeti, /' star klavir, ki o svojem molku skriva / zven akordov, zlitost 
harmonij. In to je bistveno: pesnik se začenja čutiti vrednega. V njem 
se nekaj skriva. Ni več vse vseeno. Ni več vse sivo in enako. Nad vsem 
drugim se vzdiguje Vrednota: zven akordov, zlitost harmonij. Zgolj ne-
gativno realizirajoče se sozvočje med človekom in smrtjo dobiva pozi-
tivno stran — a sozvočje kot temelj lepe realitete ostane. Naenkrat se 
zazdi, da je človek več kot svet in smrt. 
Vse to pa je šele začetna slutnja. Ljubezen se še ne more realizirati. 
Sočloveka — še — ni. Odtod klasičen padec v resigniran pristanek na 
nemožnost. Prah, ki ga prekriva, bo za zmerom / v razglašenih strunah 
obležal. Za zdaj smo še pri spoznanju: za zmerom. 
NARAŠČANJE LJUBEZNI. Ljubezen se utrjuje počasi in posto-
poma. Pri Koviču ni ostrili preobratov, hudih skokov, presenetljivih 
napredovanj. Kot človek mere, tenek, nežen in občutljiv, dela zmerom 
le majhne, kontinuirane korake. V pesmi Vrnjena knjiga opisuje knjigo, 
ki jo je posodil Njej. Vrnila mu jo je. Pa vendar to ni več ista knjiga, / 
in čeprav je taka kakor prej. / Hrepenenje tihih ur se o nji prižiga, / 
tvojo drobno roko slutim v njej. Pesnik, ki je bil v'zacetku oddaljen od 
sveta, nezainteresiran, modro anonimen, zgolj encefalograf, ki beleži 
utripe sveta k smrti, postaja — čeprav za zdaj še v čisto rahli meri 
— subjekt. Starci in starke niso subjekti, temveč objekti — objekti 
Družbe, ki jih — vse ljudi — kroji po svoje, kot ji jo všeč. Zato ni prav 
nič čudno, da se pesnik najprej ni mogel doživljati kot subjekt. Takoj 
pa, ko se je v njem oglasila mladost, želja, se pravi potreba — in 
potrebe so temeljni znak subjekta — se je začela šminka na lajnarje-
veni obrazu topiti, njegove kretnje niso bile več tuko do kruja utrujene, 
začele so postajati živahnejše, žc za kanec saniozavestnejše: objekt je 
začel kazati poteze subjekta. Oblikuje se subjektovo hrepenenje, pa 
čeprav je to še zmerom hrepenenje tihih ur, se pravi skrajno neaktivno, 
v željah potopljeno, tako rekoč samozadovoljujoče se čustvovanje. V 
osamljencu se nekaj prižiga (nastaja, narašča, gori, sveti), v srce mu 
vderejo slutnje. 
Ljubezen ni le želja, ampak je tudi težnja. Iz potrebe po drugem, 
po bližnjem se rodi aktivnost. Y pesmi Pomlad razberemo prvo pojavno 
obliko dejavnosti: težnjo k dejavnosti. Pomladi deklica je osa igriva, / 
topla in nemirna v dlan, j v srcu mlada, spremenljiva, / čudna kot 
aprilski dan. / Mimo nje so šc drevesa, / je še veter, je nebo. / Ah, pa 
sam ne vem od česa / zdaj še meni je tesno. To je tesnoba pred deja-
njem. Tesnoba, kakršno riše pesnik v Pomladi, je občutek, da mu je 
tesno, ker ga vse zapira, ker nima možnosti delovanja, življenjskega 
prostora, ker je uklenjen vase in v svojo resignacijo. 
Pesem Ljubim Te označuje nadaljnjo stopnjo. Osamljenec prvič 
spregovori besedi Ljubim Te, prvič izide iz samega sebe: subjekt začne 
svojo prvo dejavnost. Tako kot prvikrat sva šla narazen / — samo po-
ljub in rahel stisk roke — / in komaj sva premagala bojazen, / da sva 
si rekla: / Ljubim Te. To so že tipične prve značilnosti dejavnega sub-
jekta: samopremagovanje (premagovanje bojazni), osvajanje (poljub). 
Vendar je subjekt za zdaj še ves uperjen v doseganje harmonije. Ideal 
mu ni osvojitev sveta, podreditev drugih, preureditev vsega po lastni 
predstavi, temveč sozvočje vseh in vsega, polnost čustvovanja in soču-
stvovanja, idealno urejen svet, v katerem ne bi bilo subjektov in ob-
jektov, tistih, ki so zgoraj, in tistih, ki so spodaj, vsi bi se mirno in tiho 
ljubili. Cilj mu je ljubezensko bratstvo dveh in človeštva. 
Daleč tam je luč, 
delavci ne spijo, 
vse noči ob strojih 
s toplim srcem bdijo. 
Moje srce daje 
srečo eni ženi. 
Oni jo razdajo 
osem ljudem, še meni. 
(V pozni uri) 
LJUBEZEN VSEH. Ta cilj naravnost eksplicite ponazarja pesem 
V pozni uri. Kovič torej le ni prekinil z vsemi vidiki revolucionarnega 
nauka: tisto, kar je bilo v tem nauku trajno in klasično humanistično, 
je — kot vse kaže — ohranil (vsaj v nekakšni vrednostni obliki); se 
pravi predvsem solidarnost ljudi, požrtvovalnost, plemenito občestvo — 
tisto, kar išče osamljeni posameznik tudi sam. Seveda proletariat pri 
njem ne nastopa kot realno socialno politični sloj v vsej svoji kon-
kretnosti, temveč povsem pesniško: kot idealna grupa. Delavci imajo 
toplo srce, toplina in srce pa sta glavni vrednoti Kovičevega človeka. 
Aktivni so — kot mladi, življenja polni, močni ljudje — vendar njihova 
aktivnost ni polaščanje ali uničevanje, temveč narobe: plemenito lju-
bezensko samorazdajanje. Subjekti so prav zato, da ne bi bili subjekti, 
da ne bi imeli svojih objektov: da bi lahko vsakdo jedel od njihovega 
telesa. Y takšni idealni grupi — ki jo pesnik naivno in mladostniško 
postavlja za zaželeno realno (v tem se kaže morda predvsem slaba vest 
umskega delavca, v tistih letih in še pozneje tako značilna za inteli-
genco, za plast, ki tudi zaradi nezaupanja vase ni mogla dobiti stvar-
nega odnosa do stvarnosti; vse preveč je bila podvržena fetišem in 
idealnim shemam, ki si jih ni upala pogledati odzadaj, v njihovi de-
janskosti) — obstaja popolno sožitje vseh posameznikov. Osamljeni po-
samezniki so tako dvakrat razosaml jeni : v ljubezni dveh in v ljubezni 
vseh. Ljubezen vseh (eshatološko solidarnostna grupa) je ljubezni dveh 
nadrejena. Mislim na njih roke, / težke in robate, / in vse bolj neznat-
na / mi je misel nate. / Vem, da ne zameriš. / Če bi tu hodila / v tihi 
pozni uri, / isto bi čutila. 
Bil pozen mrak je, prvi maj, 
fant je z dekletom šel čez gaj. 
(Majska romanca) 
VR11 LJUBEZNI. Tako smo prišli do najvišje točke: do realizirane 
ljubezni. Pri tem je nenavadno zanimivo prav to, da na tej točki o tem 
stanju pesnik nima kaj povedati. Kot da ne ve, kaj bi z njim počel. 
Izpolnjeno je, in? O njem je napisal svojo — v tej prvi zbirki — naj-
bolj realistično, najbolj brezosebno pesem (na Machov motiv): Večerni 
maj, ljubezni čas, / fant je prijel dekle čez pas. / K ljubezni z val je 
grlic glus, / k ljubezni zval njen vitki stas. / Tam, kjer dehtel je borov 
gaj, / sta našla tih, zapuščen kraj. / Bila je noč, že drugi maj, / ko sta 
molče šla spet nazaj. Je v njej skrita ironija? Obup? Spoznanje, da je 
tudi ljubezen nična? Vsi ti pomeni so v pesmi in brez povezave z dru-
gimi pesmimi bi jih težko razvozlali. Nenavadna je ravno ta zaprtost, 
neekspliciranost pomenov (pri Koviču, ki vsa svoja stališča prav rad 
eksplicira). Morda pa faza izpolnitve sanj, dovršitve dejanj le ni faza 
dopolnjene Harmonije? 
Podobno situacijo kaže tudi Zdravica •— le da z druge čustvene plati. 
Izpijva! / Vseeno je, kaj bo jutri — / dan ali noč. / Izpijoa, / vseeno je, 
kaj bo rekla — / da ali ne. Na vrhu ljubezni je naenkrat vseeno, kaj 
se bo zgodilo. Namesto popolne in realizirane idealne harmonije nastopi 
razvrednotenje ljubezenskih teženj in harmonije same. Iz prihodnosti, 
ki je bila nekaj časa tako rožnata, se je prikazal Obup. Čemu? Zakaj? 
Odkod naenkrat ta solzavost? Črni cigan / Colombo igra / na violino. / 
Pazi, / da solza ne kane ti j v vino. Odkod spor? Gre sploh za spor? 
Zakaj se je pesnik tako silovito zasmilil sam sebi? Pesem se konča: 
Izpijoa, / vseeno je — ne ni vseeno! / A vendar izpijva. / Za dan, / ko 
bo črni cigan / za solze igral, / pa še enkrat nalijva. Torej le ni vseeno. 
Vendar čemu potem obupati? Čemu je potrebno utapljati svojo nesrečo 
v alkoholu in solzah? In zakaj nesrečo? 
Ljuba, ni poti nazaj. 
Nimam ti ničesar dati. 
Bil je in minil je maj. 
Coet ne more coet ostati. 
(Maj) 
ZLOM. Optimističen vzpon k harmoniji ležečega subjekta se je kaj 
hitro nehal. Spet so svet preplavile črne barve. Pesimizem, komaj po-
zabljen, je že spet na vidiku. Ali uspeh ni uspeli? Ali zmaga ni zmaga? 
Ali zmage pesnik sploh ne želi? Je njegova notranja struktuiranost 
sploh ne omogoča? Oziroma ne omogoča, da bi nekaj vrednotil kot 
zmago? 
Oglasil se je Poraz. Kvišku težeča prizadevanja so zlomljena. Ven-
dar je Zlom kratkotrajen. Kovič se ne preda Obupu. Obup je silovito 
čustvo, ki zahteva tako silovite konsekvence, da se 11111 pesnik izogne. 
Absolvira ga kar se da na hitro. Obup bi ga pripeljal tja, kamor — 
vsaj za zdaj — noče. Težke, surove, krvave poti ni pripravljen vzeti 
nase. Ni se zmožen odpovedati miru, tišini, resignaciji. (Vse to je storil 
pozneje — do kraja dosledno — Zaje.) Ostati hoče tak. kakršen je bil 
v začetku, preden je stopil na rožnato pot. Oziroma: ostati mora tak, 
ker za zdaj še zmerom je tak. Njegov subjektivizem je še nežen, nje-
gove težnje rahle, akcija komaj dejavna, prodor v svet komaj zaznaven. 
Na tej poti še ni ojeklenel, njegova narava ni prav nič podobna nožu 
ali kiju: ostaja mehka, boječa, zmerna, vsak prehud udarec življenja 
jo o g r o ž a in g r o z i z m e č k a t i . Z a t o ni p r a v n i č č u d n o , č e p o b e s e d a h 
o b u p a , z a p i s a n i h v z a č e t k u p e s m i Maj, sledi t a k o j š n j e p o m i r j e n j e . Č l o -
v e k ne m o r e ničesar dati s o č l o v e k u — to j e n a u k i z p o l n j e n e l jubezni , 
d o v r š e n e a k c i j e . S u b j e k t j e s p o z n a l , d a je p r a z n i h rok in d a je bilo 
n j e g o v o p r e j š n j e , o p t i m i s t i č n o p r e p r i č a n j e i luzi ja . Zdi se, kot d a p e s n i k 
že i n s t i n k t i v n o čut i , d a v s a k a a k c i j a p r i p e l j e do p r a z n i h rok in d a 
m o r d a n a r a v a s u b j e k t i v i z m a ni v d e j a n j u , t e m v e č v n e č e m d r u g e m , 
o b r a t n e m . V e n d a r ne g r e — kot je šel p o z n e j e Z a j e — v n a t a n č n e j š e 
p r o u č e v a n j e te s u b j e k t o v e n a r a v e . T a k š n o r a z i s k o v a n j e m u je n e p r i -
je tno . Č i m p r e j j e m o g o č e se v r n e k svoji že t a k o p r e v r n j e n i in p o svoje 
— z a n j — k a r u s p e š n i res ignaci j i . S k o m i g n e z r a m e n i in m o d r o ugo-
tovi : coet ne more cvet ostati. N a v s e z a d n j e j e to še res. S e v e d a s a m o 
s s t a l i š č a , d a si j e n e k d o želel ostat i c v e t za v e č n o . T a k š n o p r i č a k o v a n j e 
je neogibno r a z o č a r a n o . V s t v a r n o s t i r e a l i z i r a n a a b s o l u t n a h a r m o n i j a 
d v e h in vseh je t a k š e n v e č n i c v e t . 
Za p e s n i k a za z d a j ni d r u g i h možnost i . N e z a n i m a g a še r a s t c v e t a , 
d r e v o , n a k a t e r e m r a s t e c v e t , b o j c v e t a z a o b s t a n e k , sadovi ipd . — 
r e a l n o ž ivl jenje . Z a n j o b s t a j a le d i l e m a : al i V e č n i c v e t ali S m r t c v e t a . 
I n k e r n e p r i s t a j a n j e na s m r t c v e t a v o d i v o b u p , j e t r e b a r e s i g n i r a n o 
p r i k i m a t i n a t u r n i m z a k o n o m , se p o m i r i t i in r e č i : Ljuba, ni poti nazaj. / 
Vendar treba je živeti: / ko čez leta spet bo maj, / mora se nov cvet 
odpreti. R e š i t e v je v p r i č a k o v a n j u n o v e g a c v e t a , ki p a bo spet o d m r l , 
in že s p e t v p r i č a k o v a n j u n o v e g a c v e t a itn. v n e s k o n č n o s t . P e s n i k je 
z n o v a z a d o b i l d i s t a n c o do sveta , z n o v a se j e znašel n a svoji n e k d a n j i 
A r h i m e d o v i točki , k j e r ga ne m o r e n o b e n a s t v a r v e č p r i z a d e t i : odločil 
se j e ( o z i r o m a t o č n e j e : o d l o č e n o nui j e bilo) z a r e s i g n i r a n o ž ivl jenje , 
ki vse p r i n a š a in vse o d n a š a . K o v i č e v o o s r e d n j e s p o z n a n j e t e g a o b d o b j a 
je: treba je živeti. 
N A D A L J E V A N J E Ž I V L J E N J A . Ž i v l j e n j e , k i g a z d a j p e s n i k n a d a -
l j u j e , j e vse p r e j k o t v e l i k o . V n j e m s e n e z g o d i n i č p o m e m b n e g a . 
P e s n i k se j c s p r i j a z n i l s t e m , d a b o j o d n e v i p o t e k a l i e n o l i č n o in n o r -
m a l n o , d a ni ne D o b r e g a ne Zla , ne V r e l e V r o č i n e n e L e d e n e g a M r a z a , 
n e U b o j e v ne Z m a g . Vse, k a r j c , j e m a j h n o , k o m a j o p a z n o , k o m a j v a ž -
no, še z m e r o m t iho in n e ž n o in p o l n o z m e r n e t o p l i n e . Z d e k l e t o m ni 
z a ž i v e l R o ž n a t e g a R a j a , t e m v e č v s a k d a n j o s t . O s n o v n a z v e z a z n e k -
d a n j o L j u b e z n i j o , z d a j n j e g o v o ž e n o p o r o č e n o , o s t a j a n e k a k š n a topla 
s o l i d a r n o s t , k i j o s e m in t j a p r e k i n e j o m a j h n i d o g o d k i . N e k a j č a s a 
po t r a j a j o, p a s p e t i z g i n e j o , v r n e se topl i e n o l i č n i v s a k d a n . 
P e s n i k o p i š e s r e č a n j e z d r u g o ž e n s k o — in to s r e č a n j e j e p o v s e m 
v s l o g u m e h k e s o l i d a r n o s t n e r e s i g n a c i j e . Na tujih ustnicah hi se po-
guhil. / Zato nikar ne muči si srca. / Saj one druge nisem nikdar ljubil, / 
le to sem oedel, da je mimo šla. P e s n i k se j a s n o z a v e d a , d a ne s m e 
skoči t i v gosto r e k o ž iv l jenja , ki bi g a p o n e s l a s sabo v n e p r e d v i d l j i v e 
d a l j a v e in t e ž a v e , o d k o d e r se p o v s e j v e r j e t n o s t i ne bi v e č v r n i l v s v o j 
d o m . Ve, d a bi se na tujih ustnicah (sredi n e - v a r n o s t i ) pogubil. Č e p a 
č e s a noče , p o t e m noče p o g u b l j e n j a . Zeli v a r n o s t in m i r in solidnost (ki 
m u jo d a j e sol idarnost ) . V z a m e n o za t a m i r p a se m o r a o d r e č i V e l i k e m u , 
P o m e m b n e m u , I n t e n z i v n e m u . D o svoje s o l i d a r n o s t n e p a r t n e r i c e s k u š a 
bi t i p o š t e n . T e ž k o m u je , če se z a r a d i n j e g a muči. In tudi s a m se n o č e 
m u č i t i — ni dovolil , d a bi n j e g o v o d o ž i v e t j e p r e r a s l o v k a j o g r o m n e g a , 
k a r bi g a presegalo , osvojilo, p o t e g n i l o za sabo, z n j i m p o m e t l o . Bila je 
čisto rahla bolečina. / Naj njen nemir osa j tebe ne boli. 
A V T O N O M N O S T I N H E T E R O N O M N O S T . P e s n i k h o č e za v s a k o 
c e n o o h r a n i t i svojo a v t o n o m i j o . A v t o n o m n o s t , to je p o g o j n j e g o v e g a 
ž iv l jenja . S e v e d a p a to ni a v t o n o m n o s t O s v a j a l s k e g a S u b j e k t a , a v t o -
n o m n o s t Moči ali D e j a v n o s t i . P r i K o v i č u g r e za a v t o n o m n o s t d i s t a n c e : 
ž ivet i to v s a k d a n j e ž ivl jenje , b i t i v n j e m , v e n d a r t a k o , d a n a d t a b o 
n i m a o b l a s t i in d a si s r e d i n j e g a t u j e c , s a m o t n e ž . V t e j fazi K o v i č e v e 
p o e z i j e s e iz n e d o l o e n o s t i in s p l o š n o s t i p o s t o p o m a i z v i j a s u b j e k t , v e n -
d a r j e še vets n e b o g l j e n in n e g o t o v e g a k o r a k a . B i s t v e n a z n a č i l n o s t 
s l e h e r n e g a i n d i v i d u a l n e g a s u b j e k t a j e a v t o n o m i j a ( n e o d v i s n o s t , m o č , 
d e l o v a n j e po las tni p o d o b i in v o l j i ) . K o v i č e v a v t o n o m n i s u b j e k t p r e d -
s t a v l j a z a č e t e k a v t o n o m i j e . A t a k o j k o se s v o j e a v t o n o m i j e z a v e , se 
j e že p r e s t r a š i . A v t o n o m i j a z a h t e v a o d g o v o r n o s t , č l o v e k a sili, d a živi 
n a p r e p i h u ž i v l j e n j a , b e z a g a iz v a r n e g a z a t o č i š č a . A v t o n o m i j a m u 
d o p o v e d u j e , d a j e o n v s e in s v e t nič . B i t i vse p a p o m e n i od ri ni ti v s e 
d r u g o , t o z a n i k a t i ali p a v s a j pot isni t i v d r u g i p l a n . In — al i j e z a 
K o v i c a še k a j t e ž j e g a kot t a k š n a a k t i v n a o s a m o s v o j i t e v . 
