PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 tn od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLiASOV: Za vsak ram višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlena 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ; 55.165, 330. 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. —■ Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 TRST petek, 6. februarja 1948 Poštnina plačana y gotovini Sp^dizionp in abbon. postale Stev. 816 PROGLAS ENOTNIH SINDIKATOV MEDNARODNIM DEMOKRATIČNIM ORGANIZACIJAM Protestna slavka zaradi gorostasne obsodbe Tov. Bruno D’E ste je med Procesom dejal sodnikom: rn^h-0v.b°i Pr°ti svobodi in fprvicx b} s procesom, na ka-mn bi p0 možnosti izsilili, tn?, te2ko obsodbo proti snr * ,’^3teiu — na ta način nin° zfleleni plaz nezaupa-od JJreb^va^sf-va in odvračanja n- .Jp°kratičnega gibanja in J ih prvoboriteljev. Na dru-niin,ra i* dni morda tukajšnja *budnim čuvarjem jav-dovi Te^a *n miru» v roke zaver en ar9nment, da bi «iz ščalirazlogov» razpu-je i (7ern°faatične organizacijo r ■ Predvsem one, ki ima-So alveč borbenih tradicij, ki povezane z junaško »non ProSC?^ katerima so pred-kaks,- enako obtožnico, iker' fV' G’Esteju, oproščeni, stavlfa i™ deianie ne Pred- Tržniv kaznivega dejanja». zrle w mn°2tce tudi niso pre- 6e ’ • zastopniki civilne tož- himobramh a ?°' zato „;,e’ da sodba sama Ljudstvo zahteva; Storjena praviti, fašistične provokatorje in obsoditi • njihove krožke pa takoj zapreti Ogorčenje vsega demokratičnega ljudstva zaradi neupravičene obsodbe tov. Bruna D Estejea je dobilo svoj izraz v proglasu Zveze E-»otnih sindikatov Tržaškega ozem lja, izdanemi včeraj zjutraj. Razglas se glasi: Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja je izvedela za ponovni napad na pravico, ki so ga zagrešili organi ZVU z obsodbo tov- Bruna DEsteja, ker vidi v tem najnovejšo provokacijo vsega demokratičnega ljudstva tega ozemlja in ko izraža soglasno ogorčenje delavstva, PROGLAŠA splošno protestno stavko od 11 do 12 na dan 5. februarja 1948. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja Vse tržaško delavstvo je enodušno na proglas odgovorilo in ob II so vse tovarne in delavnice prenehale z delom. Delavci so se med tem časom zbrali in poslušal; govore članov tovarniških odborov, ki so oži- gosali to najnovejšo provokacijo okupacijske uprave in sodnij3kih organov proti hrabremu borcu za svobodo. Posebna delegacija Zve- ze Enotnih sindikatov je odšla k polkovniku Gardnarju, da bi mu izročila v imenu vseh članov E3 protestno resolucijo Polkovnik Gardner pa delegacije sploh ni hotel sprejeti, zato je delegacija pustila protestno resolucijo tv njegovem tajništvu. (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 5. — Danes je Togliatti na vprašanje urednika večernika, kaj misli o špekui3Cijah vlade, ki nart era va postaviti partizane izven zakona, izjavil: »Jasno je, da hoče De Gašper! nasloniti vso volivno akcijo na strah in zmedo. Ljudstvu hoče prikazati, da mu od demokra. tične levice grozi velika nevarnost. Z vsem tem povezuje protikomunistično gonjo, ki sloni na laži, izzivanjih itd. Ze 20 let so na žalost pitali italijansko ljudstvo samo s takšnimi rečmi*. Togliatti je nadaljeval: «De G isker i je prvi ki dobro ve, da so vse obtožbe, po katerih naj bi imele stranke levice, z'asti pa mi komunisti fantastične oborožene organizacije, izmišljene*. Med tem je bivši poveljnik garibaldinskih brigad, tov. Longo poslal članom glavnega poveljstva prostovoljcev za svobodo brzojav, v katerem predlaga nujen sestanek vseh članov v Rimu, oziroma v Milanu, da preučijo položaj, ki je nastal zaradi vladne grožnje, s katerimi hoče zadušiti in razpršiti slavne tradicije njihovih vojn h formacij. Dalje 50 poslali brzojavko tudi predsedniku republike, da ga opozorijo na ukrepe, ki imajo namen, prepustiti presto odločanje o pravici obstoja organizacij bivših partizanov policiji. Vlada je med tem zanikala vesti «Associated Prtssa», po katerih naj bi bil De Gasperi prosil ameriško zunanje ministrstvo, naj omeji o-dtske bojnih lad-j v italijanskih lukah. Zunanji minister je hotel po vsej sila razbreminiti Eelo h So Zveza ES je poslala Svetovni sindikalni zvezi, Varnostnemu svetu, Organizaoiji Združenih narodov, Organizaciji UNESCO, Splošni italijanski zbornici dela, Enotnim sindikatom Jugoslavije in An-glo-ameriški okupacijski oblasti STO-ja sledečo protestno resolucijo: Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja obsoja ponovno odkrito sovražno dejanje, ki so ga izvršili proti tukajšnjemu ljudstvu sodni organi anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja. Obsodba Bruna D’Esteja je pravo izzivanje tukajšnjega prebivalstva, ki v tej obsodbi vidi jasen poskus obsoditi tisto razdobje, v katerem je bila usoda prebivalstva n rokah ljudskih oblasti, kakor tudi poskus obsodbe vsega partizanskega gibanja in celo odkrit poizkus ustvarjanja precedentov, da bi lahko sistematično vlačili pred sodišča tudi vse tiste, ki niso po volji kolonizacijski politiki imperialistov. To potrjuje ves potek procesa. Obtožnica se je neprestano menjavala zaradi tega, ker niso mogli najti takšne, ki bi jo lahko opravičili. Do zadnjega trenutka so igrali to igro in končno spremenili obtožbo o «plagiu-» v obtožbo o «ugrabitvi osebe*, da sploh ne govorimo o raznih sodiščih, ki so se sama proglasila kot nepristojna. Obsodba D’Esteja je zasmehovanje moskovskih in vseh poznejših sporazumov, ki določajo obsodbo fašizma in njegovih pripadnikov kakor tudi njihovo aretacijo in obsodbo. D’Este je dal aretirati fašiste; zaradi tega je bil obsojen. Takšna sodba se mora popraviti. Zveza Enotnih sindikatov izraža ogorčenje svojih 80 tisoč organiziranih članov in vsega poštenega prebivalstva ter odločno protestira proti ponavljanju političnih gorostasno-sti na škodo najbolj preizkušenih antifašistov, gorostasnosti, ki spominjajo na nacifašistična sodišča in ki predstavljajo očitno izzivanje in maščevanje fašističnih ostankov, ki jih podpira in podžiga imperialistična kolonialna politika tukajšnjih predstavnikov imperializma. Zveza Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja najostreje obsoja zadržanje anglo-ameriške vojaške uprave in zahteva za obsojene antifašiste pravico; fašistične provokatorje pa treba aretirati in obsoditi ter njihove krožke takoj zapreti. Razen tega ugotavlja, da med tržaškim prebivalstvom vlada napetost zaradi takšne politike in zahteva ureditev tega ozemlja v duhu mirovne pogodbe. Kulturno udejstvovanje Italijanov v Pulju PULJ, 5. — Puljski Italijani imajo vso možnost kulturnega udejstvovanja in učenja v svojem jeziku. Vsi napredni Italijan: so člani klu ba za italijansko kulturo, ki je pred kratkim priredil razstavo slik italijanskega slikarja Alfreda Sfi-ca in koncert. Mesini odbor je določil poldrug milijon dinarjev za povečanje prostorov kluba, ki bo jako lahko razpolagal z novimi čitalnicami, knjižnicami in z novo veliko dvorano za sestanke. Vzporedno s hrvatekimi šolami so sedaj odprie v Pulju 3 italijanske osnovne šole. Pred kratkim so obnovili prostore kluba za italijansko kulturo v Tinjanu. Togliattijeve izjave o izzivanjih De Gaspe-rijeve vlade - Razkol v Saragatovi stranki vsake obtožbe, da je prekršila mirovno pogodbo, :n dati videz zako-tu testi emerižkemfu imperializmu, zatrjujoč da Je navzočnost ameriških ladij «itaiijanska vlada dovolil, kakor je to pač normalna mednarodna praksa*. Ob zaključku kongresa so sara-gatovci sklenili, da bodo šli na volitve sami. Ta grahova krma (pi-selli), tako