Z a j e j e — p o z n e j e — ta a v t o n o m n i s u b j e k t i v i z e m d o ž i v l j a l k o t 
N e m i l o usodo, k o t težo, ki g a p r i t i s k a , kot P e k l e n s k i u k a z , ki z a p o -
v e d u j e . U s o d n o s t e v r o p s k e l a i č n e Z g o d o v i n e , ki v s a k o g a r — n e o g i b n o 
d e l a in o b l i k u j e v s u b j e k t i v i s t a , s p r e j e m a t a o b a , t a k o Z a j e k o t 
K o v i č . L e d a j o j e Z a j e s p r e j e l s s t i s n j e n i m i z o b m i , j o domisl i l za 
n e k a j s t o p e n j n a p r e j , j o r e a l i z i r a j v e l i k o b o l j d o s l e d n o in o d p r t o 
(v v l o g o Ž r t v e se ni le v d a l , a m p a k se j e p o t e m , k o se j e v a n j o v d a l , 
z a č e l p r e p r i č e v a t i , d a j e t a k š n o u s o d o liotel in d a j e z a t o s a m g o s p o -
d a r n a d s a b o : l iotena ž r t e v — g l a v n o je, d a je p o s t a l v svoji z a v e s t i 
A v t o r s v o j e V o l j e ) , m e d t e m k o K o v i č t e g a p r e o b r a t a z d a j š e ni iz-
vedel . N a U k a z U s o d e p r i s t a j a k o t n a u k a z n e č e s a , k a r j e z u n a j n j e g a . 
T e m u Z a k o n u ( z a k o n u N a t u r e , V e s o l j a ) se p o d r e j a . P r i p r i č i z a p r a v -
lja svojo k o m a j dobl jeno a v t o n o m i j o in se s p e t v r a č a k l ie teronomni 
d e t e r m i n i r a n o s t i . S v e t j e vse , j a z s e m s a m o h l a p e c S v e t a . Vse, k a r j e , 
m o r a biti , u p i r a t i se n i m a p o m e n a . Z a j c e v a v t o n o m n i S u b j e k t se u p i r a , 
s k u š a s a m sebe s p r e m e n i t i v svet (se p r a v i v R a b l j a ) ali p a svojo 
u b i j a n o s t r a z g l a š a za a k t s v o j e V o l j e . K o v i č e v h e t e r o n o m n i p o l s u b -
j e k t beži v i n t i m n o p o d r e j a n j e v s e m u , k a r j e m o č n e j š e od n j e g a . 
A v t o n o m i j a K o v i č e v e g a p o l s u b j e k t a j e t o r e j le v d i s t a n č n e m s p r e -
j e m a n j u h e t e r o d e t e r m i n i r a n o s t i : v s p r e j e m a n j u Z a k o n o v S v e t a s k o z 
m e m b r a n o , z r e s i g n a c i j o , z ž a l o s t j o , z z a v e s t j o s v o j e p o d r e j e n o s t i . Z a 
p e s n i k a j e e d i n a a v t o d e t e r m i n a c i j a (edini z n a k in e d i n a d e j a v n o s t 
n j e g o v e V o l j e ) v tem, d a se s v o j e z a s u ž n j e n o s t i z a v e d a in d a se j i 
h o t e — se p r a v i po s v o j i v o l j i — u d a j a . V Uspavanki za hčerko je t a 
s i t u a c i j a p o p o l n o m a j a s n a . P e s e m se z a č e n j a z u g o t a v l j a n j e m z a m r a č e -
v a n j a s v e t a , s s p o z n a v a n j e m S m r t i kot n a š e g a k o n č n e g a C i l j a . Nina 
nana, nina nana, / dan gre h kraju, noč se veča, / zapri očke, nina 
nana, / spati je velika sreča. U m r e t i ni le Z a k o n , t e m v e č tudi s r e č a . 
T e s r e č e p a si ne m o r e m o p r i v o š č i t i . Č l o v e k m o r a v celoti in dosledno 
hoteti p o p o l n o p r e p u s t i t e v S v e t u . N e m o r e vzet i U s o d e v svoje r o k e 
in hotet i S m r t (kot jo p o z n e j e h o č e Z a j e ) . S m r t sine s p r e j e t i šele t a k r a t , 
ko g a bo s a m a o b i s k a l a . P r e d t e m jo l a h k o le č a k a kot n a s v o j p r i h o d n j i 
D o m , t r e n u t n o ( p r a k t i č n o ) pu m o r a i z v r š e v a t i u k a z e ž i v l j e n j a : živeti . 
Nina nana, nina папа, / saj ne moreš razumeti /, — zapri očke, nina 
nana — / da bo treba še bedeti. Živet i p o m e n i bedeti. B e d e t i je treba. 
M o r a m o bit i č u j e č n i , p r i p r a v l j e n i n a i z v a j a n j e n a r o č i l , ne s m e m o stori l i 
n i č e s a r , k a r ni v s k l a d u z Z a k o n o m n a d n a m i . H č e r k a l a h k o spi, ona je 
še o t rok , pesnik — o č e — p a je o d g o v o r e n č l o v e k (se p r a v i a v t o n o m e n 
s u b j e k t ) , ki m o r a hoteti svojo d o l ž n o s t : ne spat i. bedeti, bi t i z m e r o m 
n a r a z p o l a g o V s e m u . Nina nana, nina nana, / da bo treba še ljubiti / in 
zapeli: >Nina nana, / moralo se je zgodiliVse je v z n a m e n j u ne-
ogibnost i (treba bo, moralo se je). A v t o n o m i j a ( d o l o č a t i se s a m ) j c v e s t n o 
in h o t e n o i z p o l n j e v a n j e h e t e r o n o m n o s t i (določenosti p o d r u g e m ) . 
D e j a v n o s t a v t o n o m n e g a s u b j e k t a ne p r i p e l j e n i k a m o r . A s a j t u d i ne 
m o r e p r i p e l j a t i . V e r a v r a z v o j , v to, d a se s t v a r i s p r e m i n j a j o , n a r a -
š č a j o , zbol jšujejo , i z v i r a iz v e r e A v t o n o m n e g a s u b j e k t a s a m e g a vase , 
iz vere , d a je on K r e a t o r s v e t a — s e v e d a v s k l a d u z Z a k o n o m sveta , 
a kot n j e g o v p o v e r j e n i k — d a se n j e g o v a d e j a n j a r a z m n o ž u j e j o , d a e x 
nihilo u s t v a r j a svet , d a j e t o r e j t u d i s a m Z a k o n sveta . Č e s t o j i m n a 
d r u g e m s ta l i šču , n a m r e č če ne v e r u j e m v V s e u s t v a r j a l n o m o č A v t o n o m -
n e g a s u b j e k t a , č e se zgol j p o d r e j a m z u n a j m e n e o b s t o j e č i m z a k o n o m 
S v e t a ali Ž i v l j e n j a , p o t e m v e m , d a ne b o m m o g e l n i č e s a r , k a r i m a m , 
do k o n c a o b d r ž a t i , da mi ž iv l jenje z d a j d a j e , z d a j jemlje , d a č l o v e k s a m 
sebe ne bogat i , ne i z p o p o l n j u j e , ne u r e s n i č u j e . V Spominčicah si p r e d -
s t a v l j a h č e r k o , k a k r š n a bo č e z leta , ko bo o d r a s l a in s a m o s t o j n a : ko bo 
a v t o n o m e n subjekt . Kjerkoli boš obstala, / od tebe lep bo svet, / in vsa-
kemu boš dala / lahko svoj plavi cvet. S v e t u bo d a r o v a l a sebe ( a v t o -
n o m n a s u b j e k t i v i t e t a z a K o v i c a v t e j faz i ni o s v a j a l s k a , t e m v e č z m e -
r o m p r e p u š č e v a l s k a : p r e p u š č a t i se sve tu ne p o m e n i biti n e z n a č a j e n . 
k a r i e r i s t i č e n , b r e z h r b t e n i c e , vse to bi bilo res, č e bi i z h a j a l iz k r i t e r i j a 
A v t o n o m n e g a S u b j e k t a ; p r e p u š č a t i se svetu p o m e n i z a n j . ki i z h a j a 
iz k r i t e r i j a S v e t a , p r e p u š č a t i sebe D r u g i m , B l i ž n j i m , d a j a t i sebe, izro-
č a t i se, bit i n a r a z p o l a g o , o d p o v e d a t i se sebi kot Sebi in s t e m p o t r d i t i 
S v e t t e r n j e g o v Z a k o n ) . D a p a bi l a h k o h č e r k a p o z n e j e d a r o v a l a sebe, 
je m o r a l p e s n i k p r e j p o s l u š a t i U k a z : s p o č e t i jo, jo vzgoj i t i , ji d a j a t i 
sebe v v s e j njeni mladost i , n a z a d n j e p a jo izgubiti . D a l a h k o p o s t a n e 
s v o j a (in se t a k o s a m a hote odloči z a z a n i k a n j e Sebe) , m o r a n e h a t i 
bit i n j e g o v a . Ko bomo spet v aprilu / in svet bo ves svetal — / le jaz 
bom sam, brez male / spominčice ostal. T a k o smo s p e t pr iš l i do p r a z n i h 
rok. Nikol i niso vsi in ni vse v aprilu. Svet (to so D r u g i ) bo ves svetal, 
p e s n i k p a bo sam, o d v z e t o m u bo, k a r m u je bilo d a n o . Č l o v e k ne m o r e 
bit i z a r e s a v t o n o m e n subjekt , č l o v e k ne m o r e d o k o n č n o imeti nič . č l o v e k 
je le p a s i v e n odsev S v e t a , n j e g o v a i g r a č k a . 
Na svetu je ... 
toliko malih, neznatnih stvari... 
in d ljubezni mnogo velikih stvari 
(Ljubezenska) 
O B J E K T I V N O S T . K o v i č n i k a k o r ni in n o č e bi t i p r i s t r a n s k i . Z a j e 
vidi zgol j S m r t , K o v i č s m r t in ž iv l jenje . Z a j e vidi zgol j v e l i k e s t v a r i , 
.«Kovič vel ike in m a j h n e . Z d a j i z h a j a iz S v e t a , z d a j iz p o s a m e z n i k o v e 
int ime. Z d a j m u je osnovno m e r i l o k i l o m e t e r , z d a j m i l i m e t e r . S s t a l i š č a 
S v e t a j e in t imno, l jubezensko ž i v l j e n j e majhno neznatno, s s t a l i š č a In-
time p a l a h k o celo zelo veliko. O b i č a j n o č l o v e š k o ž iv l jenje se zdi p r a v 
k l a v r n o , n e m o č n o , žalostno, č e g a g l e d a m o sub s p e c i e a e t e r n i t a t i s , se 
p r a v i , č e g a m e r i m o ob V e č n i h m e j n i k i h , ob S m r t i , ob R o j s t v u . K o v i č 
n o č e obsta t i ob t e m v i d i k u . N a š e v s a k d a n j e ž iv l jenje dobi n a e n k r a t 
s k o r a j d a o p t i m i s t i č n e , vesele b a r v e , č e z m a n j š a m o osnovno meri lo , ob 
k a t e r e m g a m e r i m o . Z a k a j g l e d a t i le S m r t i v o č i ? A l i ni v p r e p r o s t i 
l jubezni d v e h s r c toliko č u d o v i t e g a , s p o d b u d n e g a , l e p e g a , d o b r e g a ? Na 
soetu je mnogo dobrih ljudi / in mnogo velikih otrok j in toliko malih, 
neznatnih stvari / in toliko dobrih rok. K o v i č j e dosleden. Č e p r i s t a j a 
n a svoje p o p o l n o p r e p u š č a n j e S v e t u , p o t e m si tudi m e r i l ne m o r e izbi-
r a t i po svoji volji . N i res s a m o eno in ni res s a m o d r u g o . R e s j e to in 
ono in d r u g o . R e s j e s k o r a j d a vse. P e s n i k o v a dolžnost je , d a je o b j e k -
t iven, v s e s t r a n s k i , d a poleg č r n i h u p o š t e v a tudi svet le tone. 
Na soetu je mnogo dobrih ljudi... 
in toliko dobrih rok. 
(Ljubezenska) 
Č L O V E K J E D O B E R . T u d i K o v i č p a r t i c i p i r a n a p o r e v o l u c i o n a r m i 
i d e o l o g i j i s l o v e n s k e g a h u m a n i z m a , n a p r e p r i č a n j u , d a j e č l o v e k d o b e r , 
v t e j faz i j o p o m a g a c e l o s o u s t v a r j a t i . Č l o v e k o v a d o b r o s t j e p r a v z a -
p r a v k o n t r a p e z a t r a g i č n e m u in u n i č u j o č e m u v i d i k u v e l i k i h s t v a r i . 
D a bi p r e n e s l i S m r t , d a bi l a h k o p r i s t a l i n a V s e m o g o č n o s t ž i v l j e n j a , ki 
n a m d i k t i r a p o g o j e n a š e i n t i m e , m o r a m o v e r o v a t i v t e m e l j n i p o z i -
t i v n i as p e k i i n t i m e . R e v o l u c i o n a r n e m u n a u k u to ni bi lo p o t r e b n o . Č e 
v e r u j e m o , d a r e v o l u c i o n a r n a g r u p a ( G r u p n i H i s t o r i č n i S u b j e k t ) l a h k o 
u s t v a r i N o v , D r u g a č e n , P o p o l n S v e t , p o t e m ne p o t r e b u j e m o n i k a k r š n e 
k o n t r a p e z e — v o p t i m i z m u g r u p n o h i s t o r i č n e g a s u b j e k t i v i z m a j e v s e 
z a s e ž e n o in p o j a s n j e n o , č l o v e k n i m a p o t r e b e po z a t o č i š č u in p o z i t i v i -
te t i . S v e t sani (se p r a v i r e v o l u c i o n a r n a a k c i j a ) j e P o z i t i v i t e t a . Z a 
K o v i c a j e s v e t z g o l j d e j s t v o . S v e t mirna z a n j le s v e t l i h s t r a n i , niti p r e -
t e ž n o ne. S v e t ne p o v z e m a — n e o g i b n o in d i a l e k t i č n o — v s e h n e g a c i j , 
s e p r a v i ( m o r a l n o g l e d a n o ) veeh N e g a t i v i t e t v z m e r a j v i š j e in b o l j 
p o z i t i v n e C e l o t e , ki bi v o d i l e k r e a l i z i r a n e m u C i l j u ( Z a d o s t i t v i v s e h 
č l o v e š k i h p o t r e b , t e ž e n j , v p r a š a n j ) . S v e t j e m e n j a v a n j e S v e t l o b e in 
S e n c e , S m r t i in R o j s t v a , P o z i t i v i t e t e in N e g a t i v i t e t e , m e n j a v a n j e , ki 
se v r l i okoli svoje osi, n a m e s t u , se n i k a m o r ne pr ibl iža , od n i č e s a r 
ne oddaljuje, nima Smeri (niti k pozitiviteti Biti — kot pri Kajuhu, 
niti k negativiteti Niča — kot pri Strniši), j e večno samo sebi enako. 
Zato se človek ne more do kraja ugodno umestiti v ta Svet. Vsake 
toliko ga svet rani, pohodi, izvrže. Ta svet ni človek. Je več kot člo-
vek. Človek je le njegov del (obratno kot pri humanizmu revolucio-
narne akcije, ki j e Svet in Človeka identificirala). Porevolucionarni 
humanizem je branil Človeka pred Svetom. Svet se je v usodnih zgo-
dovinskih letih pokazal tako silovit, nasilen, močen, ogromen, da je 
bilo v njem mogoče vzdržati le, če si veroval v njegovo teleološko 
usmerjenost k Dobremu, Popolnemu, Absolutnemu. Ko je ta vera po-
pustila, je Svet pokazal svojo negativno plat oziroma: Svet j e ostal 
isti, le mi srno odložili rožnata očala, menjali smo — ideološko — 
interpretacijo, ki nam ga j e prej kazala v popolnejši luči, z novo, 
bolj sivo, bolj kritično. Ko se j e porevolucionarno obdobje razočaralo 
nad Svetom (oziroma nad njegovo absolutno Odrešljivostjo), je našlo 
Človeka, ga potisnilo v ospredje in mu pripisalo vrsto pozitivnih last-
nosti, ki jih je imel prej Svet. Predvsem lastnost, da je dober. 
Dober v tej zvezi ni moralna oznaka, ki bi poudarjala, da je Peter 
konkretno dober, Pavel slab. Takšna dobrost zahteva predhodno me-
rilo, kaj mora človek storiti, da lahko postane dober, in kaj mora 
storiti oziroma opustiti, da postane slab. Porevolucionarni pojem do-
brosti pa meni, da j e Človek dober, se pravi da je vsakdo dober po 
svoji naravi, že vnaprej, a priori (slab postane lahko le, če izvirno 
nedolžnost dobrosti izgubi). Človeku se ni treba prav nič potruditi, 
da bi bil dober — potruditi se mu je treba le, če hoče postati slab. 
(Tu jc spet očitna povezava zla z dejavnostjo.) Svet se ukvarja z 
velikimi rečmi, Človek se — po svoji naturi — posveča majhnim (ki 
so zanj velike): intimi, družinskemu življenju. Da bi Človek ostal 
Človek, se pravi dober, mu ni treba nič drugega, kot da se nenehno 
ukvarja z majhnimi stvarmi, da ne sega na področja, ki niso rezervi-
rana zanj. se pravi na področje Zgodovine, Spreminjanja sveta, Revo-
lucije (v tem je implicitna kritika revolucionarnega obdobja in usmer-
jenosti). Dejavni Avtonomni Subjekt — individualni ali grupno histo-
rični — si torej po mnenju te porevolucionurne ideologije uzurpira 
neke pravice, ki jih Človek dejansko nima, prepušča se nezdravim 
ambicijam, ki se nikakor ne morejo končati brez zlih posledic. In-
timni, trpni, heteronoinni polsubjekt pa lahko obživi, ker ostaja skro-
men, tih, miren, brez ambicij, omejeni v krog intime. Dober Človek je 
človek majhnih dejanj, drobnih želja, skritega življenja — vsega, 
kar j e človek po naravi. Biti dober pomeni biti v skladu s svojo na-
ravo: v meri. (Kako različna sta si tu Kovič in Zaje — prvi človek 
Dobrosti in Mere, drugi Zla in Brezmernosti, prvi Intime, drugi nihi-
listic ne Zgodovine, prvi krotkosti, drugi Nasilja.) Človekova Dob ros t 
je torej metafizičen pojem, človekova ontološka struktura. 
INDIVIDUALNOST. Človek je dober, svet širok. Živela je deklica, 
kdo ve kje — preveč širok je svet. V svetu se ljudje izgubljamo. Pre-
širok je za nas. Najdemo se samo doma, v naročju matere, na prsih 
ljubice ali žene. S stališča sveta je človek anonimen (primerjajmo Ko-
vičeve spočetka obravnavane pesmi!), svojo individualno osebnost dobi 
šele v intimi. Peter postane Peter šele s tem, ko dobi znotraj Sveta zase 
značilno avtonomijo: življenje, že vnaprej sprijaznjeno z intimo. De-
klica ... ujela je v svojo drobno roko / še svojo in mojo povest / sredi 
sveta, kjer je mnogo ljudi / in dvakrat toliko rok / in o ljubezni mnogo 
velikih stvari / za dvoje velikih otrok. Povest mene in tebe in njega je 
človeška, avtonomna, pozitivna le, če je obsežena v drobni roki. V Svetu 
je mnogo ljudi, preveč, da bi se lahko vsi povezali, spoznali, bili drug 
z drugim intimni in si tako našli svojo individualnost. Sredi sveta pa-
damo v anonimnost, v množino. Revolucionarna vera je še predpostav-
ljala, da je z revolucionarnim bojem mogoče strniti vse ljudi, doseči 
absolutno pozitivno občestvo, v katerem bojo vsi ljudje hkrati naj-
višje Individualnosti (osebnosti) in najbolj socializirana Družba. Ko jc 
v porevolucionarnem obdobju ta vera padla, se je Družba začela spre-
minjati v sklop zunanjih, institucialnih odnosov, individualni človek se 
je umaknil vase oziroma v svojo najbližjo okolico. Pozunanjeni množini 
se je postavila po robu ponotranjena enkratnost. Ob Svetu in deloma 
tudi zoper njega (vendar ne aktivno) stopata po dva in dva velika 
otroka. Pesnik računu, da bojo lahko ti pari s svojo nedolžnostjo za-
ustavili Negacijo in Nič, ki prodirata med ljudi. Zato na njih sezida svoj 
resignirano optimistični humanizem dobrih ljudi. 
PRIMERJAVA. Kot Kovičeve in njegovih pesniških prijateljev so 
deset let pozneje poudarjale intimo tudi začetne Grafenauerjeve in Cun-
dričeve pesmi — po vmesnem intervalu zujčevske antiintimnosti. Vcndur 
se je v teh desetih letih marsikaj spremenilo. Kovičev intimni človek je 
plah, samozavest šele lovi, tesno je povezan z vero v Dobrega Človeka, 
celotna njegova pozicija je obrambna; in predvsem: njegova intima je 
kraljestvo dveh. Grafenauerjev intimni človek je na začetku svoje poti 
samozavesten do samozadostnosti, do kraja zadošča sam sebi, ne potre-
buje nikogar, namesto harmonije dveh je nastopila narcisoidna harmo-
nija enega samega v sebi samem in s samim sabo. Kot se je bila že 
Kovičeva socialnost spustila za nekaj stopenj nižje od Kajuhove, tako 
j e tudi Grafenanerjeva še precej več stopnic nižje od Kovičeve: na-
mesto socialnosti je nastopil popoln egotizem. Vere v Dobrega človeka 
ni nikjer več. Človek ni ne slab ne dober. Človek sam je Svet. Kovič 
s'il deset let prej niti zamisliti ni mogel tako radikalnega obrata. Nikjer 
ni ne Dobrega ne Zla. Človek se ne brani pred svetom. Njegova edina 
zveza je še — prek čutov — Smrt. (Veliko bolj podoben kovičevski 
intimii je zgodnji Cundrič.) 
Določeno zvezo lahko odkrijemo tudi med Kovičem in Strnišo. Str-
niša je dosledno razvil prvi moment Kovičevega odnosa do sveta: gle-
danje s stališča Sveta — ta Svet je Strniša odkril kot Bit (oziroma 
kot njegovo resnico: Nič). Strniševa dvojica Bit — Nič je do kraja 
izvedeni Kovičev Svet, ki nima nobenega intimnega notranjega od-
nosa do ljudi in v katerega očeh smo vsi anonimni. Strniševi ljudje 
— osamljeni posamezniki — so do kraja izpeljani Kovičevi ljudje, ki 
so odvisni od Sveta in se mu morajo prilagajati. Razlika med obema 
pesnikoma pa je predvsem v tem, da pozna Strnišev svet smer in cilj, 
ki se mu stalno približuje (notranji cilj Biti j c samorealizacija v samo-
negaciji, v identifikaciji s sabo kot s svojo negacijo: z Ničem). Kovičev 
je v tej fazi bolj statičen in neusmerjen, Kovičevi ljudje se pred 
nevarnostjo Sveta še lahko skrijejo v varnosti intime in ljubezni, Str-
niševi te možnosti nimajo več: od Biti in njene zgodovinske usode so 
popolnoma odvisni. Avtonomnost Kovičevili ljudi je torej še zmerom 
večja od avtonomnosti Strniševih; ti niso v ničemer več samostojni 
in neodvisni, niti hote in vede pristajati na Usodo ni več njihova 
volja; vsa Volja je osredotočena v edinem Subjektu sveta — v izniču-
joči se Biti. Strniševi ljudje ne poznajo notranjih stikov med sabo, 
do kraja osamljeni so in anonimni (enako kadar so v grupi in kadar 
so sami). Kovičevi Večni mejniki so pri Strniši zreducirani na enega 
samega: na Smrt (ki jc oblika Biti v skušnji človeka). Pesimizem je 
jiostal absoluten — tako da niti pesimizem ni več (se pravi da ni več 
človekovega čustvenega odnosa do lastne tragično ponesrečene usode); 
človek pri Strniši sprejema svojo usodo hladno, že vnaprej, do sebe je 
strog, eksplicite niti trpi ne več, njegovo trpljenje je globoko skrito, 
ne pozna ne topline ne miline ne dobrote. Pesimizem kot čustveno 
moralno prepričanje je odstopil mesto nihilizmu kot čisti ontološki 
kategoriji. 
Kar se tiče socialnosti, je Kovič brez dvoma bližji Krambergerju 
kot Zajcu ali Strniši ali Grafenauer j 11. Oba cenita povezavo med ljud-
mi, čeprav Krambergerjeva ni intimna in skuša po svoje obuditi revo-
lucionarno grupo in njene značilnosti. Kramberger spaja zelo močno 
subjektivno avtonomijo z zelo močno težnjo po Družbi, individualni 
subjekt hoče podrediti Družbi, Kovič pa kombinira zelo šibko subjek-
tivno avtonomijo z zelo šibko težnjo po Družbi (kot organizirani celoti 
ljudi tako v njihovih notranjih kot vnanjih odnosih) — rešitev najde 
v Intimi dveh kot edini vredni socialnosti. 
Mali, vsak mora po svoje živeti, 
vsak mora sam prehoditi svoj pot. 
Kar mu je dano, to mora sprejeti, 
ne da bi vprašal, zakaj in od kod. 
(Materi) 
SPREJEMANJE ŽIVLJENJA. Kovič se ne more odlepiti od kroga, 
ki si ga je začrtal. Najbrž se tudi noče. Sprejema in mora sprejeti, kar 
mu je dano. Danost ostaja zanj ena vrhovnih kategorij. Pustimo sanje 
o spreminjanju sveta. Prenašajmo — čeprav to včasih ni prijetno. Morda 
ne oeš, kak je včasih samotno, / morda ne veš, kak je včasih hudo, / 
morda ne veš, kak se včasih odsotno / duša smehlja, a ne misli na to. 
A tudi ko nam bo najbolj hudo, ne obupujmo. Odločimo se za življenje, 
ne za smrt. Za življenje pa se je mogoče odločiti le takrat, če verujem 
v pomoč bližnjega. Absolutna samota vodi v smrt, blago-topla beseda 
dobrega so-človeka (matere, žene, prijatelja), njegovo sočustvovanje z 
mano, ozračje, ki ga njegovo sočutje ustvari — vse to pomaga, da ne 
obupam, da obživim. Mati, sam bom oso pot prehodil. / Ne skrbi. A 
vseeno — pridi tedaj, / kadar bo kdo moje srce pohodil. / Dvigni ga, 
toplo besedo mu daj. 
Sprejemanje Vsega (danosti) jc navsezadnje pripeljalo k sprejema-
nju konkretnega življenja, tistega in takšnega, kakršnega živimo — 
majhnega, žalostnega, včasih klavrnega, včasih pa tudi lepega in do-
brega. Zgodnji Kovič se je ustavil pred vrati nihilizmu. Zadovoljil se 
je s tem, da je ostal pesimist — se pravi, nekdo, ki od življenja navse-
zadnje ne pričakuje nič dobrega, vendar zaradi svojih slabih slutenj 
tega življenja ni pripravljen zanikati (kot ga Zaje in Strniša). V pesmi 
Življenje in smrt je ta pozicija samo eksplicirana: Včasih ne morem 
živeti, / preveč sem otožen in plah; / in vendar ne morem umreti, / 
preveč me je smrti strah. Nemožnost življenja za Kovica ni absolutna; 
niti malo ne. Oglasi se le včasih. Porajajo jo težave (otožnost, plahost), 
ki so tako psihološkega, osebnega kot socialnega značaja. Ko težave 
minejo, mine obup. Pesnikov temeljni odnos do smrti je torej izra-
zito podrejen njegovemu odnosu do življenja. Kljub temu, da sta mu 
Življenje in Smrt enakovredna, ko ju gleda neosebno, iz distance, kot 
ideolog in propovednik Večnih resnic, pa se sčasoma pokaže, da v nje-
govi intimni, resničnejši, notranji sferi obe kategoriji nista enako-
vredni. In ta notranja sfera je odločilna. 
Prava, pristna Bit je za Kovica Življenje: naše (človeško) in moje. 
Nič (Smrt) jc le del Življenja, njegov konec. Nič živi v Biti, ji je podre-
jen, Bit tendira k njemu samo v tem smislu, kakor tendira palica k 
ročaju ali hiša k strehi. V tej tendenci ni nobene smeri, notranje usme-
ritve, zgodovine. V bistvu sploh ne gre za tendenco. Nič tiči v Biti in 
Bit ne tendira nikamor. Je. Z Ničem (Smrtjo) se sicer končuje, vendar 
je to povsem naravno — takšna je njena usoda, njena natura. To pa se 
pravi, da Nič ni Cilj Biti (kot pri Strniši, pri katerem je Nič šele de-
janska notranja in totalna resnica Biti). 
Pesnik je v resnici še veliko preveč nezadoščen, da bi hotel umreti. 
Cuti potrebo po življenju, po ljubezni, po doživljanju samega sebe — 
smrt bi mu vse to pobrala. Premalo je o jami spati j in biti samo mrlič, / 
premalo življenje končati / za tak enostaven nič. Drži: za pesnika je 
nič samo nič, ne pa Nič. Se pravi: nič mu je to, česar ni, in to, česar ni, 
ni vredno nič. Vsa vrednost je navsezadnje le v Življenju. Po smrti po-
stane človek nekaj, kar je premalo, kar je samo mrlič, se pravi nega-
cija živega človeka. (Zaje je pozneje situacijo obrnil; človek je postal 
zanj vreden in resničen šele po smrti — kot Živa Reč; seveda je to že 
faza začenjajočega se nihilizma). Ker tam so le deske /bite / po dolgem 
in počez, / rjuhe grobo sešite / in nekaj neznatnega vmes. Kovič Žive reči 
še ne pozna. Deske in rjuhe so samo deske in rjuhe, prazni, nezanimivi, 
mrtvi, neosebni predmeti, v njih še ni Življenja, Živosti, Duha, Smisla 
(kar vse dobijo pri Zajcu). Zajcev mrtvi človek je neznaten. Čeprav je 
skrb dostikrat mučna in bolečina onesrečujoča, sta skrb in bolečina 
311 — S l a v i s t i č n a r e v i j a 
ravno tipični in nezamenljivi znamenji Življenja — po smrti ni ne ene-
ga ne drugega. Samo: Nek prah, ki ne more dejati: / »... mene pa nekaj 
boli...« / nek prah, ki mora ležati / brez sreče in brez skrbi. Zato se 
Kovič odloča za skrb in bolečino, saj mu ti dve eksistencialiji naravnost 
garantirata Obstoj. 
Življenje je za Kovica vendarle tudi samouživanje (četudi seveda ne 
tako intenzivno kot za Grafenauerja). S tem da čutim svoje trpljenje, 
šele vem, da sem. Boli me, torej sem. Smrt je prekletstvo, saj kdor umre, 
mora ležati brez sreče in brez skrbi. Smrt je prav tako neogibnost 
{mora) odsotnosti čustvovanja. In če je čustvovanje življenja, ki je pre-
pojeno z umerjeno meditativnostjo (in ne goli čut — kot za Grafenauer-
ja, in ne dejavnost ali strast — kot za Zajca), ena glavnih vrednot Kovi-
čevega pesniškega eksistencialnega sveta, potem je odsotnost tega raz-
mišljajočega čustvovanja brez dvoma nekaj negativnega, nesprejemlji-
vega, nekaj, kar je treba odkloniti. Kovič odklanja Smrt in sprejema 
Življenje: A sreča je samo živeti, / četudi je včasih težko; / in skrb je 
edino umreti, / čeravno je včasih lahko. 
Ko je v začetku bolj opeval smrt kot pa življenje, je o smrti pre-
težno mislil (distança do vsega ga je silila k miselnemu pristopu — zato 
so prve pesmi posredne, neosebne). Pozneje, ko ga je življenje privezalo 
nase in je odkril njegovo vrednost, je začel bolj čustvovati (zato so pesmi 
iz tega obdobja bolj osebne, distança se je zmanjšala). Vendar ni ne 
enega ne drugega pristopa izpeljal do kraja. Kot človeku mere mu je 
bilo predvsem za to, da bi oboje izmiril: radost s skrbjo, čustvo z medi-
tacijo, smrt z življenjem. Zato pesem Življenje in smrt končuje: A kakor 
o življenju že kane / pol radosti, pol skrbi, / tolažba in tožba ostane: / 
večno nihče ne živi. Vendar je to izmiritev, v kateri je smrt potegnila 
krajši konec. Pesnik resignirano sprejemu dejstvo, da je smrt konec 
življenja, hkrati pa je zadovoljen, ker 11111 je bilo poprej — pred smrtjo 
— življenje vendarle dano. Tako lahko od ene prvih Kovičevih pesmi, 
v kateri še iz distance meditira o življenju in smrti in kjer je smrt bolj 
poudarjena od življenja (Šel je fant v poletni dan, / soncu šel nasproti. / 
V svojo moč zaverovan / je razpel peroti. j A zvečer je strt, bolan, / tiho, 
tiho legel. / Ves napor je bil zaman: / sonca ni dosegel. — Pesem Sen-
timentalna pravljica), pa do zadnjih v tej zbirki izmerimo prehojeno 
pot in ugotovimo, da je na kraju življenje odtehtalo smrt. 
Misel je pozni gost, 
ki se ne zna posloviti. 
Zmeraj kot doojna skrivnost 
vrača se: biti — ne biti. 
(Brez naslova) 
REKAPITULACI JA. Tako se končuje zgodba prve Kovičeve pesni-
ške zbirke. Pesnik si je zakoličil življenjski prostor, znotraj njegovih 
mej nihal od enega konca k drugemu. Povečini so te pesmi začetniške 
(nekatere celo zelo začetniške), prava poezija je še vsa pred njim. Ven-
dar je kljub začetništvu Kovičev svet v njej že — vsaj v osnovnih 
obrisih — nakazan. Priteza ga življenje — biti. Priteza ga smrt — ne 
biti. Ne teži k nobenemu Cilju, pol sama ga utruja — in vendar ni na-
sprotnih ciljev in potovanje — pa čeprav v krogu — sprejema. Cilj je 
zanikana pot. / Dvakrat ne moreš živeti. / Človek ni sam svoj gospod / 
med hrepeneti in vzeti. Moder je, resigniran, ve, da ni sam svoj gospod. 
A sem in tja bi rad bil. Ko se zaveš, da si, / ne moreš več sebi uiti. / 
Vpiješ — kot blodnica v sli —: / Jaz tudi hočem biti! Boljše je živeti, 
pa čeprav kakor koli, kot ne živeti. 
2 
Tri leta po izidu prve Kovičeve pesniške zbirke Pesmi štirih — so 
pomenila zanj leta ustvarjalne rasti in kulminacije. Leta 1956 je izdal 
svojo drugo zbirko — Prezgodnji dan. Z njo se ni samo uvrstil med 
vidne pesnike takratnega obdobja, temveč je podal tudi eno najznačil-
nejših diagnoz časa. Pesniško leto 1956 nosi naravnost pečat Kovičeve 
osebnosti, njegovega odnosa do sveta. Vipotnik je prenehal pisati, Udo-
vič in Anton Vodnik sta tako svojevrstna pesnika, tako malo socialno 
konkretna, tako oddaljena od zgodovinskega trenutka, živeča predvsem 
v drugem, v religioznem času, da njune poezije ne moremo situirati kot 
tesno povezane z nekim omejenim zgodovinskim obdobjem. Zaje, Str-
niša in Taufer še niso eksplicirali svoje izvirnosti, Kocbekov nastop je 
bil še bolj oddaljen. Čas, ki ga obravnavamo, je čas Kovica, Minattija 
in Menarta. 
Med urami spomina živim 
(Pesnikovo življenje) 
SPOMIN. Prezgodnji dan stoji pretežno v znamenju spomina. Spo-
min je osrednja eksistencialija te zbirke. Zdi se, kot da je bila pesni-
kova odločitev za življenje prehitra. Prezgodaj je postal mož, oče, ci-
vilni človek, državljan, izpolnjujoč obveznosti in dolžnosti. Zaživel je 
neko življenje, ki se mu je pokazalo kot tuje. 
Tuje življenje živim 
(Pesnikovo življenje) 
NEAVTENTIČNOST. Neavtentičnost je druga osrednja eksistencia-
lija Prezgodnjega dne. Pesnik beži v spomine zato, ker zdaj ne do-
življa več ničesar resničnega. Kar živi, ni več on, ni pristno, ni indi-
vidualno: sredi domišljenih rim / sem nekdo brez imena. Njegovo živ-
ljenje je siimo postalo gola, prazna institucija, ki se obnavlja samo 
iz sebe, mrtva, nečloveška. Prišel je zgodovinski trenutek razcepa med 
živim posameznikom in mrtvo ustanovo. Kar je bilo v revolucionarnem 
obdobju spojeno in eno (institucije so zrasle iz živih, konkretnih posa-
meznikov, iz njihove grupne prakse in so zato predstavljale predvsem 
njihovo materializiranje, podaljšanje, trajnost, večjo uspešnost, utrdi-
tev), se je zdaj razklalo. Institucija jc ostala glavna, živi konkretni člo-
vek se je spremenil v njenega odvisnika, v ubogo paro, ki nima več 
lastne prakse in akcije, temveč životari kot anonimnost. Kovič za zdaj 
še ne napravi naslednjega in doslednega koraka: institucije še ne na-
pade, ne razruši je. Ne upa si je še — za zdaj — postaviti pod vprašaj. 
Ostaja še zmerom pri resigniranih ugotovitvah: tako je, tako s svetom, 
tako z mano. Svet se je institucializiral (to le nakaže), jaz pa sem se 
v tem institucializiranem svetu anonimizirul (temu posveti veliko več 
pozornosti) — z institucializiranim svetom se bo več ukvarjal pozneje, 
v bolj bojni fazi svoje poezije. Leta 1956 je Kovičev pogled usmerjen 
predvsem vase, skoraj izključno zanima le sam sebe, mehak in mil, kakor 
je sam s sabo, se opazuje in blago, spokojno, utrujeno zaznava: Moja 
podoba se v sanjali izgublja. ' 
in sredi zamišljenih rim 
sem nekdo, ki sanja 
o veliki ljubezni in sreči, 
o mrtvih in nerojenih ljudeh, 
o travi čez leta zeleneči 
in o v starinarno postavljenih dneh. 