imenujejo sedaj v Italiji saragatovce, se čutijo pač vame pod Okriljem povečanega števila policije. Jz Saragatove stranke pa je sedaj izstopila mladinska zveza in drugi precej vidni predstavniki, kakor n. pr. Dagnino bivši odgovorni urednik dnevnika «Umanit&» v Milanu. Kako je mnenje v tej stranki razdeljena, nam kaže tudi dejstvo, da so za sodelovanje z vlado glasovali delegati, ki predstav, ljajo 173 tisoč volivcev, proti sodelovanju pa delegati s 127 tisoč volivcev. Med tem ko Vam telefoniram, se seja vlade še ni končala. Vlada je določila volitve za dan 18. aprila. Nič se še ne ve o napovedanih merah proti «vojašk:m organizacl. jam*. E. MILIC Filozofija gen.CIaya BERLIN, 5. — Generaš Robertson, poveljn k angleške zasedbene cone, je na tiskovni konferenc: izjavil, da sta skupno z gen. C latern, poveljnikom amer.ške zasedbene cone, preučila nemške protip kot pred-&kupnj Slcer rnajhnega, a Vornoy„ l, mdijoni in milijoni se. dela množic, ki so Srnbnec is/PS-j *M ^ se bodo borile ideale. uspešna splošna e»mo' Jr at^vka zato ni bila btočj demonstracija tršaških množic, ki jc L MOSKVA, 5. — Zunanji minister ZSSR Molctov in romunski mi-n strski predsednik Groza sta v sredo podpisala v Moskvi pagod bo o prijateljstvu in vzajemni pomoči med cbema državama. Podpisa je prisostvoval generalisim Stalin. Pogodba stopi takoj v veljavo in bo v kratkem ratificirana ter velja za 20 let. Po podpisu pogodbe je ime! Molotov govor, v katerem je poudaril, da je bilo možno podpisat! to pogodbo, ker obeh držav ne ločijo več spori zaradi mej. Romunija je končno stopila v vrnto demokratičnih držav in želi kakor Sovjetska zveza utrditi mir in prijateljske odnose. Molotov je nato izjavil, da želi Sovjetska zveza mir in splošno varnost v interesu vneh miroljubnih narodov. Sovjetska zveza je tudi pripravljena napraviti vse, da se pričala ono, «kar okupacijske oblasti in vsa sodišča dobro vedo*, temveč, je tudi pokazala, da «bodo to dejstvo* — te bodo to s podobnimi poskusi «ho-teli* — «še bolje spoznali v I prihodnosti*. prepreči vsaka nova grožnja nemškega napada ali katere koli druge države. Dčjal je dalje, da je ta pogodba velike važnosti v času, ko vojni hujskači iz imperialističnega tabora ustvarjajo vojaška in poli-t.čne blokfl, naperjene proti demokratičnim državami z namenom, da ovirajo mimo sodelovanje med narod’. Prijateljska pogodba med ZSSR in Romunijo bo nov trden branik, ob kat?rem se bodo razbili vsi napadalni poizkusi Imperializma. Vedno večll uspehi kltaiske ljudske vojske NANKING, 5. — Kakor poroča radio »Svobodna Kitajska*, je Cengkajšek izgubil v zadnjih 10 mesecih okrog 800 tisoč mož. V tem času je bilo osvobojenih 190 tisoč kvadratnih km ozemlja s 37 mil'-jonov prebivalci Narodno osvobodilna vojska kontrolira do sedaj 2,390.000 kvadratnih km ozemlja s 168 milijoni prebivalcev. Vrhovna komanda osvobodilne vojske poroča, da je kuomintango-va vojska izgubila v decembru 180 t'soč mož, V tem času Je osvobodilna vojrka zavzela 76 podeželskih mest jn 51 pokrajinskih središč. Anglo-ameriškl častniki delajo razdor med grškim ljudstvom ATENE, 5. — Radio (fSvobodna Grčija* poroča, da se anglo-ameri-ški častniki v Grčiji ne zadovoljujejo samo z organiziranjem in vodstvom državljanske vojne, pač pa postajajo tudi propagandisti za sejanje sporov in sovraštva med grškim ljudstvom. Tako sta na primer 4. januarja neki amerišk; in neki britanski častnik govorila v Meliki in v Pio-rini ter pozivala ljudstvo na državljansko vojno. Trije ameriški častniki so 15. januarja govorldi v Ka-storiji m peziva 11 ljudstvo, naj se oboroži prot: partizanom. Radio poroča, da se v zadnjih časih podobni primer; vedno pogosteje ponavljajo. V korrislji za zunanje zadeve francoske skupščine je Magdalena Braun predlagala, naj