(Pesnikovo življenje) 
SANJE. Sanje so tretja poglavitna eksistencialija. Življenje ni več 
resnično. Institucije (zakon med možem in ženo, urad, služba, organi-
zacije, mesto, v katerem živi) bi postale resnične, otipljive, določno 
s t v a r n e tisti hip , ko bi se j i m u p r l . U d a r i l bi j ih on in u d a r i l e bi g a 
o n e . T a k o p a j i h j e še n a p r e j p r i z n a v a l , a se m u v t o k u t e g a p r i z n a -
v a n j a k a r s a m e od s e b e s p r e m i n j a j o v p r i k a z n i , o d l e p l j a j o se od tal , 
z a g r i n j a j i h m e g l i c a , z g u b l j a j o t e ž n o s t , s p r e m i n j a j o s v o j o o b l i k o in 
b a r v o . K j e s o ? K a j s o ? In č e j i h n e m o r e m p r e c i z i r a t i n a g e o g r a f s k i 
m a p i s v o j e g a ž i v l j e n j a , se m i — k o t t o č k e , od k a t e r i h j e o d v i s n a tudi 
m o j a o r i e n t a c i j a ( p r i z n a l sem j ih z a v e č od sebe, p r i s t a l sem n a n j e ) — 
i z g u b l j a j o s p r e d o č i ( č e p r a v v e m , d a so v m o j i n e p o s r e d n i bl iž ini in 
d a m e ni t i z a h i p ne p u s t i j o iz v i d a ) , z n j i m i v r e d se i z g u b l j a m s a m . 
S v e t se s p r e m i n j a v sen. S a n j a m o p r i h o d n o s t i in p r e t e k l o s t i , k a r je, 
j e v n j i j u ; v z d a j š n j o s t i n i nič , z g o l j s a n j e . E d i n a d e j a v n o s t , ki j o 
p o z n a m , j e s a n j a n j e . R e a l n o s t s e j e i z g u b i l a n a p r e j in n a z a j . 
Nočem še biti mož, ki resna leta 
sioijo mu lase. 
(Mož) 
N E Z A D O V O L J N O S T . Svet , ki g a je p e s n i k z a č r t a l v svoji p r v i 
— z a r e s m l a d o s t n i š k i — zbirki , se z d a j m a t e r i a l i z i r a , p r e c i z i r a , p o g l a b -
l ja in s t e m v n e k e m smislu tudi s p r e m i n j a . P o p r e j smo ugotovil i , d a 
K o v i č v bis tvu p r i s t a j a n a svoje ž ivl jenje , s a j se ne bori z a d r u g a č n e g a , 
niti n o č e t e g a n e g i r a t i in odit i v N i č (v S m r t ) . V e n d a r to ni č i s t a z a d o -
vol jnost — v n j e n e m o k v i r u , n a njeni p o d l a g i n a s t a j a n e - z a d o v o l j n o s t . 
P o eni s t r a n i s i cer vse s p r e j e m a m — in t a l e h i p to z a m e še v e l j a — 
p o d r u g i z v s e m t e m ne v e m v e č k a j p o č e t i , n e s r e č e n sem, žalosten, 
p o č u t i m se n a s e d l e g a . V d e j a n s k e m živ l jenju , v sfer i r a z u m n o s t i in c ivi l -
nosti p r i s t a j a m n a vse, k a r je in k a k o r j e ; v svoji n o t r a n j o s t i , ki p o s t a j a 
z a m e z m e r o m bol j o d l o č u j o č a , p r e d tem bežim. V s a n j a h si p r e d s t a v l j a m 
v r n i t e v v o t r o š t v o , v k a t e r e m bi s p e t l a h k o s a n j a l o lepi p r i h o d n o s t i . 
Žel im si tega , k a r je bilo p r e j , p r e d e n s e m odrase l , p r e d e n sein se ( p r e -
z g o d a j ) z n a š e l sredi s ivega , d o z o r e l e g a dne . Kot deček / bi rad v nedelj-
skem popoldnevu / zagledal se boječe / o veliki svet z veliko željo: / 
rasti in odrasti, / postati mož, ne biti več otrok, / ki brezkoristno sanja 
v šolski klopi /in nui je vse tesno, tesno. S a n j e v s a n j a h . S a n j e o m o ž -
nosti s a n j a n j a . Živl jenje , ki ga b i v a m , m i — r a z e n v s a n j a h — ne d a j e 
v e č velikih želja. Vse j c utonilo v m e g l i č a s t i sivini. Ni v e č — ne v meni , 
n e v d r u ž b i — velikih C i l j e v . P r e d n a m i ni v e č V e l i k e g a sveta . N i v e č 
Vel ikih s a n j (o Č u d o v i t e m S v e t u L j u b e z n i , E n a k o s t i , B r a t s t v a , D o b r o -
te) . S a n j e , ki j ih s a n j a m , so m a j h n e sanje . S a m e v sebi n a č e t e . V njih ni 
V e r e ne P o g u m a ne Zanosa . S a m e vejo , d a so s a m o sanje , brezkoristno 
s a n j a r j e n j e , s k o r a j s t a r č e v s k i p o b e g v n e - r e a l n o s t . T e m a l e s a n j e so v 
bis tvu s p o m i n . S p o m i n , s a n j a n iz n e m o ž n o s t i (se p r a v i iz z d a j š n o s t i ) , 
s a n j a n o m o ž n o s t i (se p r a v i o p r e t e k l o s t i ) , z a k a t e r o p a d a n e s v e m , d a 
p r a v t a k o ni bi la m o ž n o s t — d a j e bi la le n a v i d e z n a m o ž n o s t , i luzi ja 
(ker se je s k a z a l o , d a se ni s p o l n i l a in d a se ne m o r e spolni t i ) . O, davna 
želja, tvoj odmev / se zdaj z nasprotne stene vrača: / deček stezo pred 
sabo je imel, / a mož strmi na ono stran prepada. Možnost i se m a n j š a j o , 
v r a t a se z a p i r a j o . Želje so zgol j želje, to je to, d a žel imo. Žel imo l a h k o 
z m e r a j in p o v s o d . Tis to , k a r želimo, p a je z u n a j d o s e g a n a š i h rok . Vse-
b i n a žel je je n j e n a n e g a c i j a . V n a r a v i s v e t a je, d a se ne m o r e uresnič i t i . 
V tej sobi, kjer že dolgo vrsto let 
živim, neopazno med vsakdanjimi predmeti 
ozvezdja krožijo in je ujetih 
veliko rim, spominov in besed. 
(Soba) 
P R E D M E T I . V odnosu do p r e d m e t o v o s t a j a K o v i č na p o z i c i j a h svoje 
p r e j š n j e zbirke . O s t a j a h u m a n i s t , s r e d i š č e s v e t a m u je č l o v e k in č l o v e -
š k o ž ivl jenje . P r e d m e t i so le s r e d s t v a , ki j ih u p o r a b l j a m o z a svoje člo-
v e š k e ci l je . S a m i v sebi n i m a j o n i k a k e g a p o m e n a , j e d r a , ž i v l j e n j a . So 
z n a k i , ki s p o m i n j a j o n a tiste, ki so j ih u p o r a b l j a l i , n a n j i h o v o ž iv-
l jenje . 
S t e m j e dobil s p o m i n novo f u n k c i j o . S p o m i n je u n i v e r z a l e n : je g l a v -
n a las tnost v s e g a — v s a k a s t v a r s p o m i n j a n a n e k a j . S p o m i n j e n a š e 
o z r a č j e , k o m u n i k a c i j a , a b e c e d a . S p o m i n nas z d r u ž u j e , m e n e s tabo, 
n j e g a z n j i m , m o j o z d a j š n o s t z m o j o p r e t e k l o s t j o . M o j a e d i n a r e š i l n a 
b i l k a je . O p o r n a t o č k a , ki m i e d i n a p o m a g a in o m o g o č a obsta t i . K o 
g l e d a m p r e d m e t e , s t v a r i — r e c i m o — svoje sobo, se s p o m i n j a m t e g a , 
k a r sem delal , mislil , č u t i l n e k o č . T a hip , ko se t e g a s p o m n i m , p a ne 
živim v e č tujega življenja, n isem v e č s a m sebi tujec , u j e t n i k u m r l i h 
I n s t i t u c i j . T a h i p sem se našel , odkr i l sem svojo n o t r a n j o integr i te to , 
i n t e r n o p o v e z a v o , ž ivo t k i v o osebnega d o ž i v e t j a . S p o m i n m e d e l a last -
nega , p r i s t n e g a , r e s n i č n e g a — ž i v e g a . S p o m i n je tisti , ki o m o g o č a , d a 
p o s t a j a j o vsakdanji predmeti ozvezdja, d a izgubi jo svoj sivi v idez , svojo 
v s a k d a n j o s t (obl iko m r t v o s t i , u p o r a b l j i v o s t i , ins t i tuc ionalnost i ) in po-
s t a n e j o s v e t o v j a . p o l n a P o m e n a . Srce navidez negibnih stvari / oživljajo 
neki neznani kraji, / neko življenje, ki se sicer s pomišljuji / pregiblje, 
vendar ne stoji. Č u t i m , d a ž ivim. In č e p r a v v e m , d a se ž ivl jenje , ki g a 
živini, pregibi je sicer s pomišljaji, se pravi da teče počasi, majlino, ne-
opazno, da se zatika, omaguje, zastaja, da ni niti zdaleč podobno Veli-
kemu življenju, pa je kljub temu res, da ne stoji, da teče, da se pre-
giblje: da Živim. To, da živim, ne morem odkriti iz zdajšnosti (ki je 
neosebna, neresnična, prazna in zgolj lupina), temveč le iz preteklosti, 
iz tega, da mi spomin obudi predstavo o mojem prejšnjem življenju. 
Vse ima svojo barvo, glas in zvok, / tudi oenečih rož molčanje, / odri-
njene in vendar žive sanje / in igre že pozabljenih otrok. Edino resnič-
no življenje je preteklo življenje. Mnogo preteklih, zaprašenih dni / se 
tukaj išče in razhaja / in vse umira in vse se poraja / iz muzike spo-
minov in stvari. 
RAZLIKA. Razlika z Zajcem, ki je tedaj že začel zidati svojo novo 
vizijo sveta, je torej dvojna: spomin, ki vrača Zajca v preteklost, je 
spomin na Velike dogodke, na Revolucijo, na Boj. na Ubijanje, na Nad-
oscbno Zgodovino. Pri Koviču ni mogoče zaslediti nič podobnega. Svet, 
b kateremu se vrača v spominu, je ravno obraten od Zajčevega: to je 
mali svet majhnih stvari. Koviču je živa in smiselna (bivša) intima, 
tisto osebno in zasebno, kar se da izmeriti le z najtanjšimi čuti: zapra-
šene stvari, veneče rože, igre otrok. Ta svet pozna sicer tudi Zaje: idilo 
Doma, preden je posegla vanj Zgodovina. Vendar je ta idila odmak-
njena, nikakor ni njegovo osrednje doživetje. Poglavitno doživetje, ki 
se ga ni mogel več znebiti, je uboj Idile. Zaje ni zmožen sestaviti raz-
bitih koščkov svojega življenja, ker ne more (dialektično ali kako dru-
gače) v sebi premagati Revolucije, njene usodne teže in temne plati; 
ta je ostala nepremakljiva sredi njegovega življenja kot ogromna skala, 
ki se je zavalila na sredo orne zemlje. Ne more je odstraniti, ne more 
je razdrobiti in zmleti v plodno zemljo. Ne more ji odkriti nekega dru-
gega smiselnega namena in pomena. Skala leži na njem, pritiska na 
sredo njegovega srca, duši ga in razpira s samim sabo. Zaje si ne more 
znova osvojiti in udomačiti mladostne intime, Revolucija jo je strla 
dokončno. Kovičeva pot je vse drugačna, njegovo življenje ne pozna 
podobnega preloma. Ves čas je teklo mirno, zložno, enakomerno, brez 
pretresov. Revolucija — Zgodovina — nima v njem svojega mesta, niti 
oddaleč ne. Intimno življenje se je lepo polagoma institucializiralo, s 
tem pa odmiralo in — skoraj — odmrlo. Zu izgubo mladostne idile in 
vase verujočih snnj ne krivi niti nekoga odzunaj niti sebe. Utrujeno 
in že vnaprej sprejema konsekvcnce svojega življenja. Vse, kar se godi, 
je t a k o r e k o č n a r a v n o , n a s t a j a s a m o od sebe. Č i m bolj n a z a j g r e m , t e m 
l e p š e m u se b l i ž a m . T o l e p o p a je in t imno, zasebno. N a v s e j pot i ne 
n a j d e m nič V e l i k e g a in Z g o d o v i n s k o u s o d n e g a . K o v i č e v p e s n i š k i svet 
je n a e n k r a t t a k o ozek, d a z a R e v o l u c i j o sploh ne ve. 
D r u g a t o č k a , v k a t e r i se K o v i č r a z l i k u j e od Z a j c a , j e odnos do 
reči . P r i obeli so p e r s o n i f i c i r a n e . L e d a p r i Z a j c u v s e b u j e j o v sebi vse 
tisto, k a r j e p r i n e s e l veliki P o l o m č l o v e k a , se p r a v i , d a s k r i v a j o v sebi 
p r e d v s e m S m r t , pr i K o v i č u p a , ki t e g a P o l o m a ne p o z n a , g a n j e g o v e 
r e č i t u d i ne m o r e j o nositi . Nosi jo tisto, k a r j e v s e b i n a K o v i č e v e g a ž iv-
l j e n j a : int imo. R a z l i k a se z d a j neogibno n a d a l j u j e in z a o s t r u j e . U s o d a 
K o v i č e v e in t ime je i z g u b l j a n j e in t ime , u s o d a Z a j č e v e i n t i m e je n j e n o 
z g o d o v i n s k o U n i č e n j e . K o v i č e v i n t i m n i č l o v e k o s t a j a i n t i m n i č l o v e k , 
č e p r a v se s a m v sebi z g u b l j a in a n o n i m i z i r a , Z a j c e v je p r e n e h a l biti 
č lovek . P o s m r t i se je s p r e m e n i l v reč . Ž i v a r e č je vse, č l o v e k ni nič . 
P r i K o v i č u j e r e č še z m e r o m s r e d s t v o za o b u j a n j e p r e t e k l e g a Č l o v e k a . 
Č l o v e k v s t v a r e h ni za ledenel , o k a m n e l , t e m v e č se p r i k a ž e iz n j i h t a k o j , 
ko ga z a g l e d a p e s n i k o v pogled . R e č o d v r ž e r a z sebe k o t tesno oblač i lo 
in že s p e t je č l o v e k . Z a j c e v č l o v e k ne m o r e svoje p o - s t v a r e l o s t i nikoli 
v e č o d v r e č i , p o s t a l a je n j e g o v a U s o d a , n j e g o v a K a z e n . E p o h a Č l o v e k a 
— h u m a n i z m a — je p r i Z a j c u v m i n e v a n j u . K o v i č je — n a s p r o t n o — 
še z m e r o m v njej . N j e g o v a p o e z i j a j e — n a t e j s topnj i — t i p i č e n z n a k 
r e s i g n i r a n e g a in p e s i m i s t i č n e g a h u m a n i z m a . 
Ajatutaja uredi noči, 
ajatutaja 7.a vse ljudi. 
(Pesnikova uspavanka) 
H U M A N I Z E M . P o d o b n o je tudi s h u m a n i z m o m . K e r za K o v i c a Č l o -
v e k še z m e r o m živi , ž ivi jo še z m e r o m t u d i L j u d j e , Č l o v e š t v o . I n s t i t u c i a -
l i z i r a n j e j ih j e s i cer zudelo, ni j ih p a ubilo. Sredi D r u ž b e s m o a n o n i m n i , 
razosebl jeni , k a r p a ne p o m e n i , d a s m o d o k r a j a r e i f i c i r a n i . R e i f i k a c i j a 
za K o v i c a ni osvoj i la l judi v n j i h o v e m b i s t v u in n o t r a n j o s t i (kot z a 
Z a j c a , z a k a t e r e g a j e t o t a l n a in a b s o l u t n a ) . P o s t v a r e l a je č l o v e k o v a lu-
p i n a — n j e g o v o d r u ž b e n o d e l o v a n j e (ki j e z a t o n e a \ t e n t i č n o , lažno , ne-
č l o v e š k o ) . I n t i m a o s t a j a n e d o t a k n j e n a . Č l o v e k i m a s a n j e — č e p r a v resi-
g n i r a n e — s k a t e r e m i leti v p r e t e k l o s t in p r i h o d n o s t , do teh s a n j reif i -
k a c i j a n i m a d o s t o p a . I n t i m n o s a n j a j o č i č l o v e k je D o b r i č l o v e k , o b č e s t v o 
vseli i n t i m n o D o b r i h l judi je Č l o v e š t v o . T e g a Č l o v e k a in te L j u d i i m a 
pesnik r a d . N j i m je n a m e n j e n a n j e g o v a p o e z i j a . Zanje in malo tudi 
zase / drobno uspavanko poje srce. 
Življenje se še ni, še ni pričelo. 
(Pravljica) 
N E R E A L 1 Z I R A N O S T . O b d o b j e p r v e p o l o v i c e p e t d e s e t i h let je ob-
d o b j e n e r e a l i z i r a n o s t i p o v o j n e g e n e r a c i j e . P r e d nj imi nič — le p r i č a k o -
v a n j e še bol j i n t e n z i v n e i n s t i t u c i a l i z a c i j e o z i r o m a r e i f i k a c i j e . Z a nj imi 
vel iki Svet , ki ni bil n j i h o v ( Z m a g o v a l c i so bil v v s a k e m p r i m e r u D r u g i ) . 
N j i h o v a je bi la s a m o z a s e b n a i n t i m a (a tudi t a je b i la resno o g r o ž e n a 
in j i m j e p o l z e l a iz rok) . P r e v l a d u j o č o b č u t e k je bil o b č u t e k neuresni -
čenost i . N i č se ne zgodi , n i č se ni uresniči lo , n a š a z d a j š n o s t je n e k a j 
z a č a s n e g a , p r e h o d n e g a , n e e k s i s t e n t n e g a : soc ia lno in z g o d o v i n s k o v z e t o : 
nismo. K o v i č e v o p r e p u š č a n j e ž i v l j e n j u (ž ivl jenju , v e č j e m u od p o s a m e z -
nikov) je izgubilo o s r e d n j e mesto , ž iv l jenje j e z a č e l o p o s t a j a t i odsotno. 
( T u j e m o ž n a n e k a k š n a p a r a l e l a m e d K o v i č e v i m o d d a l j e v a n j e m Živ-
l j e n j a kot p e s n i k o v e t e m e l j n e v r e d n o t e in S t r n i š e v i m o d d a l j e v a n j e m 
bit i . S t r n i š a je d e j a n s k o p o t e n c i r a l in poglobil to K o v i č e v o z a č e t n o 
odsotnost Polnost i , R e s n i c e , R e a l n o s t i . — S p l o h j e S t r n i š e v pesniški 
svet v m a r s i k a t e r e m p o g l e d u n a d a l j e v a n j e in i n t e n z i f i k a c i j a K o v i č e -
v e g a ; p r i m e r j a j m o le n j u n odnos do s a n j . do s p o m i n a , do r e s i g n a c i j e , 
do p a s i v n o s t i l judi . . . ) 
Obrni v duši list nazaj. 