se v Grčijo pošlje parlamentarna delegacija ki naj si ogleda položaj v tej državi. Predlog sta podpraia tudi poslanec Pierre in Laple v imenu socialistične skupine. V svojem poročilu o sedanjem položaju v Grčiji je Magdalena Braun poudarila, da je anglc-ameriška intervencija glavni vzeok trag čmh dogodkov v Grčiji in da atenska vlada ne bi mogla ostat; na oblasti brez tuje pomoči. Uvoz in izvoz FLRJ BEOGRAD, 5. — Da s* pospeši razvoj zunanje trgovine, je zvezna vlada izdala zakon za nadzorstvo izvoza in uvoza. Vso zunanjo trgovino vodi kakor do sedaj ministrstvo za zunanjo trgovino, nadzorstvo nad plačili v inozemstvu pa bo vodilo jugoslovansko finančno ministrstvo. Državna gospodarska podjetja v zveznem, republiškem in krajevnem cbs?gu lahko izvažajo in uvažajo blago, in tako tudi zadruge, zavodi in ustanove, ki se bavijo z uvozo-m. in izvozom, ki se lahko prekine samo z dovoljenjem ministrstva za zunanjo trgovino. Ministrstvo za zunanjo trgovino izdaja tudi dovoljenja za plačilo uvoženega blaga, kakor tudi dovoljenja za kompenzacijska pogodbe z inozemstvom. Vse blago, ki je namenjeno za izvoz, se mora izdelati v času, ki ga določa načrt, in mora odgovarjat' pogojem dogovorov, in to glede kakovosti kakor tudi glede pre-dajnčga reka. Vse dosedanje določbe o državnem nadzorstvu uvoza in izvoza so ukinjene. Dokaimoči ljudstva istrskega okrožja NOVIGRAD, 5. — V okolici No-v:grada je narodna zaščita našla pred tremi dnevi truplo nekega V&rin Jcedpa. Storiloiv zločina kljub vsem naporom oblasti niso mogle izslediti. Vendar pa jZ vsakomur jasno, da gre za čisto navaden kriminal, ki se bo prav gotovo v kratkem popolnoma razjasnil. Varin nikakor ni bil politična osebnost in se za politiko celo sploh n: brigal. Nekoč jj bil aretiran zaradi tega, ker se je bavil s črno borzo, in sicer s trgovanjem z zlatom. Po informacijah, ki jih je dobil naš dopisnik na licu mesta, je imel Varin pri sebi, prej ko je til ubit, okrog 10 tisoč Ur in zlato uro, medtem ko vsega tega na truplu ni bilo, kar tudi kaži na to, da gre za navaden zločin. Jasno je, da so oblasti podvzels potrebne mere in aretirale več oseb ne glede na njihovo politično prepričanje. V kolikor smo izvedeli, so nekatere aretirane že izpustili. Nikakor pa ni točno, da so aretirani bili pre peljani neznano kam, temveč se nahajajo v Bujah, kjer je sedež okraja, kakor na primer prepeljejo tiste, ki so aretirani v okolici Trsta — v Trst. Glede izvršilcev zločina držijo oblasti pedatka o toku preiskave v tajnosti. Toda fašistom v Trstu in njihovim prijateljem v Novigradu je padlo na pamet, da bi ta zločin proglasili za politični zločin, kakor so to v podobnih primerih že večkrat storili, češ da je bil Varin ubit zaradi tega, ker je bil Italijan. Pisanje fašističnega časopisja je imelo svoje posledice tudi v Novigradu in okolici, kjer se je na raznih zborovanjih spontano zbralo čez 1500 ljudi in s svojim nastopom resno opomnilo vse sovražnike ljudska oblasti in jim tako še enkrat dopovedalo, da bo vedno ostalo strnjeno v obrambi pridobitev narod-no-osvobodilne borbe. Predvsem pa bo čuvalo tisto, za nas najvažnejšo pridobitev, ki se ji pravi mirno in bratsko sožitje med vsemi tremi narodi istrskega okrožja. Ob tej priložnosti je znani glavni stan istrskih esulov objavil zopet nekakšen protest, v katerem se toži, da se v istrskem okrožju kršijo mednarodne določbe in da se vršijo pogromi proti Italijanom itd. ter zaključuje s pozivom, da se pošlje v istrsko okrožje preiskovalna komisija. O podobnih notah smo že pisali večkrat in ne bomo njihovih nesmiselnosti ponovno iznašali. Poudariti hočemo le to, da so te note in vedno ena in isto ponavljanje raznih fraz le besede na papirju. Stranke, če niso fašistične, ki sestavljajo ta «istrski CLN*, so