(Obrni list) 
P R E T E K L O S T . P e s n i k se n e n e h o m a v r a č a v p r e t e k l o s t . O p i s u j e 
svoje r o d n o mesto , v k a t e r e m z d a j s icer ne živi v e č , os ta lo p a m u je 
n a j b o l j pr i s r c u in n a j v e č v r e d n o . Na severu te male domovine / je 
mesto, kjer sem bil nekoč doma. / Nad njim so nizke gozdnate planine / 
in dobra volja vedrega neba. / Tam so vse hiše starega spomina / in, 
koder ozke ulice gredo, / ne manjka krčem in ne zmanjka vina / in ne 
ljudi, ki ga pijo... / Na tujem kje so ljubši mi večeri / od utrudljivih 
jutranjih skrbi, / a tukaj dan z enako mero merim / kot hitri beg lju-
bezenskih noči. / Ker, ko prebiram blažene spomine / dekliških sanj in 
deškega srca, / vem. da sem bil, da sem, da bom doma / na severu le 
male domovine. ( P e s e m Moje mesto.) P r e t e k l o s t je p r e d ž i v l j e n j e . P e s n i k 
beži v a n j o , le v njej oživi , le t a m je d o m a l e p o t a in č u d e ž ž iv l jenja . V 
Pravljici o b u j a s p o m i n e nu runo m l a d o s t . Življenje se še ni, še ni pri-
čelo. / Preteči mora mnogo, mnogo dni, / preden bo kje na samem do-
zorelo / in iz otrok napravilo ljudi. / Z daj še ni čas, ko rožnate papirje / 
ljubezen razprostre med ljuba dva, / nobenih senc ne skriva še pri-
doerje / in deklica je sama mimo šla. E k s i s t e n c i a l i j o Živ l jenja , o p e v a n o 
in us tol ičeno v d r u g e m delu p r e j š n j e — p r v e — zbirke , je z d a j z a m e -
n j a l a e k s i s t e n c i a l i j a m l a d o s t i , p r e d ž i v l j e n j a , n e r e a l i z i r a n o s t i . P e s n i k živi 
s v o j n e k d a j : Z daj še ni čas, zdaj smo šele o aprilu / in deklica, ki sama 
mimo gre, / v nemirnem, nepredolgem krilu, / še marsičesa vedeti ne 
sme. / O, še po letih z obledele slike / sanjava in nevedna se smehlja / 
in vendar nekaj, kar še nima oblike, / se že narahlo v nederjih spozna. / 
Kot da na steni stare galerije / bi v zgodnjih ur prezgodnji čas, / ko 
vanjo prvo sonce sije, / zagledal lep otroški obraz. / Ko da iz njega 
govorile / bi temne, velike oči: / »Nekoč se bomo spremenile / in z nami 
vse se spremeni.« I A ni še čas: v daljavi se še belo / poslednji sneg 
v planinah lesketa / in deklica je sama mimo šla. ,/ Življenje se še ni, 
še ni pričelo. 
V p e s m i Obrni list se pesnik n a r a v n o s t p o z i v a k v r a č a n j u : Obrni 
v knjigi list nazaj. / Narahlo, da se ne ospejo sanje / o sreči, ki je segla 
vanje, / da podari ljubezni svoj smehljaj. L e p o t a je v p r e t e k l o s t i , v z r o k i 
so p r e t e k l i , vse je v p r e t e k l o s t i : Dotik dveh vlažnih rok in stisk dlani. / 
le ustnice so topel dih čutile, / hotel sem jaz in si hotela ti, / in vendar 
niso se sklenile. / Se vprašaš kdaj morda: zakaj? / Obrni o duši list 
nazaj. K a r je , je bilo n e k o č . Z d a j ni n i č e s a r v e č , le s t a r č e v s k o č a k a n j e 
n a s m r t . Nekje na soncu dolgo bi slonel / in bi prešteval bele pajčevine / 
jesenskih dni; gozd bi žarel / in čakal, da poletje mine; / da listje po-
rjavi in obledi, / da pride čas, ko pade slana / in potok se skali / in je 
tema zarana. / Nekje na soncu daleč od ljudi, / prešteval in premišljal 
bi spomine / ves dolgi dan, ko gozd žari / in čaka, da življenje mine. 
( P e s e m Jesen.) 
P r v i c ike l z b i r k e — cikel z n a s l o v o m Pravljica — z a k l j u č u j e p e s e m , 
ki p o v e z u j e vse do z d a j o b r a v n a v a n e teme. M o ž in ž e n a ( č l o v e k a c ivi l -
n e g a ž i v l j e n j a , z a p r t a v i n s t i t u c i j o : v z a k o n s k o zvezo) se l j u b i t a , se 
p r a v i , d a se j i m a j e p o s r e č i l o za k r a t e k nočni č a s uiti svoji ins t i tuc ia l i -
z i ranost i , r e i f i c i r a n o s t i in a l ieni ranost i . Zarja med zavesami rdi. / Sko-
raj se bo hčerka prebudila. / Midva pa še nisva dol jubila / te prezgodaj 
nehane noči. N o č n a l j u b e z e n j e o b u j a n j e p r e t e k l o s t i , v r a č a n j e n a z a j , 
s a n j a n j e : n e g a c i j a v s a k d a n j o s t i . Na blazini iščem tvojo dlan, / ko leživa 
komaj prebujena, / ko pozabljam, da sva mož in žena, / in pozabljam 
na vsakdanji dan; / na teh sto in sto stvari, / ki je treba z njimi pre-
živeti / od pozimi do poleti / kratke in pa dolge din. L j u b e z e n in v s a k -
d a n j o s t n is ta z d r u ž l j i v i . I z k l j u č u j e t a sc . T o p a je v Prezgodnjem dnevu 
novo — v Pesmi štirih t a nespoj l j ivos t o b o j e g a p e s n i k u še ni bi la t a k o 
p o p o l n o m a j a s n a , t i č a l je še v č a s u , v k a t e r e m se je i n s t i t u c i a l i z a c i j a 
l jubezni k o m a j izvrš i la . Z d a j p a je iz r e s i g n i r a n e g a s p r e j e m a n j a živ-
l jenja z a č e l p r e h a j a t i v k r i t i č n o r e s i g n i r a n o s p r e j e m a n j e ž i v l j e n j a . Ze 
umira kratka noč. / Skoraj spet si bova tuja. / Ze se prva skrb prebuja 
brez spominov na nekoč. Ž i v l j e n j e se je izprazni lo , l e p o t a odšla , z a m e -
n j a l a jo je s i v a s k r b v s a k d a n j o s t i . 
Namesto v sanjah živimo zdaj med pohištvom, 
ki je, odrgnjeno od dolgih let, 
že zdavnaj obupalo nad svojim devištvom 
in mu je vseeno, soba ali klet. 
(Vsakdanjost) 
V S A K D A N J O S T . N a s l o v n a s l e d n j e g a c i k l a je Vsakdanjost. C i k l a 
Pravljica in Vsakdanjost p o n a z a r j a t a obe p o g l a v i t n i , t a k o k r u t o izkl ju-
č u j o č i se eksis lencia l i j i K o v i č e v e g a p e s n i š k e g a s v e t a : l jubezen in insti-
tuci jo . A l jubezen j e n a u m i k u . V s a k d a n j o s t jo z m e r o m b o l j o d r i v a , 
l jubezenske noči so z m e r o m k r a j š e in r e d k e j š e , v s a l e p o t a ž i v l j e n j a se 
je s k r i l a v p r e t e k l o s t — le s rce še v z t r a j a v z d a j š n o s t i , a za k a k š n o c e n o ? 
O sreči pripovedujejo fotografije / v okvirih in albumih, ali kje drugje, / 
in rože, kadar jim sonce sije / in ki eno samo poletje žive. / Kakor večer 
dolgočasne nedelje j življenje se vleče in žalosti / in kakor roke prezeble 
šivilje / v razdrapani kamri srce drhti. K o v i č o s t a j a h u m a n i s t . N i k a k o r 
se ne m o r e odloči t i , d a bi č l o v e k a z a n i k a l . N e le d a č l o v e k o v e a v t e n -
t i č n e e k s i s t e n c e ne p r e s t a v i v č a s po smrt i , t e m v e č je ne pot i sne niti 
do k r a j a v p r e t e k l o s t . D o sodobnost i je pesnik r a z p o l o ž e n s icer že zelo 
k r i t i č n o , ne m o r e si je p a zamis l i t i t a k š n e , d a bi bi la p o p o l n o m a ne-
č l o v e š k a , p o p o l n o m a b r e z č l o v e k a . Č l o v e k o s t a j a v n je j in p r i č a o ve-
l javnost i h u m a n i z m a — č e p r a v je t a č l o v e k i z g n a n iz inst i tuci je , se 
p r a v i v n a n j e g a , d r u ž b e n e g a , d r ž a v n e g a , o r g a n i z a c i j s k e g a ž i v l j e n j a , č e -
p r a v j c r e d u c i r a n n a n a j h u j š o n o t r a n j o s t , n a golo drhteče srce. T o srce 
je s icer n e g a c i j a v s a k d a n j o s t i , ni ga p a z u n a j nje . V s a k d a n j o s t g a ob-
d a j a , s t iska , m r a z i . v a n j z a b a d a svoje nas i lne dlani , z r a s k a v i m i p r s t i 
s ivine t r g a n j e g o v o do s k r a j n o s t i o b č u t l j i v o s u b s t a n c o . K o v i č e v č l o v e k 
je še z m e r o m p o j m o v a n enotno , n o r m a l n o v smislu h u m a n i z m a . Še z m e -
rom j e č l o v e k tega s v e t a , č e p r a v j e že zelo blizu meje , n a k a t e r i m u 
to ne bo v e č m o g o č e . K o v i č j e d e n tistih p e s n i k o v , ki so ekspl ic i tn i 
h u m a n i z e m p r i g n a l i v bl ižino n j e g o v e g a roba . 
Radio svira vesele koračnice 
za spomin na pretrgane sanje 
in da ne bi kdo legel preveč vsakdanje 
pod v lak na tračnice. 
(Jutro) 
O B U P . K o v i č e v p e s n i š k i svet se i n t e n z i v i r a . T u d i s p r e j e m a n j e ž iv-
l j e n j a p r i h a j a do svoj ih m e j a . V č a s i h — n e r e d k o — se p o č u t i srce ( e d i n a 
p r e o s t a l a č l o v e k o v a p r i č a ) že t a k o n e s r e č n o , d a se z n a j d e č is to p r i k o n c u 
b i v a n j a . Se s p l o h še d a ž ivet i v t e j do k r a j a z a d u š l j i v i s ivini? V e č e r i 
so t e m n i , j u t r a nič m a n j . Jutro je, tako kot zmeraj: / prezgodnje in ne-
prespano / in medlo zaznamovano / še z nečim od včeraj. M o j e — n a š e 
— ž i v l j e n j e j e medlo, b r e z vol je s e m in b r e z m o č i (neprespan), v živ-
l j e n j e sem bil v r ž e n prezgodaj: č a k a nas prezgodnji poraz. T o j u t r o je 
s kako navadno fotografijo / kateregakoli obraza, j zaprašeno z melan-
holijo / prezgodnjega poraza. E n t r e n u t e k pesnik še v e r j a m e , d a je 
m o g o č e ž i v l j e n j e o h r a n i t i — kot s p o m i n (Po končani predstavi pred-
mestnega kina ! v kaki zakotni kavarni in v poltemi / malo sreče in 
nekoliko vina / in dvoje ljudi. / Kakor na stari sliki, / le da je okno 
odprto in / da na vrtu cvete veliki / beli jasmin / in da na srečo v pol-
temi, / na ta ubogi spomin za pozna leta, / kot z onega sveta / strmijo 
velike oči. — P e s e m Ljubezen), d r u g i t r e n u t e k p a z d v o m i ce lo v to 
(Do smrti je včasih samo en dan / in je kakor dolga leta / nikomu na-
menjen in neznan / kot stara dekleta. / Od dolgega popoldneva / postaja 
počasi star / in polagoma prepereva / kot kaka pozabljena stvar, / po-
tem pa vendarle mine / in dozori / in kot stara peronska karta / nekje 
obleži. — P e s e m Dan pred smrtjo). T o je o b u p . T u d i s p o m i n se ne 
m o r e o h r a n i t i , tudi s p o m i n n i č e s a r ne o h r a n j a . K a d a r s r c e o b u p a in 
p r e n e h a d r h t e t i ( k a d a r t o r e j p r e n e h a č l o v e k p r i č a t i svoj obstoj n a t e j 
zemlj i ) , t e d a j je v s e g a k o n e c : k o n e c č l o v e k a in s t e m k o n e c h u m a n i z m a . 
Č e ni s r c a ( l jubezni) , je ž iv l jenje p o p o l n o m a nesmiselno in b r e z p o m e n a 
(nikomur namenjeno in neznano). T o se zgodi t a k r a t , ko z d v o m i m v 
s o č l o v e k a , v Č l o v e k a , v m o ž n o s t n o t r a n j e g a k o m u n i c i r a n j a m e d d v e m a , 
v l jubezen. Z a t o j c l j u b e z e n bis tveni , n e o d t u j l j i v i z n a k č l o v e š k e g a : po-
goj n j e g o v e eks is tence . Č l o v e k ne m o r e biti s a m . S a m je k v e č j e m u l a h k o 
le z a č a s n o , v i n t e r m e z z i h u t rujenos t i . V e n d a r ce lo v teh v m e s n i h t re -
n u t k i h pričakuje novo l jubezen, o b u d i t e v l jubezni . T a k o j ko bi p r i s t a l 
n a a b s o l u t n o odsotnost l jubezni , na n j e n o a p r i o r n o n e m o ž n o s t (kot Zaje , 
k o t S t r n i š a ) , bi Č l o v e k izginil . S a m o t a bi p o s t a l a a b s o l u t n a . O s a m l j e n i 
p o s a m e z n i k bi se spoji l s s m r t j o . A b s o l u t n a s a m o t a j e smrt . 
O b u p j e v m e s n o s t a n j e m e d to absolutno s a m o t o in r e s i g n i r a n i m spre -
j e m a n j e m ž i v l j e n j a , ki je v b i s t v u še i luzija . O b u p je n e g a c i j a i luzije 
in t r e n u t n a r a z s v e t l i t e v p o s a m e z n i k o v e zavest i , v k a t e r i s p o z n a , d a je 
R e s n i c a v absolutni samot i , v smrt i , to s p o z n a n j e p a o s t a j a s a m o t re -
nutno , s a m o m e j n o s p o z n a n j e , s a m o O b u p , ki p o s a m e z n i k a s t raš i , s k a -
t e r i m m o r d a p e s n i k celo k o k e t i r a , a ne p o s t a n e e d i n a in d o k o n č n a 
r e s n i c a n j e g o v e g a ž i v l j e n j a in zaves t i (kot za S t r n i š o in Z a j c a ) . K o v i č 
se n a h a j a p o n a v a d i p r e d o b u p o m , v č a s i h o b u p a , p a se s p e t hi t ro v r n e 
v n e k o m o ž n o s t — n a j r a j š i v s p o m i n . O b u j ) je z m e r o m le k o n t r a p o z i c i j a 
u p u . Č e u p a m in se mi u p a n j e ne spolni , p r i d e m ob u p a n j e , ob u p in 
p a d e m v o b u p . K j e r ni u p a n j a , ni o b u p a . Zaje , ki je v t e m p o g l e d u 
bližji K o v i č u ( s a j j e z a č e l svojo p e s n i š k o p o t sredi r o m a n t i c i z m a ) , do 
s k r a j n o s t i si lovito o b u p u j e , o b e n e m p a se m u že posreč i , d a s t o p a za 
o b u p , d a se že v n a p r e j o d r e k a u p u in t a k o s p r e j e m a s m r t ( p o d o b n o kot 
K o v i č s p r e j e m a ž iv l jenje ) . S t r n i š a stoji tu z a k o r a k dlje . O b u p a ne 
p o z n a več . N j e g o v č l o v e k ne z a k o r a č i v ž iv l jenje z u p a n j e m in iluzijo, 
t e m v e č je s s m r t j o s p r i j a z n j e n že od z a č e t k a . 
O b u p je p r a v z a p r a v p o s t o t e r j e n o r a z o č a r a n j e . R a z o č a r a n sein p a 
p r a v t a k o l a h k o le t a k r a t , ko sem bil p r e j o č a r a n — o č a r a n od r o ž n a t e 
l e p o t e ž i v l j e n j s k e g a j u t r a , ki m e je p o k r a l j e v s k o s p r e j e l o in od k a t e -
r e g a sem n e z n a n s k o vel iko p r i č a k o v a l . K o nain ž iv l jenje ne d a t is tega , 
z a k a r m e n i m o , d a nain j e bilo obl jubl jeno, ko se p o č u t i m o p r e v a r a n i , 
o d p a d e njegov č a r , p o k a ž e se n e p r i j e t n a s t v a r n o s t . I n v t e j s t v a r n o s t i 
se z n a j d e m r a z o č a r a n . E k s i s t e n c i a l n a r a z o č a r a n j a ni z n a č i l n a z a K o -
v i c a , n jegov v s t o p v ž iv l jenje ni p o t e k a l v z n a m e n j u o č a r a n o s t i in p r e -
lepih iluzij (odkril i p a jo b o m o p r i M i n a t t i j u , p r i K r a k a r j u in d r u g i h ) . 
K o v i č e v odnos do s v e t a je že od z a č e t k a o n k r a j r a z o č a r a n j a , k a r p o -
meni , da g r e pri njem z a n a d a l j n j o p o z i c i j o v zgodovini p o v o j n e slo-
v e n s k e poezi je . 
K o v i č e v o b u p ni silovit , n e z n a n s k i , s t r a s t e n , g r o z l j i v o t r p e č (kot 
Z a j c e v ) . I m a z n a č a j o s t a l e g a K o v i č e v e g a o d n o s a do s v e t a : m i r e n je , t ih, 
p o č a s e n . G r e z a prepereoanje, z a izzvenevanje. P e s e m V stari kavarni 
p o n a z a r j a ž i v o t a r j e n j e , v k a t e r e m t u d i srce ne drhti v e č : Tukaj mine-
vajo dnevi počasi, / kakor da niso od tega sveta / in nepotrebni kot 
mali oglasi, / ki jili prebira stara gospa. V p e s n i k o v i h m l a d o s t n i h so-
c i a l n o z g o d o v i n s k i h d o ž i v e t j i h ni n i č t a k š n e g a , k a r bi m u d a l o o b č u t e k 
P o m e m b n o s t i d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a . Z a n j je bistveno, d a v d r u ž b i ne 
vidi n i č r e s n i č n e g a , n i č v e l i k e g a , n i č č l o v e š k e g a . Č e bi v i d e l v n j e j 
U b i j a n j e , Zlo, S p o p a d e ipd. (kot Z a j e ) , bi se do t e g a o p r e d e l j e v a l (ali 
se ji u p i r a l al i jo slavil ) . T a k o p a j e s o d o b n a , n o r m a l i z i r a j o č a se, ci -
vi lno p o m e š č a n j a j o č a se d r u ž b a z a n j e n o s t a v n o n i č v r e d n o , a r e a l n o 
d e j s t v o in n a š e ž iv l jenje v te j d r u ž b i nepotrebno, n e p o m e m b n o , ž iv l jenje 
malih oglasov. T o ni Veliki z a j č e v s k i N i č , ki kolje , to j e nič, ki p o m e n i , 
d a se nič ne dogodi, d a se n o b e d e n z a n i č z a r e s ne z a n i m a , d a tore j 
n i k o g a r — v r e d n o s t n o — ni ( Č l o v e k j e z a n j — to je Z a k o n — le t a k r a t , 
ko j e v spoju , v k o m u n i k a c i j i , v l j u b e z n i s s o č l o v e k o m . Č e ni s o č l o v e k a , 
ni č l o v e k a ) . Tukaj se zmeraj nekaj dogaja, / vendar se nič ne dogodi, / in 
niti za rože, ki jih prodaja / nekdo, tukaj nikomur ni. D r u ž b a j c s t a r a , 
z a p u š č e n a , z a p r a š e n a k a v a r n a , n j e n o d o g a j a n j e je n a v i d e z n o . Vse se je 
u s m r a d i l o . Vse stoji o z i r o m a vse p o č a s i u m i r a . Stara gospa je obrnila 
list. i Kakor da daven spomin prepereva / bogvekomu zaman izzveneva / 
v zgodnjem večeru valse triste. S p o m i n m u t a t r e n u t e k ne p o m e n i no-
bene možnost i . T u d i s p o m i n preperev a in izzveneva, še m a l o in ne bo 
g a v e č . T o je K o v i č e v o b u p . 
P E S N I Š K A I N P O L I T I Č N A P O D O B A D R U Ž B E . P o s e b n o v p r a š a -
nje je , kol iko p r a v i č n a je K o v i č e v a p e s n i š k a p o d o b a t a k r a t n e m u de-
j a n s k e m u s o c i a l n e m u ž i v l j e n j u ? 
O d g o v o r n a to v p r a š u j e v s e k a k o r ni p r e p r o s t . K a j in k a k š n o je bilo 
t a k r a t n o d e j a n s k o soc ia lno ž i v l j e n j e ? Šele če bi si pr iš l i o t e m n a jasno , 
bi bilo l a h k o t a k o d o b l j e n o m e r i l o p r i m e r j a t i s K o v i č e v o p e s n i š k o po-
dobo in s k l e p a t i o r a z l i k a h m e d n j i m a . P r e d e n p a bi se spust i l i v te 
v r s t e r a z g l a b l j a n j a , l a h k o u g o t o v i m o n e k a j vel iko bolj o č i t n e g a : r a z l i k o 
m e d K o v i č e v i m d o j e m a n j e m s v e t a ( d r u ž b e ) in podqbo, ki si jo je d r u ž b a 
u s t v a r i l a o sebi p r e k svojih u r a d n i h p r e d s t a v n i k o v . 
M e d o b e m a p o d o b a m a j e k o m a j k a j s k u p n e g a . P o l i t i č n e a n a l i z e 
g o v o r i j o o n e n e h n e m n a p r e d o v a n j u ž i v l j e n j a n a vseh tor išč ih , o r a z v o j u 
d e m o k r a c i j e , s t a n d a r d a , o t e m , d a s m o še z m e r o m v R e v o l u c i j i . N a p a k e 
s icer so, t u d i p o m a n j k l j i v o s t i in zablode , v e n d a r j e bi la — po eni s t r a n i 
— vel ika v e č i n a teh n a p a k neogibna , p o d r u g i s t r a n i p a so to le p o s a -
m e z n e in n e b i s t v e n e d e f o r m a c i j e , m e d t e m ko j c n a p r e d o v a n j e o s n o v n e 
soc ia lne p r a k s e j a s n o in z u n a j d e b a t e . N o v a d r u ž b a n a p r e d u j e n a t a n č n o 
p r o t i C i l j u , ki si g a je z a s t a v i l a , č e p r a v z n e k a t e r i m i d r u g i m i s redstvi , 
kot j ih j e u p o r a b l j a l a v d r u g i p o l o v i c i š t i r i d e s e t i h let. K o r u k za k o r a -
k o m (nikoli ne n a r e d i k o r a k a n a z a j ) se p r i b l i ž u j e S o c i a l i z m u , K o m u -
n i z m u , se p r a v i I d e a l n e m u H a r m o n i č n e m u s t a n j u A b s o l u t n o R a z r e š e -
n e g a S v e t a . T e g a s icer ne bo dosegla t a k o j , m o r d a v p o p o l n o s t i nikoli 
ne, o p a z n o p a je p r i b l i ž e v a n j e t e m u s t a n j u kot C i l j u . G r e t o r e j za 
n e n e b n o N a p r e d o v a n j e in B o g a t e n j e n a v s e h soc ia lnih nivoj ih . 
A l i g o v o r i t a K o v i č e v a p o e z i j a in p o l i t i č n a o c e n a o isti s t v a r i ? A l i 
je sploh m o g o č e imet i o isti s t v a r i t a k o r a z l i č n i m n e n j i ? K o p e s n i k ugo-
t a v l j a s m e r s o c i a l n e g a d o g a j a n j a , v idi n e d v o u m n o , jasno , o č i t n o k v e č j e -
mu nenehno n a z a d o v a n j e , prepereoanje, izzveneoanje, u m i r a n j e , b l i ž a n j e 
p o p o l n i i z p r a z n i t v i ž iv l jenja , i z n i č e n j u vsega , r e i f i k a c i j i , a l ienac i j i , 
a n o n i m i z a c i j i , m a s i f i k a c i j i . N i č ne ras te , n i č ne n a p r e d u j e , n a r o b e , vse 
se sesipa , edine p r e o s t a l e o p o r n e t o č k e z a ž i v l j e n j e so v pre teklos t i , 
v s p o m i n j a n j u , v s a n j a h (v že d o g o d e n e m ) . K d o i m a p r a v ? I m a t a l a h k o 
o b a p r a v ? 
P o s k u š a j m o se p r i b l i ž a t i r a z r e š i t v i n a š i h v p r a š a n j z d r u g e pla t i . 
D e n i m o , d a so t a k o p o l i t i č n e kot p e s n i š k e ocene s o c i a l n e g a p o l o ž a j a 
s u b j e k t i v n e , d a je u g o t a v l j a n j e b l i ž a n j a I d e a l u o z i r o m a p r o p a d a n j e celo 
tega , k a r je (že bilo), s t v a r p r e p r i č a n j a , vere , č u s t v e n o v r e d n o s t n e n a -
s t rojenost i . Z u n a j t e g a p a obstoj i n e k a j o b j e k t i v n i h dejs tev , ki s icer 
ne g o v o r i j o o n a p r e d o v a n j u ali n a z a d o v a n j u , p a č p a n a m g o v o r i j o o 
eks is tenc i n e k a t e r i h socia lnih p r o c e s o v . R e c i m o : s p r e m e m b a p r o c e n t o v 
ljudi, z a p o s l e n i h v k m e t i j s t v u , in tistih, ki so zaposleni v industr i j i , 
p r i č a o zelo ve l ik ih s o c i a l n i h p r e m i k i h . D e ž e l a p o s t a j a z a p u š č e n a (re-
c i m o g o r s k e k m e t i j e ) , n a s t a j a j o n o v a m e s t a , o b s t o j e č a se širi jo , dežela , 
ki j e blizu i n d u s t r i j s k i h k r u j e v , se u r b a n i z i r a , v r š i j o se p r e k v a l i f i k a c i j e 
že z a p o s l e n e d e l o v n e sile, l j u d j e se bor i jo za s t a n d a r d , z a viš je p l a č e , 
n e n e h n e u p r a v n e , s i s temske in p o l i t i č n e r e o r g a n i z a c i j e ne dovoli jo , d a 
bi se n e k o s t a n j e k o n s e r v i r a l o z a v e č kot z a n e k a j m e s e c e v , soc ia lno 
pol i t i čni k o n f l i k t i n a s t o p a j o t a k o n a p o d r o č j u k u l t u r e kot m e d k m e t i , 
o g l a š a j o se p r v i z n a k i e k o n o m s k e e m i g r a c i j e , d r u ž b o v z n e m i r j a j o z u n a -
n j e p o l i t i č n i spori , n a k a z u j e se že c k s p l i k a c i j a n a c i o n a l n i h s p o r o v — v s a 
n a š t e t a in še d r u g a d e j s t v a g o v o r i j o o tem, d a se je v p r v i polovic i p e t -
deset ih let v Slovenij i n e k a j , č e ne ce lo p r e c e j d o g a j a l o , d a je bilo 
d r u ž b e n o ž iv l jenje r a z g i b a n o , p o l n o k o n f l i k t o v , nesoglasi j , n e s o r a z m e r i j 
in t renj . T e m u ž i v l j e n j u l a h k o tore j o d r e k a m o vse p r e j kot živost . In 
v e n d a r p i š e K o v i č : Popoldan je, kot drugi popoldnevi. / Otroci se igrajo 
in nekje / na gramofonu ostarele / valcer-melodije se orte. / Zeleni tram-
vaj čaka pred signalom / in konj sifonar. Hromi kolporter / prodaja 
časnike in srečke. Neka ženska / gre v to in neki moški o drugo smer. 
(Pesem Popoldan.) Življenje je zanj siara kavarna, v kateri se nič ne 
zgodi, popoldan, v katerem se odvijajo dogodki, kot so se že sto in sto-
krat. Enako. Dolgočasno. Mrtvo. Brez življenja. Za naše bivanje so zna-
čilne ostarele valcer melodije, ne pa prodirajoči jazz, ritem, sproščenost, 
hlastanje za novim. Tramvaj ne vozi, temveč čaka. Signali so zaprti. 
Povsod le rdeča luč. Ni prodirajoče motorizacije. Vse je prazno in 
zaustavljeno. Simbol te negibnosti, zaustavljenosti, ohromelosti je konj-
sifonar, komaj premikajoče se ostarelo kljuse. Kolporter je hrom in ne 
more hoditi. Sedi. Čaka. Osameli pešci gredo v različne, neznane smeri, 
brez zagona, brez strasti, brez razburjanja. Vdano. Vdano v paralizirano 
življenje, ki ima skoraj že izpraznjene žile. Živa kri je že davno od-
tekla. Zdaj le še curlja iz njih, sem in tja kaka kaplja. Življenje ni več 
problem. Niti smrt. Vse je enako brezvredno v svetu brez življenjske 
sile. Pesnik je postal moder starec, sprijaznjen z obupom. Živeti in 
umreti je preprosto, j Popoldan bo kot skrben referent / podpisal rojstne 
in mrtvaške liste / in v kinu poskrbel za happy-end. 
Kaj in koga opisuje Kovič? Ali ni njegova podoba prav neverjetno 
sorodna Kosovelovim in Klopčičevim letom 1923 in 1933? Kosovel pravi 
v Večeru pred zimo: Zrak je prozoren kakor perot / kačjega pastirja. / 
Brezčasna praznota je legla na pot / jesenskega večera. / Na ulici še 
samuje napis / in živordeči lepaki. / Skozi temo senčen obris, / skozi 
praznoto koraki. / Prostor je prazen, zrak je suh, / težak, ko da svinec 
je v nebu; / klonil je svobodoljubni duh, / kot kri pada voda v žlebu. / 
Zrak je prozoren. Tako gleda mrlič. / Joj, da bi srečal človeka! / Iz tihe 
praznote rase Nič. j Voda se o žlebu odteka. Ali ni v Kosovelu precej več 
sile, več protesta, več aktivnega nezadovoljstva? Klopčič piše v Zapu-
ščeni kavarni: Le gostje smo, a vsak dan tu sedijno / in čakamo, da bi 
večer minil. / Polnoč je blizu, zmerom še molčimo. / Ta prazni zrak 
besedo bi ubil. / ... Upadle zofe čakajo ljudi zaman, / in mrzli marmor 
miz zaman želi... I Vsi čakamo in prah na vsem leži. / Hvaležni bi bili 
za vsak prepih. / Vsi čakamo, da gostje bi prišli, / da spet bila bi prosta 
krik in vzdih. Tudi v Klopčiču jc veliko več dejavnega pričakovanja, 
vere v nekaj, kar bo prišlo in zaprašeni svet prepihalo in spremenilo. 
Kovič je celo bolj resigniran od teli dveh, ki sta upodabljala nekdanji, 
gnili, smrti zapisani svet slovenske klavrne preteklosti. Kako si je to 
mogoče razložiti? Je leto 1953 še bolj brezupno od let 1923 in 1933? Ali 
pu je Kovič zaprl v nek sloj, v neko posebno — sociulno in duhovno 
plast, ki mu ne dovoli pogledati ven, drugam, v celotno družbo? In je 
ta plast, ta atmosfera, ta svet, ki ga priča, ravno tisti del naše družbe, 
ki je obsojen na propad, ostanek starega, ki se je samo v sebi zlomilo 
in zdaj čaka na milostno roko smrti? A če bi bilo to res, kako si potem 
razložiti, da je bil Kajetan Kovič ravno s to svojo pesmijo, s tem svojim 
odnosom do sveta v prvi polovici petdesetih let eden najbolj branih 
slovenskih pesnikov, da ga je za svojega (za svoj izraz) spoznala in 
razglasila ravno mlada generacija, ki je med vsemi najbolj oddaljena 
— po pravilu — od starega umirajočega sveta? Kako razložiti dejstvo, 
da poezije, ki bi ponazarjala razburljivo socialno dogajanje, ta čas že 
skorajda ni bilo več? In da je bila dobra poezija povečini poezija razo-
čaranja, obupa in smrti? In da je postajala smrt z vsakim letom bolj 
osrednja eksistencialija povojne slovenske poezije? Ali je morda pogled 
pesnikov drugačen kot pogled navadnih ljudi? Ali vidijo globlje in jim 
je vse socialno dogajanje, ki smo ga omenili, le navidezno (zmeraj se 
nekaj dogaja, vendar se nič ne dogodij? Ali pa so tako pesniki kot tudi 
drugi navadni (posebno mladi) ljudje v želji po zares velikih socialno 
zgodovinsko politično religioznih dogodkih (na katere so se navadili 
med leti 1941 in 1945 in ki so jim bili obljubljeni še vnaprej) tako po-
večali svoja merila, da omenjeno socialno dogajanje sploh ni predstav-
ljalo zanje ničesar resničnega, živega, usodnega, temveč morda le neko 
zunanje civilno premikanje in vrtenje v krogu? Da v teh letih ti socialni 
dogodki še niso pokazali svoje resnice? Ali je bila ljudska potreba po 
spremembah, po napredku, po življenju tako silovita, da je vse dejansko 
odvijajoče se življenje ni moglo zadostiti — in da so zato pesniki (kot 
izraževalci ljudske duše) opevali predvsem to nezadoščeno življenje ozi-
roma svojo resignacijo nad tem, da bi se dalo resničnim in globokim 
človeškim potrebam sploh — v naši in sleherni stvarnosti — zadostiti? 
Ali ne delujejo pesniki po logiki: če to življenje ni polno, je prazno; 
če me ne zadosti, je slabo: če ne vodi očitno naprej, pelje nazaj? Morda 
pa je za vsem tem — za psihološkimi, političnimi in socialnimi mo-
menti — še kaj, kar se je pokazalo šele čez desetletje: da pesniki od-
krivajo in posredujejo podobo tiste evropsko slovenske zgodovine, ki je 
zgodovina nihilizma, bližanja N i č u ? In je Kovič — s tem da je pritiral 
do konca humanistični obuj) nad življenjem — samo poslušno, zvesto 
in resnično sledil namigom Usode te epohe ter upodabljal R e s n i c o (Zgo-
dovino) tistega, kar je v nas samih in v naši družbi najbolj temeljno 
in resnično: avtodestrukcijo Biti, vzhajanje Niča. samozatajevanje in 
37 — Slavistična revi ja 
s a m o u n i č e v a n j e č l o v e k a , k o n e c h u m a n i z m a , dobo a n o n i m i z i r a n i h , t o t a -
l i t a r i z i r a n i h . r e i f ici r a n i h , a l i e n i r a n i h d r u ž b in p o s a m e z n i k o v ? I n je v 
t e j Z g o d o v i n i o p r e d e l i l eno n j e n i h s t o p e n j : s t o p n j o u m i r a n j a h u m a -
n i z m a ? V Zadnjem rendezvousu p r a v i : Samo spomini, malo otemneli, / 
so z njima. Bogvekje / ljubezen škripajo orumeneli / sentimentalni listi 
in prime. / Ure so dolge. Dolgočasno vreme / jih neizmerno veča in 
biti v dvoje postaja breme / in ni več sreča. / Stara podoba, prašna, 
preperela, / ju gleda s stene. Na večer / bo pajčevina meseca objela / 
njen prazni, žalostni okvir. Ž i v l j e n j e so s a m o spomini. L j u b e z e n prhni. 
O z r a č j e j e dolgočasno, o b č e s t v o d v e h postaja breme, ni več m o g o č e , 
b i v a n j e prepereva. ž i v l j e n j e se j e s k a z a l o za prazen okvir. 
K o v i č e v e p o e z i j e ne m o r e m o z a n i k a t i . N j e n e e k s i s t e n c e ne m o r e m o 
p r e č r t a t i . P o p o l n o m a b r e z p o m e n a je u g o t a v l j a t i , d a se je zmoti l , d a 
to n j e g o v o s t a l i š č e ne drž i v celoti , ono ne d e l o m a , d a m u m a n j k a t e g a 
in t e g a in še tega . K o v i č je, k a r je. N j e g o v a p o e z i j a stoji p r e d n a m i 
t a k š n a , k a k r š n a je . I n t a k š n o jo m o r a m o vzet i : z vsem, k a r v nji m a n j -
k a in k a r je t a k š n o , ne d r u g a č n o . R a v n o to, k a r v nji m a n j k a in č e s a r 
je v nji p r e v e č — p o o k u s u t e g a b r a l c a ali o n e g a k r i t i k a , p o s e b n o nek-
d a n j e g a p o l i t i č n o s o c i a l n e g a a p o l o g e t a — jo d e l a z a Kov ičevo poezi jo , 
r a v n o z a to. k a r je, za posebni in z nobeno d r u g o poezi jo z a m e n l j i v i 
svet . In s a m o K o v i č e v svet je, ki g a o d k r i j e m o — r e c i m o — v p e s m i 
Starci — p a č e p r a v je skoz t a svet p o d a n a r e s n i c a z g o d o v i n e l judi v 
n e k e m n j e n e m t r e n u t k u : Zvezde se niso postarale, samo pesek / na 
belih poteh v parku je počrnel / in k stari kavarni vabi stari izvesek / 
samo še starce utrinjat pepel. / Poznopoletne noči na nudi terasi in 
polprižgane zelene plinske luči / sije jo kakor pozabljeni stari časi / 
onstran veselih in žalostnih dni. / Starci posedajo s svojimi leti / in 
z urami izpred mnogo let / in v mislih z nekdanjimi dekleti / se zdaj 
spominjajo prepoznih besed. / Pridi, zadnji kavarnar. Nad nizkimi vrati 
/ stare kavarne zlati obesek temni. / Pridi in s kajfežem zlatim / v zele-
nili očeh utrni zelene luči. 
Tukaj pokopan 
bogoekdo 
leži 
(Epitaf) 
A N O N I M N I S U B J E K T . T u d i K o v i č e v a p o e z i j a o p i s u j e t isto t o č k o 
s l o v e n s k e g a p o v o j n e g a r a z v o j a , n a k a t e r i je p o s t a l o jasno , d a p r a v i 
s u b j e k t n a š e g a ž i v l j e n j a ni živi k o n k r e t n i p o s a m e z n i k , t e m v e č sile — 
posamezniki, grupe, organizacije, institucije — zunaj njega in nad njim. 
Ker pa je na drugi strani jasno, da svet sploh ne bi mogel obstajati, 
če živi konkretni posamezniki ne bi bili niti v najmanjši meri subjekti; 
ker je očitno, da je temeljni načrt evropske kulture (in vanjo spada 
do neke mere in v tej točki tudi slovenska) nenehna krepitev subjekta, 
subjektivizacija čim večjega števila ljudi: ker je tudi marksistična ideo-
logija — kot vrh evropske — hotela osamosvojitev ljudi in je celo zma-
gala na temelju tega načrta, se pravi pod zastavo samostojnosti in avto-
nomnosti vseh živih konkretnih posameznikov; in ker nazadnje poezija 
ni poezija v pomenu, kakor ga poznamo vsaj zadnjih 150 let. če ni priča 
in postavljanje subjekta — potem ni nič čudnega, da tudi Kovičeva 
poezija izhaja iz konkretnega živega posameznika kot subjekta. 