imele in imajo priložnost in možnost delovanja tudi v istrskem okrožju, kar smo tudi že ponovno omenili, Toda te priložnosti, katere so se v zadnjem času poslužile na primer Socialistična stranka STO-ja in pa Fronta za neodsnsnost, — se enostavno nočejo poslužiti, ker predobro vedo, da je število njihovih pristašev tam tako pičlo in borno, da bi že po prvem zborovanju bilo vsakemu jasno, v kolikor mu do sedaj ni bilo, da nimajo prav nobene pravice govoriti v imenu istrskega prebivalstva cone B Tržaškega ozemlja. Toda CLN-ovesi so že večkrat napisali, da tega ne bodo storili, ker bi s tem izgubili vzrok za kričanje, stokanje in protestiranje, predvsem pa dokazali, da o istrskem okrožju ni prav nikomur «prepovedano demokratično izražati svoja čustva*. Gl-de preiskovalne komisije pa ni vredno izgubljati besed: navodila za njeno zahtevo so prejeli od angloameriških imperialistov, ki bi se kakor povsod na svetu hoteli tudi v istrskem okrožju z raznimi komisijami vmešavati v notranje zadeve področja, kar pa tamošnje ljudstvo in jugoslovanska vojaška uprava ne bodo nikoli dovolili. Gospodje demokristjani, socialisti itd. naj izvolijo priti v istrsko okrožje in tam prepričevati ljudstvo o svojih ameriškc-marshallovsko-truma-novskih idealih. Bidault dobil nalog da stopi v stike s Francom TAKO VELEVAJO INTERESI AMERIŠKEGA IMPERIALIZMA — ANGLO-AMERIŠKI SPORAZUM O BODOČNOSTI LIBIJE — NOV ANGLEŠKI VOJAŠKI MATERIAL V PALESTINO PARIZ, 5. — Glavni urednik li- obnovili včjaško letalsko oporišče sta «Humanitč» George Cogniot danes odločno protestira v nekem članku proti vladni naixeri, da zopet odpre francoskd-špansko mejo. Stratcgični interesi to politika sile, piše Cogniot, so vzrok za prekinitev francoskega izolacionizma. Aimeniški uradni krogi delajo vse mogčče, da bi spravili madridsko vlado v mednarodni odbor za zračni promet in to zaradi tega, ker želi ameriško zunanje ministrstvo ,z strateških vzrokov poslati ameriški vojni material na tri velika španska letališča v Vialadi, pri Madridu, v Maroku in v Rio de Oro. Amerika politika za gospodstvo v Sredozemlju in nad državami v Sredozemlju zahteva, da se prizna vlada generala Franca. Da pa prikrije svoje namene, deluje Wa-shington na ta način, da bo videti, kakor da je pobuda prišla od druge strani. Zaradi tega je dobil Bi-dault aalog za to pobudo. Telepress poroča, da se vojaška oporišča v Libiji, ki jih upravljajo Britanoi, naglo obnavljajo pod neposrednim nadzorstvom a-meriškega vojnega ministrstva. V torek in četrtek so ameriške pionirske čete zasedle strateške točke na delu libijske obale. Te čete so bile na sedmih vojnih ladjah, ki so zadnje dni napravile »prijateljski obisk* v italijanskih pristani-ščih. Vojaki so se izkrcali blizu Bengasija in Tripolisa, kjer bodo Mellaha. Britanci in Američani so se sporazumeli o bodočnosti Libjje. Dogovorili so se, da bodo iz Libije napravili močno angloameriško vojaško bazo za nadzorstvo Sredo, zemlja to pristanišč Bližnjega vzhoda. Ta baza naj bi po potrebi sprejela britanske čete po njihovem umiku iz Palestine in ameriške čete po njihovem umiku iz Grčije. Predstavnik britanske vlade ni hotel dati zagotovil, ki jih je včeraj zahteval v spodnji zbornici predstavnik laburistične stranke glede arabskih vdorov na palestinsko ozemlje in glede prodajanja orožja arabskim tolpam. Minister za kolonijska vprašanja ni hotel odgovoriti laburistu Bar-nettu Jannersu, ki je zahteval zagotovilo, da ne bodo poslali drugega denarja Transjordaalj.i ali kateri koli drugi državi za Oborože. vanje arabskih sil, ki nato napar dajo britanske vojake v Palestini. Minister za obrambo Alexander Tuad je izjavil, da se bo prodajanje vojaških presežkov v Palestini nadaljevalo, da pa bo šlo samo za material, ki i t>IIo /VI u