N j e g o v a in n j e g o v i h v r s t n i k o v p o e z i j a j e z a t o bojno polje , n a k a t e -
r e m se b i j e t a za z m a g o obe n a s p r o t u j o č i si in celo i z k l j u č u j o č i si ten-
d e n c i : neogi lmost p o s a m e z n i k a k o t s u b j e k t a in dejs tvo , d a se je subjekt 
presel i l i zven č l o v e k a ( v p o l i t i k o in k a p i t a l ) . J e r e z u l t a t obeh t e n d e n c . 
In to č i s to določen r e z u l t a t , ki g o v o r i o t e m , n a k a k š n i s topnj i je bil 
k o n f l i k t obeh t e ž e n j v p r v i p o l o v i c i p e t d e s e t i h let in k a k o se je k a z a l 
( rea l iz i ra l ) v duši in delu k o n k r e t n e g a ž i v e g a č l o v e k a K a j e t a n a K o v i c a , 
ki je poleg v s e g a še p e s n i k . 
K o v i č e v o p o z i c i j o ali s i t u a c i j o s icer ves č a s o z n a č u j e m o z r a z l i č n i m i 
z v e z a m i z r a z l i č n i h gledišč . E n o od teh g ledišč n a m jo k a ž e kot a n o n i -
m i z a c i j o s u b j e k t a . K o v i č ni še n a tisti s t o p n j i (ki se je i z v r š i l a z Z a j c e m 
in p o Z a j c u ) , ko so s lovenski p e s n i k i začel i p o s k u š a t i t o t a l n o d e s u b j e k -
t i v i z a c i j o č l o v e k a ( p r e h o d v R e č ) . Z a K o v i c a j e s u b j e k t še z m e r o m 
o s n o v n a k a t e g o r i j a , še v e č , n j e g o v a n e g a c i j a ideologije in p r a k s e p r v i h 
p o v o j n i h let je r a v n o v tem, d a je s p e t odkri l p o s a m e z n e g a č l o v e k a kot 
subjekt . O d k r i l g a je s e v e d a t a k o , kot g a je m o g e l : k o t š i b k e g a , n e b o g -
l jenega . m a l o a v t o n o m n e g a in s a m o s t o j n e g a , s k o r a j n e d e j a v n e g a , eno-
s t r a n s k e g a , kot su b j e k t int ime, l j u b e z e n s k e p o n o t r a n j e n o s t i , nežnih č u -
s tev , t o p l e g a s r c a . R a d bi bil v e č , p a ne m o r e . K o je n a j b o l j s a m o z a -
vesten , d e j a v e n , e k s p a n z i v e n , o p t i m i s t i č e n , se p o k a ž e in i z r a z i kot ž a -
lostno r e s i g n i r a n o m e d i t a t i v n o č u s t v o v a n j e in t imi te te . I z g u b i l je kon-
k r e t n o o t i p l j i v o eksis tenco . J e le še n e k d o — bogvekdo. T u d i u m r l je že, 
zduj je že p o k o p a n , v e n d a r še z m e r o m v f o r m i s u b j e k t a . P r i Z a j c u se 
s p r e m e n i — p o s m r t i — v R e č , p r i K o v i č u leži še v g r o b u kot n e k d o 
bogvekdo. L e d a o n j e m n i č ne v e m o . N i odsoten, ni skr i t , v e n d a r ne-
znan in n e u g o t o v l j i v : bogoekdaj umrl / bogoekdaj živel / bogvekaj 
počel j rojen bogvekdaj / in bogvezakaj. T o še ni s t o p n j a t o t a l n e r a z -
osebljenosti , večnost i , k a k o r jo b o m o s p o z n a l i — r a v n o č e z deset let — 
p r i Š a l a m u n u , v e n d a r k a k o s t r a š a n s k o d a l e č je že od k o m a j deset let 
s t a r e K a j u h o v e poezi je , od n j e n e s inteze m e d G r u p n i m , Z g o d o v i n s k i m , 
Č l o v e š t v e n i m in i n d i v i d u a l n i m S u b j e k t o m . ( K a j u h p r a v i : Kar jih niso 
pozaprli, / kar jih niso upokorili, / so se v gore umaknili. / V njih stra-
hu ni, ni bojazni, j ne boje se smrtne kazni. / Stari soet bodo zrušili, / 
zemljo delovnih ljudi zgradili, / in kot plamen brez meja prek sveta 
bo zavihrala, / živo rdeče zasijala j narodov bo vseh zastava.) 
K o v i č e v p r i m e r l a h k o celo r a z t e g n e m o in p o s p l o š i m o . Ali ni d a n a š -
n j a p o e z i j a o h r a n j a n j e č l o v e š k e s u b j e k t i v i t e t e za v s a k o c e n o ? S a j 
s t r a s t n o i šče p r e d v s e m tisto, k a r je v č l o v e k u s u b j e k t i v n e g a ( a v t e n t i č -
nega , n j e g o v e g a , n o t r a n j e g a ) in č e t e g a v č l o v e k u ne n a j d e in n a r e d i za 
s u b j e k t r e č . ali s t e m ne p o č n e is tega p e r n e g a t i o n e m ? Ali ni nihi l izem 
le s t o p n j e v a n h u m a n i z e m , se p r a v i h u m a n i z e m , p r i p e l j a n (po z g o d o v i n -
ski logiki r a z v i t s a m iz sebe) do r o b a . do k o n c a , do svoje n e g a c i j e ? J e 
reizem n o v a e t a p a č l o v e š k e zgodovine , ki z a m e n j u j e h u m a n i z e m ? Se z d a j 
n a h a j a m o že v z n a m e n j u R e č i in ne v e č S u b j e k t a ? In je v t e m R e š i t e v 
in P e r s p e k t i v a ? Ali p a je V o l j a do N i č a , t o t a l n a a v t o n e g a c i j a S u b j e k t a 
n j e n a z a d n j a p o s t a j a , ki r a z k r i v a r a v n o d e j a n s k o n a j h u j š i , č e p r a v skrit 
in celo n e z a v e d e n a k t i v i s t i č e n s u b j e k t i v i z e m ? P o s t a j a , na k a t e r i o b r a č a 
s u b j e k t vso svojo d e j a v n o s t zgolj z o p e r s a m e g a sebe kot z o p e r edini 
p r e d m e t , ki inu je še ostal , p o t e m ko je ves o b j e k t i v n i svet p o g o l t n i l ? 
V o l j a do N i č a . Vol ja do S m r t i se k a ž e — p r i re is t i čnih pesnikih — kot 
Volja do R e č i . Ali ni t o r e j R e č s a m o k a m u f l i r a n A b s o l u t n i s u b j e k t ? 
» P o m a n j k l j i v o s t « d a n a š n j e p o e z i j e je » p o m a n j k l j i v o s t « d a n a š n j e g a 
s v e t a . T o t a l n i č l o v e k (obujeni in po n a š i h že l jah p r e d e l a n i grški č l o v e k ) 
se je p o k a z a l kot f i k c i j a , kot t e o r i j a , kot ideološki p l a k a t . P o e z i j a je 
p r a v z a p r a v v bis tvu zelo s t v a r n a : o d k r i v a to, k a r j e — č e p r a v ne z m e -
rom tako , kot je. R e i s t i č n a p o e z i j a o d k r i v a r e i f i c i r a n e g a č l o v e k a , v e n d a r 
ne v obliki , d a je to n j e g o v a V o l j a : d a je s a m hotel s p r e m e n i t i sebe 
v reč , d a lo r e i l i k a c i j o d n e v n o o b n a v l j a in d a je z a t o še z m e r o m n a p o l 
A b s o l u t n i s u b j e k t , n a p o l A b s o l u t n a reč . O b l i k o s o d o b n e g a č l o v e k a so-
d o b n a p o e z i j a d o s t i k r a t m i s t i f i c i r a in m i t i z i r a z d a j p r e s o j a m o s s t a -
l išča z g o d o v i n e , s s t a l i š č a , k a r je bilo p r e j , t o r e j iz v z r o k o v : iz d o k o n č a -
nega h u m a n i z m a in s u b j e k t i v i / . m a , ne pa s s t a l i š č a p r i h o d n o s t i . T a n a m 
j e n e z n a n a . Z a t o tisti, ki g l e d a j o s s t a l i š č a p r i h o d n o s t i — resničnost i 
n j i h o v e p r e s o j e ne m o r e m o p r e v e r i t i — l a h k o brez težav z a n i k a j o , da 
bi bila la p o e z i j a m i s t i f i k a t o r s k a in m i t o l o š k a . P r a v i o d g o v o r n a v p r a -
š a n j e bo d a l a s e v e d a p r i h o d n o s t s a m a , ko se bo dogodi la . I n p o e z i j a 
je z m e r o m n e k e v r s t e p r o j e k c i j a , p r e n o s p r i h o d n o s t i v z d a j š n o s t , z m e -
r o m si i z s t a v l j a c a r t e b l a n c h e (in i m a n a n j o ce lo n e k a k š n o p r a v i c o ) . 
Z a j e in Š a l a m u n se n a m z d i t a v e č j a m i t o m a n a zato , k e r u p o d a b l j a t a 
novo r e s n i c o (ali je r e s n i č n a ali ne, t e g a p r e j nikoli n e л е т о — t u d i 
v poezi jo je t r e b a v e r o v a t i ) — lo p a n a j d e t a le v R e č e h , m e d t e m ko se 
n a m zdi K o v i č s p r e j e m l j i v e j š i , n o r m a l n e j š i , s t v a r n e j š i , m a n j mi to loški 
ali celo p r a v nič m i t o l o š k i p r e p r o s t o za to , k e r o s t a j a pr i s ta r i , p r e s k u -
šeni. že d o t r a j a n i , v e n d a r v s e m n a m p o p o l n o m a d o m a č i r e s n i c i : p r i hu-
m a n i z m u ( p r i h u m a n i s t i č n e m p o j m o v a n j u č l o v e k a ) . K o v i č e v a r e s n i c a 
n a m j e s a m o u m e v n a , z a t o je ne č u t i m o kot tisto, k a r d e j a n s k o je : kot 
a p r i o r n i , z g o d o v i n s k o - o n t o l o š k i t e m e l j , okvi r , v k a t e r e g a s k u š n j a ( c m -
p i r i j a ) šele p r i t e č e , osnova, n a k a t e r i vse šele stoji , tisto, n a k a r m o r a m o 
p r e d h o d n o p r i s t a t i kot n a h o r i z o n t in k a r je n e p r e v e r l j i v o , k a r je z m e -
rom v p r i h o d n o s t i kot p r i h o d n j i \ i r , iz k a t e r e g a šele n a s t a j a m o . 
Kako naj se med njimi izgubi 
o odmerjeni okvir preštetih vrst 
vsaj ena nevokvirjena beseda? 
Vsaj ena, ki bi grenko zadehtela 
po nemogočem? 
(Iluzija) 
I L U Z I J A . E n a od osnovnih znač i lnos t i h u m a n i s t i č n e g a p o g l e d a n a 
svet je o h r a n j a n j e u p a n j a . H u m a n i s t ve, d a č l o v e k t a k š e n , k a k r š e n je 
d a n e s , ni p r a v i č lovek . Č l o v e k ji' z a n j s icer d o b e r in č l o v e š k i p o n a r a v i , 
ta n a r a v a p a se bo z a r e s p o k a z a l a in uresnič i la šele v p r i h o d n o s t i . Č l o -
v e k o v a d o b r a n a r a v a j e v t e m , d a č l o v e k t e ž i k d o b r o t i ( t a k o o s e b n o 
k o t v z g o d o v i n s k e m p r o c e s u ) . Z a t o h u m a n i s t v e r u j e v R a z v o j , v N a -
p r e d e k in v te leološko s t r u k t u r o s v e t a : v S v e t ( H a r m o n i j e , R e a l i z i r a n e 
Č l o v e k o v e n a r a v e ) , k i b o šele p r i š e l in č l o v e š t v o k r o n a l v Č l o v e š t v o . 
V t e m j e K o v i č še z m e r o m b i s t v e n o b l i ž j i K a j u h u k o t Š a l a m u n u . 
K o v i č se n a h a j a n a s t o p n j i , n a k a t e r i se u p a n j e p o k a ž e k o t n e m o ž n o , 
nesmiselno, neizpolnl j ivo , v e n d a r p a se u p a n j u s a m e m u še ne o d r e č e . 
D o k l e r bo ostal h u m a n i s t , se 11111 tudi n e b o m o g e l o d r e č i . T a k o l iene-
h o m a u p a b r e z u p a , s a m e g a s e b e g l e d a k o t b r e z u p n o u p a j o č e g a . T o 
s v o j e b r e z u p n o u p a n j e ima za n a i v n o , v e n d a r p r i n j e m v z t r a j a : i m e -
n u j e g a iluzijo, l a k o n e n e h o m a v z t r a j a p r i veri v N a p r e d e k , R a z v o j in 
S v e t l o P r i h o d n o s t , a o b e n e m ve, d a N a p r e d k a ni, d a se ne le ne r a z v i -
j a m o , t e m v e č d a g r e m o r a k o v o p o t , n a m e s t o S v e t l e P r i h o d n o s t i je z a n j 
kol ikor toliko s v e t l a le P r e t e k l o s t . У točki , ki jo je dosegel K o v i č , se 
n a h a j a h u m a n i s t i č n a ideologija v s t a n j u z a č e n j a j o č e se s a m o l i k v i d a -
cije , ( s a m o l i k v i d a c i j e ne m o r e i z p e l j a t i do k r a j a in z a č e t i n o v e g a iz 
p o p o l n o m a novih osnov) . N a h a j a se v s t a l n e m p r o c e s u s a m o o d p r a v -
I janja , se p r a v i , d a p o s k u š a z a v s a k o c e n o r e š e v a t i temel je , v r e d n o t e , m o -
neto, o r g a n i z a c i j o , o r i e n t i r e s v o j e g a p o d j e t j a , z a k a t e r e g a se boji , d a 
j e p r e d b a n k r o t o m in d a z a n j ni nobene s a n a c i j e . 
K o v i č — kot h u m a n i s t — n e m o r e p r i s t a t i n a č l o v e k o v o a b s o l u t n o 
n e m o ž n o s t . T o n e m o ž n o s t z n o v a in z n o v a u g o t a v l j a , h k r a t i p a se z n jo 
ne m o r e s p r i j a z n i t i . S p r i j a z n i se do k o n c a lahko s a m o z ž i v l j e n j e m , se 
p r a v i z i z r a z i t o h u m a n i s t i č n o p o j m o v a n o k a t e g o r i j o : s t i s t im, ki d a j e 
h k r a t i možnost i in nemožnost i . A b s o l u t n a V e r a n a j s v e t l e j š e g a ž iv l jenj -
s k e g a o p t i m i z m a m u je t u j a , e n a k o m a l o bl izu p a m u ji' tudi d o k o n č n i 
p r i s t a n e k n a S m r t . n a O d s o t n o s t , n a Nič . Z a t o se k a r n a p r e j t r g a iz rok 
S m r t i , iz o b m o č j a N i č a . h r e p e n i p o Možnost i , po Ž i v l j e n j u , s t e m p a , 
k o to dela , Možnost d o k a z u j e , p r i č a z a n j o in jo p o d a l j š u j e . S a j m o ž n o s t 
ne p o t r e b u j e t a k o j š n j e k o n k r e t n e s t v a r n e p o t r d i t v e in izpolni tve . Mož-
nost je s t v a r vere , p r e d p o s t a v l j a n j a , p r e p r i č e v a n j a , d a je n e k a r e š i t e v 
v s a j n a č e l n o — m o g o č a . ( M e d t e m ko j e r e c i m o Š a l a m u n p r e p r i č a n 
v n e m o ž n o s t h u m a n i s t i č n e g a ž i v l j e n j a , v e r u j e v to, d a ni m o g o č a n i k a -
k r š n a R e š i t e v z n o t r a j h u m a n i s t i č n o p o j m o v a n e g a č l o v e š k e g a : z u n a j člo-
v e š k e g a , v R e č i p a se z a č e n j a n j e g o v a V e r a v Možnost . ) Šele iz t e g a 
h o r i z o n t a lahko r a z u m e m o K o v i č e v o željo p o neookoirjeni besedi, se 
p r a v i ])o tisti, ki bi se n a h a j a l a z u n a j r e d a , z u n a j neogibnost i . z u n a j 
v i n s t i t u c i a l i z i r a n o s t z a p r t e g a ž i v l j e n j a , p o besedi, ki hi — č e p r a v gren-
ko — zadelitela po nemogočem. Ve, d a je to nemo'goce. hkra t i p a v z t r a j a 
p r i h r e p e n e n j u p o nemogočem. 
Z a t o j e nas lovi l ce lo ten cikel z besedo Iluzija. V njem g l e d a m o pesni -
ka z d r u g e p l a t i , z n e v d a n e , ne p r i l a g a j a j o č e se. ne s p r e j e m a j o č e . V d a -
nost ž ivl jenju mu ne p o m e n i v d a n o s t ne-možnosti ." V i d i m o ga . k a k o se 
u p i r a , m a h a z r o k a m i , o p l e t a , n e p o m i r j e n , k a k o želi in ce lo h o č e , k a r 
ve, d a se n e d a . H u m a n i s t i č n a d u š a ni nikoli m r t v a . Z m e r o m i m a v 
duši steblo. Zeleneče steblo. N e - v d a n o s t v S m r t m u p o v z r o č a n e u g o d j e , 
celo t r p l j e n j e , v S m r t i bi se pomir i l , s p r e j e m a n j e ž i v l j e n j a p a ga p r i tem 
moti in nui o n e m o g o č a n o t r a n j o s k l a d n o s t . N j e g o v a p o z i c i j a je na te j 
s t o p n j i p o z i c i j a n e s o g l a s j a : ž iv l jenje se ne m o r e p o m i r i t i s s m r t j o , s m r t 
n e z ž i v l j e n j e m . P e s n i k živi oboje, ne v e ne k a m ne k o d . živi svojo 
n e g a c i j o in t a živi n j e g a ( č e p r a v vse to ne n a g r o b o r a z k l a n in t r a g i č n o 
si lovit n a č i n kot Z a j e ) . A ne e n e g a ne d r u g e g a ne m o r e o d s t r a n i t i iz 
sebe. I n t u d i z a t o o b u p u j e . Izjokal bi te rad, kakor izjoče / nebo jesenski 
dež, pa zeleniš / v jetniških celicah telesa / kot neoenljiva roža. Z vro-
čimi dlanmi / te božam in ljubkujem, steblo o duši. / Kako naj te utr-
gam brez krvi? / Kako naj neutrgano te ljubim? / O, nehaj, nehaj 
zeleneti. / Kako naj te izjočem iz srca? (Steblo o duši.) N i t i utrgati 
g a ne m o r e (se s p r i j a z n i t i s s m r t j o ) — p r e v e č g a je s t r a h posledic , bo-
lečin , t r p l j e n j a . Nit i ljubiti g a ne m o r e — vse p r e v e č p e s i m i s t i č e n je 
n jegov p o g l e d n a svet . Pros i ga . n a j s a m o neha zeleneti. T o je p o p o l n o -
m a n e m o g o č e . D a zeleni, je p o s l e d i c a p e s n i k o v e h u m a n i s t i č n e n a s t r o j e -
nosti . O d v i s n o je od p e s n i k o v e g a t e m e l j n e g a o d n o s a do sveta . Zelenenje 
stebla je a p r i o r n o , p r e d s k u š e n j s k o . Steblo — se p r a v i v e r a v Možnost 
ne zeleni za to , k e r so s l u č a j n o u g o d n e a t m o s f e r s k e , geološke in d r u g e 
okol išč ine (in bi v s p r e m e n j e n i h k l i m a t s k i h in geoloških o k o l i š č i n a h ne 
zelenelo) , t e m v e č zato , ker j e t a k š n a n e p r e m a g l j i v a o s n o v n a N a t u r a 
s v e t a (in zeleni t a k o dolgo, d o k l e r se N a t u r a , B i s t v o S v e t a n e s p r e m e n i 
r e c i m o iz h u m a n i s t i č n e g a v re is t ično) . In z a t o j e ves K o v i č e v j o k 
z a m a n . Nikol i ne m o r e b i t i to, k a r ni. 
Z n o t r a j h u m a n i s t i č n e g a o d n o s a do s v e t a so m o g o č i n a j r a z l i č n e j š i 
o b r a t i in v e n d a r so — glede n a n j i h o v T e m e l j — vsi eno in isto, vsi le 
v a r i a c i j e I s t e g a . Y p e s m i Zeleni jambor i z h a j a p e s n i k iz n a s p r o t n e g a 
izhodišča kot v p e s m i Steblo v duši. Z d a j se n o č e rešiti zelenenja, ki je 
v n j e m neiz t rebi j ivo , z d a j si ga — o b r a t n o želi. Zelenenje j e n a r a v a 
s v e t a — to je p e s n i k u d o b r o z n a n o . S v e t je zelena ladja, le on — t o k r a t 
ne zeleni . N a h a j a se v d r u g e m , n a s p r o t n e m s t a n j u od ze lenenja , v 
p r a z n o t i in suhot i ( m e d o b e m a s t a n j e m a n e n e h n o n i h a ) . Drevo je dolgo 
čakalo deževja. / Iz suhih tal ni znalo zeleneti. /K ljubezni vetra in iz 
vročili ust / ni moglo zemlji hvale peti. A p e s n i k ni in noče biti s p r i -
j a z n j e n s svojo sulioto in n e p l o d n o s t j o (ki bi b i la l a h k o — d r u g a č e p o -
g l c d a n a , v i z i r a n a v d r u g e m h o r i z o n t u — R e č ) . R a d bi bil kot d r u g i . 
H o č e biti kot N a t u r a sveta , v s k l a d u z n j o : zeleneti, ž ivet i , ču t i t i , d a 
j e živ. ne se s p r e m e n i t i v reč , os ta t i Č l o v e k . Dve rogovili je sklenilo 
v prošnjo / za kapljo vode. Za požirek rose / in za prgišče gostega 
dežja / bi padle na kolena bose / ranjene korenine. / Za drobno, za 
otroško j>est dežja. A z a m a n . T u d i zeleneti n e m o r e . U j e t o je v vines-
nost . N e m o r e n e zeleneti ne ne-zelenet i , č e p r a v ves č a s ne-zeleni (kot 
p o s a m e z n o ) in v e n d a r zeleni (kot del s v e t a ) . T o p e s n i k u g o t a v l j a v 
k o n c u : Drevo je dolgo čakalo deževja. / Zdaj je kot jambor na zeleni 
ladji. 
S T I L . P o d o b n o k o t v v s e b i n i n i h a k o v i č t u d i v f o r m i . P o z n a d v a 
e k s t r e m n a s t i l n a p r i s t o p a : š a n s o n in s v o b o d n i v e r z , k i se p r i b l i ž u j e 
r i t m i z i r a n i prozi . N a z a č e t k u njegove poezi je p r e v l a d u j e p r v i p r i s t o p 
( v e r j e t n o tudi v s k l a d u s s k u p n i m i p r i z a d e v a n j i v s e h Š t i r i h p e s n i k o v ) , 
p o z n e j e p a se m u p r i d r u ž i d r u g i . Š a n s o n je s p e v n a p e s e m , v e r z i so 
p r a v i l n i , r i m e o b v e z n e , p e s e m se d o s t i k r a t k o n č a z ist im s t a v k o m , 
s k a t e r i m se j e z a č e l a , v e r z i t e č e j o o t o ž n o , milo , g l a d k o , ze lo r a z u m -
l j i v o , p r i p o v e d n o , polni so » l i t e r a r n e v s e b i n e « . V z e m i m o z a p r i m e r 
p e s e m Šlager, ki celo že z n a s l o v o m p o u d a r j a svoj z n a č a j . Na stopnicah 
vagona tretjega razreda / neke deževne zimske noči / stojita ljubimca 
bleda / od ljubezni in od plinskih luči. / Midva sva srečna / srečna / 
srečna bila / tako srečna bila / tako srečna bila. R e f r e n p o s n e m a e n a k o -
m e r n o u d a r j a n j e koles, p e s e m poje , vse v a l o v i v r i t m u p o p e v k e , p o l n e 
sent i m e n t a . Neizogibno drhti hladni finale j med njim in njo. / Čuvaj 
prižiga zelenordeče signale / z nepodkupljivo in nezamudno roko. / 
Midva sva srečna / srečna bila / tako srečna bila. Č e j e p e s n i k p r e p r i -
č a n . tla j e e d i n a č l o v e k o v a s u b j e k t i v n o s t in p r i s t n o s t le r e s i g n i r a n o č u -
s t v o v a n j e , p o t e m je n j e g o v a p r i v r ž e n o s t s p e v n i m o b l i k a m k a r se d a 
r a z u m l j i v a . P e s e m se k o n č a : Ne stopnic ne vagona tretjega razreda na 
postaji ljubimcev ni. / Po taktu voznega reda / samo spomin še drhti. 
Midva sva srečna / srečna / preveč srečna bila / preveč srečna bila. 
Š a n s o n s k a o b l i k a je kot n a l a š č p r i m e r n a , d a č i m b o l j u s t r e z n o p o d a 
drhtenje č u s t e v . 
D r u g i st i lni p r i s t o p i z v i r a iz d r u g e g a p o l a K o v i č e v e o s e b n o s t i , se 
p r a v i iz t i s tega , k a r j e po p e s n i k o v e m p r e p r i č a n j u — in e k s i s t e n c i a l -
n e m s t a l i š č u — p r a v t a k o z n a m e n j e č l o v e k o v e s u b j e k t i v n o s t i : iz r a -
z u m a . M i r n o č u s t v o se p r i K o v i č u k o m b i n i r a z m i r n i m r a z u m o m . 
S v e t j e t r e b a č u s t v o v a t i , h k r a t i p a m o r a m o to č u s t v o in s v e t (se p r a v i 
naš o d n o s d o n j e g a in n j e g a s a m e g a , p r e o b l i k o v a n e g a po n a š e m o d n o s u 
d o n j e g a ) d r ž a t i v meri1, u r e j e n o , z m e r n o , s k l a d n o . O b č u t e k z a m e r o 
j e pr i p e s n i k u i z r a z r e s i g n i r a n e g a o d n o s a do s v e t a , ki p a se v e n d a r 
n e p r e p u š č a s m r t i , t e m v e č ž i v l j e n j u , se p r a v i r i t m u , ž i v e m u u t r i p u . 
P e s n i k se ves č a s t r u d i , da bi ž i v o u t r i p a n j e o b v l a d a l , se p r a v i d a i z h a -
j a iz — n e n e h o m u z a n i k a n e p r e d p o s t a v k e o t e l e o l o š k i s t r u k t u r i s v e t a , 
o R a z v o j u , о r a s t i к P o p o l n e m u . Т а p r e d p o s t a v k a — s t v a r V e r e in 
a p r i o r n e g a o d n o s a do s v e t a — m u t u d i a pr ior i , se p r a v i ins t inkt ivno , 
s p o n t a n o u s m e r j a p o g l e d k m e r i , m u p r e p o v e d u j e , d a b i d i v j e p r e -
s t o p a l b r e g o v e (kot Z a j e , k i h o č e to p r e d p o s t a v k o o d s t r a n i t i , č e p r a v 
se j e n e h o t e drži , t e m e l j e č n a V s e s p l o š n e m B o j u , P o b i j a n j u in U n i č e -
v a n j u ) , a l i p a da bi c e l o r a z b i j a l f o r m o v n e s m i s e l in p r o s t e a s o c i a c i j e 
( k o t Š a l a m u n , k i g a ne o m e j u j e v e č niti B o j , p r i s t a l j e n a č i s to i g r o 
n a k l j u č n i h e l e m e n t o v ) . H u m a n i z e m , to je še r e d , v e r a v t r a d i c i o n a l n o , 
m i s e l n o , d o s t o p n o , r a z l o ž l j i v o , k o m u n i k a b i l n o , h u m a n i z e m p r e p r e č u j e 
s v o b o d n o r a z s a j a l i j e r a z v e z a n i h s t r a s t i , č l o v e k o v a m e r a j e v v r s t i d o -
g o v o r o v . K o v i č e v z a č e t n i pesniški s k r o m n i p o l s u b j e k t se n i k a k o r ne 
m o r e sprost i t i v d i v j a n j u a b s o l u t n e Vol je p o d i v j a n e g a E k s t a t i č n e g a 
S u b j e k t a , za k a j t a k e g a m u m a n j k a s t ras t i , razbolelos t i , n e z a d o š č e -
nos t i ; v vse t o ni p r i s i l j e n , s a j še n e živi v m e j n i e k s i s t e n c i a l n i s i tu-
a c i j i . N j e g o v a p o z i c i j a j e še r e l a t i v n o m i r n a , n j e g o v a s t i s k a j e še 
n e u r g e n t n a , z m e r o m j e še u p a n j e , d a se b o v s e u r e d i l o n a m i r e n 
n a č i n . Z a k a j bi b i la t o r e j K o v i č e v a p o e z i j a n e z m e r n a ? Z a k a j bi b i l a 
b r e z k l a s i č n e f o r m e ? P e s n i k o v t r a d i c i o n a l i z e m j e z n a k n j e g o v e g a t r a -
d i c i o n a l n e g a o d n o s a do s v e t a h u m a n i z m a . 
M i r n a , s k l a d n a , k l a s i č n a s t a t a k o š a n s o n kot m e d i t a t i v n o s e s t a v -
l j e n a p e s e m — le d a j e pr i p r v i v e č » n a r a v n e « č u s t v e n o s t i , se p r a v i 
k l a s i č n e n e p o s r e d n o s t i ( m o r d a c e l o s e n t i m e n t a l n o s t i ) , d r u g a j e bol j 
p o s r e d n a , b o l j i s k a n a , n a r e j e n a b o l j z o k u s o m , s k u l t u r o , u m e t e l n e j š e 
s e s t a v l j e n a , m e t a f o r e so b o l j i z b r a n e , p e s e m v ce lo t i v e r j e t n o b o l j 
d o v r š e n a . Za p r i m e r n a v e d i m o U s p a v a n k o : V belo postlano celico srca. / 
na posteljo, ki z leti ne stari, / te neseni kakor mesec zvezde spat. / Za 
druge se boš starala, a tu, / kjer čas se ne pregiblje med stvarmi, / sta-
rost se ne dotakne tvojih kril. / Prenekatero posteljo in noč / boš zapu-
stila in odšla iskat / med te besede shranjeno mladost, / kjer davni veter 
bledim obrvem / marjetic temne sanje šepeta / še skoz prezebla stebla 
poznih let. P e s n i k p o v e n a v s e z a d n j e isto kot c e l a v r s t a že o b r a v n a -
v a n i h . a v n e p o s r e d n e j š e m , š l a g e r s k o š a n s o n s k e m slogu n a p i s a n i h p e s m i . 
Tak čudno je naše življenje, 
srečno in hkrati nesrečno, 
in kratko je naše življenje 
in eno samo za večno. 
(Življenje) 
V A R I A C I J E . T a k o s m o se pr ibl iža l i k o n c u te d r u g e K o v i č e v e pesni -
š k e zbirke . P e s n i k s v o j e g a o d n o s a do s v e t a ne širi in ne p o g l a b l j a v e č , 
u p o d a b l j a g a n a e n a k n a č i n kot p r e j , le s p o m o č j o novih m o t i v o v . V 
p e s m i 'Življenje se s p e t — n a š l a g e r s k i n a č i n — s r e č u j e m o z V e č n i m i 
r e s n i c a m i in V e č n i m i m e j n i k i , z v d a n o s t j o Ž i v l j e n j u , s p r i s t a j a n j e m , n a 
č l o v e š k o s u b j e k t i v i t e t o (na n a č e l n o oblas t n a d r e č m i ) , s s p o z n a n j e m 
s u b j e k t o v e s k r o m n o s t i in nedozore los t i : Dokler smo tli, sta nebo / in 
zemlja o naši oblasti, / vendar mora drevo / o sojenem času pasti. / 
Tak čudno je naše življenje / s svojo mračno zavestjo, / da se pesem 
konča / v plitvem jarku za cesto, / da se včasih konča, / preden se je 
začela, / brez zemlje in brez neba / kot roža nedozorela. P e s e m Vrba 
žalujka n a s z n o v a p o p e l j e n a t e r e n n e z n a t n e g a , v d a n e g a , ž i v l j e n j u p o -
k o r n e g a s u b j e k t a , ki teži k Svet lobi , k P o p o l n o s t i , k L e p o t i , h k v i n t e -
senci ž i v l j e n j a , o s t a j a p a — л- s t v a r n o s t i — z a s u ž n j e n a sivi in p r a z n i 
i n s t i t u c i a l i z a c i j i ( o d r e v e n i t v i ) n a š e g a ž i v l j e n j a : Ni žalostna, samo krot-
ka in nezgovorna. / Enako ljubi, pomlad in jesen ... / Samo drevo je in 
zeleneti / mora, koder jo zasadijo ljudje... / Kakor da rase v sleherno 
sobo / in je z nami vsemi tako kakor z njo; j ničesar ne ljubi bolj kot 
svetlobo, / pa nima peroti in je priraslo drevo. P e s e m Šah o b n a v l j a 
usodno p r i k o v a n o s t navadnih ljudi — o n e m o g o č e n i h s u b j e k t o v ; p r a v i 
S u b j e k t je z u n a j nj ih , pri Mojstrih, v I n s t i t u c i j a h . O r g a n i z a c i j a h in 
d r u ž b e n i h Mehanizmih: Množica črnili in belih kvadratov. / množica 
črnili in belih figur v nepodkupljivem tiktakanju ur / od prvih potez 
do remijev in matov. / Med vzporedniki in meridiani / osi smo v tej igri 
zaznamovani. / Z njo mehanizem mojstrskih ur / meri življenje navad-
nih figur. P e s e m Ranjenci p o n a z a r j a h u m a n i s t i č n i odnos do s v e t a : l ju-
bezen. u p a n j e , s a n j e o ž i v l j e n j u , h k r a t i p a k a ž e r e s i g n i r a n o s p r e j e m a -
nje neinožnost i r e a l i z a c i j e t e g a o d n o s a : Pod platnom noči / in nesmisel-
nih dnevov, / pod skorjo ljubezni / in drobnih uspehov / poje srce / 
pesem o jadru, pesem o morju, / pesem o vetru. / Zglodajmo skorje 
zarjavelih ran. Teci, / kri naše ljubezni, / teci, / kri padlih angelov. / 
in krivih prerokov, / teci, / temna težka mrtva / razočarana kri. / Pesem 
o jadru. / Pesem o morju. Jadro na dnu morja. P e s e m Telefonski drog 
govori o anonimizaeiji človeka, ki ni več sam svoj, ki je do kraja po-
tisnjen ob zid, ki mu je vzeto lastno, avtentično življenje, o željah tega 
razosebljenega človeka, da bi bil rad Človek in da bi rad živel Življenje, 
pa spet o neizpolnitvi teh želja: Že dolgo ni več drevo / in nikoli j ne 
zelenijo žice, / ki so zdaj njegove edine roke. Lastovke sedajo nanje, / 
preden letijo jeseni / čez morje na jug. / Ne ljubezni, / ne uboja ne zmo-
re, samo čaka in pretaka / po žicah tujo kri: j rojstva in samomore, 
dolgove in slavo, / statistiko smrti / in vojne napovedi. / Redkokdaj, 
kadar cvetijo, / se spomni in hoče biti / spet / bela akacija. Takrat 
pridejo deklice / in poslušajo / pesmi vetra / v telefonskem drogu, / ki 
ne more nikogar objeti, / ker že dolgo ni več drevo. Pesem Elegija priča 
o potrebi po sanjah, o neogibnosti sanj, o neizpolnjevanju sanj. o sa-
njali kot edini Resnici prevaranega, onemoglega življenja: o sanjah kot 
neogibni iluziji: V letih in krajih med vojnami / za eno življenje ustvar-
jeni. / pojeni in hranjeni s sanjami / in za sanje vedno prevarani, brez 
sanj ne bi mogli živeli / in bi umrli brez sanj. / J letih in krajih med 
vojnami / samo sanje se smrti upirajo / in kadar stare umirajo se nove 
sanje rode. / V letih in krajih med vojnami / se bomo preudarno posta-
rali z leti in kraji in sanjami. / ko se prenehamo varati. ne bomo 
več mogli živeti. / Umrli bomo brez sanj. 
SUMMARY 
lit the present study the so-called existential structure of Kajetan Kovie's 
early poetry is presented. This structure is composed of completely defined and 
irreducible combination of the following elements: everything in the world is 
eternally the same, eternally old. Truth is to be found in the Idea and not in Un-
reality. We live among eternal borders: Birth and Death. Individual is not signi-
ficant. Everything moves towards Death. Death makes all equal, there is no 
hierarchy of values left in it. We are all anonymous — the negation of an alive, 
concrete individual is iu question. People are governed by a grev everyday . 
The world is getting dim. There is a great inclination towards the past which 
appears in the form of a lonely one (the negation of Futurity). The heart, the 
intimacy, the inner man, the warmth, the reciprocity among hearts are placed 
in the centre. From the external view we are anonymous, from the inside — 
hearts. The core of the world is the heart, not society. In opposition to great 
only small things are valid; history is degraded. The still ties is valuable — the 
negation of war and ideological noise. Drying up is to be seen — the negation 
of development: resignation and faithfulness the negation of creativity; 
passivism — tlie negation of activity. The elements are arranged with an 
extreme sense of proportion. With this proportion we acknowledge the reality 
and not life — the negation of belief in Change. We are everwhelmed by 
sadness — the negation of enthusiasm; loneliness — the dissolution of com-
munity. (This poetry should be observed all the time as implicit, the covered 
negation of the former optimistic and socialistic — realistic phase.) Every-
thing should calm down in Beauty and Harmony. One should accept the fate, 
withdraw into Dreams and Love. Surrounding is softness. We, the insignificant, 
live in a warm "everyday". Safe. The distance to life guarantees autonomy. 
We wish to subordinate to the stronger (the Fate) which is inside us. Inside 
of the hetcrodetermination the half-subject achieves the greatest possible auto-
nomy. Individuality — as far as the half-subject still has it — is achieved 
in an intimate and not in the wide world. Life has become unreal, reality is 
remembrance. Life in reality is not genuine. Even the intimate has already 
become institutionalised. Remenbrance is returning to the small world of 
small things that happened in the past. Despair is the result — as the first 
intensification of the conflict. Remembrance does not preseve anything either. 
Even the heart dies. 
The above mentioned existentialist elements arc not stated systematically 
around the true core of this poetry, but successively, chronologically. The study 
follows the author's development and it is not a critical arrangement of the 
existentialist elements in a monolithic structure.