s s o 1 i n 1 j a dolgo 1 o srečno“ Pred nekaj meseci je poslanec Francesco Frola objavil kn.igo pod naslovom «Stari norec in njegovi botri«, v kateri odkrito napada sedanjega italijanskega zunanjega ministra Sforzo, da je bil najprej v Ameriki in potem v Italiji v službi ameriške in angleške vlade. Svojčas se je med antifašisti v Italiji tn v emigraciji ustvarila legenda o nekem egrofu Sjorzi», diplomatu velike veljave, pravemu patriotu ter odločnemu antifašistu od prvih časov, itd. Ta legenda je imela svoj izvor predvsem v tem, da je Storža takoj po pohodu na Rim podal ostavko na položaj poslanika v Parizu. To dejstvo — o katerem bomo pozneje videli pravo važnost — je znal SjOr-za spretno izkoriščati nad so let, da si ustvari politično podlago, ki mu še danes služi, in da se prikaže v očeh nevednežev in naivnežev kot junaka, kot žrtev in kot poštenega ter dalekovidnega človeka. V svojem govoru, ki ga je imel 10. decembra I9i,e v zavodu za socialne vede v Chicagu, je Storža med drugim izjavil: tOsebno sem pripravi jem verjeti, da je vse, kar se govori (o meni) v Italiji, predvsem ta: «In vendar, je. imel on prav, ko se je edini, leta 1922 dvignil in dejal, da noče imeti nobenega opravila s človekom, ki bi s časom pomenil vojno in pogubo». Nekaj dni potem, 28. decembra 1942, je sam Storža pisal iz New Yorka Francescu Froli: «Jaz, ki sem v Italiji in zunaj bolj poznan kakor vi, jaz, ki sem se prvi prvi hip dvignil proti fašizmu, ki mi je obljubljal zlate gradove...*, itd. Kakšna skromnost! Predvsem naj razblinimo legendo o S)orzi, ki se je prvi in v prvem hipu dvignil proti fašizmu*. Dobro je tudi, da se spomnimo, da je bil Storža ob koncu leta 1920 in v letu 1921, ko je že v največji medi divjala bestialna fašistična ofenziva proti demokraciji, ko so bili tisoči antifašistov, socialistov in komunistov že žrtve «mangane-la», ricinusovega olja, samokresov in pušk, tolovajev v črni srajci in ko je bilo na stotine ljudskih domov, tiskarn, zadrug ter zasebnih stanovanj delavcev že razdejanih po teh tolovajih, član vlade, ki je ščitila in oboroževala fašiste, in da je pri volitvah spomladi 1921 stopil v blok z Mussolinijem ter predložil skupne liste fašistov in zaupnih mož vlade. Tako se je torej dvignil takrat «sam in prvi*. To pa Se ni dovolj. Vredno je posneti nekatere odstavke pisma od 2. novembra 1922, s katerim je Sforza potrdil Mussoliniju svojo ostavko na po’oiaj poslanika v Pa. rizu, to je onega dokumenta, v katerem naj bi — kakor je sam Sforza dvajset let pozneje zatrjeval v Chicagu — dejal, da snobe imeti nobenega opravila s Človekom, ki bi s tasom pomenil vojno in pogubo*. Pismo se zatfenja takole: eEdini vzrok postopanja je bil namen, da preprečim sleherno telkobo in o. lajšam delo vladi (fašistični. S ta* kojinjo ostavko sem imel namen izkazati globoko osebno spoštovanje do Vas«. Nato je nadaljeval: «Z vso dušo upam, da bo vaše vladanje dolgo in srečno, kajti če bi bilo kratko, bi to pomenilo nesrečo«. V Chicagu je Sforza leta 1942, kakor se vidi, pozabil točno vsebino svojega pisma od novembra 1922, ali pa je vsaj računal na to. da se drugi ne bodo na to spomnili... Toda še ni dovolj. Isto pismo se takole nadaljuje: «Toda če je moj sklep nespremenljiv, ie tudi goto- vo, da čutim danes globoko dolžnost, da dokažem ne samo, da v mOjem srcu ni odpora, pač pa da želim sodelovati na način, ki bi bil mogoč, ne da bi se čuti! zapostavljenega«. In nato: «Ce bi se sporazumeli glede direktiv, bi bil pripravljen sprejeti predstavništvo Italije na konferenci Bližnjega vzhoda, če bi Vaše ekscelenca to želela, in bi v vsakem. primeru obdržal do konca konference vodstvo poslaništva*. Sforza torej ni bU samo pripravljen obdržati eno zaupno mesto za račun «č’sveka, ki bi s časom po. menil vojno in pogubo* — v istem času, ko mu je želel, da bi pila njegova vlada dolga in srečna — toda je hotel imeti kar dve mesti. Ni bil pad on kriv, če mu jih Mussolini ni hotel zaupati. V dneh ko je Sforza pisal ono pismo, so fašistične tolpe pretepale, ubijale in ranile stotine in stotine pravih antifašistov, stotine in stotine komunističnih in socialističnih delavcev. Toda, kakor trdi Sforza, tisti, ki se je dvignil — «sam, prvi in v prvem hipu« — proti fašizmu, naj bi bil prav on, sedanji zunanji minister Alcide De Gasperija. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. februarja 1948 Urednik „Lunedl-ja" obsojen zaradi žaljenja časti Po večkratnih odgodltvah se Je v odsotnosti odgovornega urednika ultraSovinistlčnega tedn ka «Lunedl» vrSila sodna ra2prava proti uredniku tega Usta Pina Bonu. Mo* se Je moral zagovarjati pred tukajšnjem viSJm okro?.nm sodiščem, ker Je njegovo glasilo žalilo odvetnika Brauna, ko je zapustil mesto predsednika epuracljske ko. misije. Tedaj je listie pisal, da je skrajni čas, da je odvetnik zapu st.l to mesto, od koder Je samo Škodoval Italijanom in užival stalno plačo Drug članek tega tednika, ki ga je včeraj sodiiče obravnavalo, Je bil oni, v katerem Je ulankar nar padei in označil profesorja Lužit, t ta Feg tza kot kvlzllngovca, ker ga je lani aprila meseca vojaška uprava imenovala za rektorja tfiaSke univerze, potem ko je bil o Ista vi Je n profesor Cammarata. Dalje je člankar v Inkriminiranem članku imenoval Fegitza kot člana neke skupine tržaških potepuhov, ki niso italijanskega rodu. V ome. jenem članku je tednik Se označil profesorja za faiista že od 1921 dalje ln odlikovanca Se izpred pohoda na Rim. Vse to je seveda pro. fesor pred sodiščem odločno zanikal. Zadnja dva, ki sta pisuna tega ultraSovinističnega trobila tožila vsled razžaljenja časti, sta bila Cervenca in Col-otti, profesorja na tržaikem glasbenem liceju. Oba sta bila v članku obtožena, da sta kriva za težak položaj te šole. Poleg tega je flankar profesorja Ccrven-ca označ i za povprečnega srednješolskega profesorja, ki naj bi se raje umaknil t liceja. Po obravnavanju člankov so govoril: odvetnkl Turola, Oaraveil;, Kezich in G annlni. zastopniki za-sebnh strank. Odvetnik Glannnl je v svojem govoru poudaril, da sl časopis, ki aali osebe njemu na-sprotnih političnih idej, ne zasluži drugega imena kot zakotni lstič. Državni tož lec Roasano Je zahteval, naj sodišče obsod; odgovornega urednika na plačilo 50 tsoč lir globe. Po govoru zagovorn ka odvetnika Carlinija je sodišče pod pred sodstvom dr. Picciole obsodi-o Pina Bona, glavnega uredn ka tega trobila, na 45 tisoč lir globe ln na plačilo po 15 tisoč Ur vsaki zisebnl stranki. TRŽAŠKI DNEVNIK Z* socialistično in akcijsko stranko niso važni interesi mladine Ker bo d kratkem v Trstu kongres delovne mladine Trtaikega ozemlja, je ZAM sklenila, da ustanovi pripravljalni odbor. Povabila je predstavnike mladine tukajšnjih političnih strank in organizacij, da po svojih močeh pomagajo k dobremu uspehu tega kongresa, na katerem bo delovna mladina Tržaškega ozemlja razpravljala o svojih problemih in o težkem položaju, v katerem se nahaja vse tukajšnje de'.avttvo. Ker se ZAM zaveda, da sc bo položaj naše delovne mladine lahko izboljšal sarmo, če bodo vsi, ne glede na politično in versko pripadnost, pripravljeni rešiti njene probleme, je upala, da se bodo njenemu povabilu odzvali vsi. Čeprav povabljeni, se niso odzvali n'.tt predstavniki mladinske komisije Delavske zbornice, niti predstavniki same Delavske zbornice, predstavniki socialistične in italijanske republikanske akcijske stranke so pa javili, da. se njihovi stranki ne -pridružita tej iniciativi, ker smatrata, da je nemogoče sodelovanje na tem področju, dokler se organizaciji ne sporazumeta tudi na političnem področju. To se pravi, da ni skrb teh strank izboljšanj« poloia.a tržaške delovne mladine, temveč da hočejo s Svojo odsotnostjo še enkrat poniino služiti svojim gospodarjem — imperialistom. Skupščina pomorščakov Pod geslom obrambe italijanskva odvrača DZ delavca od pravične borbe Na vsakem koraku lahko zašle dujemo, teko Delavska zbornica oačrtno ruši enotnost delavskega razreda in ga odvrača od pravične borbe za izboljšanje njegovih življenjskih pogojev. Sovražniki de. lavskega razjeda in agenti kapitalizma, povez3ni z domačim re.tk-cionarnin tiskom, so pod ges’om obrambe italijanstva delali tudi med pomorščaki na tem, da bi razcepili nj hove vrste ter Jih zavedli na napačno pot s tem, da bi jih odvrnili od borbe za njihove najosnovnejše pravice ter jih tako loč L od več ne delavcev, ki so včlanjen; v Enotnih snd kstih. Nujno je bilo zaradi tega treba sklicati glavno skupščino pomorščakov, ki naj bi razčistila neka te. ra vprašanja ter postavila nove smernice za nadaljnje delo. Tako se je 7. decembra p. 1. sestala glavna skupšč.na pomorščakov. Uspeh te skupščine je bil velik. Pomorščaki so na tem zasedanju razkrinkali vse razbijače delavske enotnosti in obsodili delovanje Delavske zbornice ter pckazalt na vzroke kri. ze, ki je nastala v tej stroki, in kaj je treba storiti, da Jo odstranijo. Pomen te skupčine Je zlasti v tem, da Je zavzela pravilno politično pot. po kateri bodo morali delavci hoditi, da dosc*ejo pozitivne uspehe. Skupščina je sklenila, da bodo razložili Varnostnemu svetu in u-pravnim organom začasne vlade v Trstu, v kakšnem težkem položaju Je ta stroka. Zahtevali bodo, da se vrnejo v Trst vse one ladje, ki pripadajo tržaškemu mestu, in da se nakaže primerna vsota za gradnjo novih ladij. Skupščina se je strinjala s tem, da bo treba razv.. tl med delavc; te stroke močno a-gltaoijo, da se bodo prav vsi pomorščaki seznanili s stvarnimi vprašanji, da bodo pravilno gledali na delovanje Delavske zbornice, ki skuša s svOJo politiko delavce le osrvava 61, da bi se zadovoljCU z neko miloščino, ki bi Jim jo dajali mednarodni imperialisti ter jih s tem odvračali od njihovega glav. ameriškega iir.perializma, ki skuša spremenit; tržaško mesto v vojašnico in vojno oporišče proti demo. kr&tlčnim državam ter ustvariti '-z njega kolonijo, iz katere bi črpali nove dobičke za svoje kap tale. Pomorščaki so pravilno razumeli nakane Delavske zbornice. Odločili «o se, da se bodo borih za izboljšanje življenjskih pogojev proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva, k; skušajo ovirati razvoj tržaškega mesta ter ščuvajo na novo vojno. Borili se bodo zlasti zato, da oblasti priznajo mirovno pogodbo ter ga se vzpostavijo dobri odnosi z zaledjem ter za bratstvo med narodi. Vsi pomorščaki se bodo udeležili vel:kega zborovanja delavcev pri Sv. Jakobu, ki bo v nedeljo 8. februarja in na katerem bodo delavci obravnavali svoje probleme. Protest Zveze primorsK ti partizanov zaradi krivične obsodbe tov. D’Este|a Nesramna in drzna obsodba tukajšnjega sodišča nad tov. D’Estej«m je vzbudila med demokratičnimi množicami gnev in odpor. Poleg enourne splošne stavke, ki ao jo včeraj proglasili Enotni sindikati, pošiljajo demokratične množične organizacije številne proteste proti obsodbi part'zanskega borca. Zveza primorskih partizanov v Trstu je poslala tajništvu zveze italijanskih partizanov v Rim in glavnemu odboru Združenje borcev NOV in POJ v Beograd sledeče pismo: *Zv&sa primorskih partizanov Tržaškega ozemlja odločno protestira proti nezakoniti in samovoljni obsodbi partizana tov. D'Esteja s strani tukajšnjih sodnih oblasti, kar ni nič drugega kot žalitev časti borcev na svobodo ln osvobodilnega gibanja samega ter obvešča o lej krivici v*e borce NOV resionlstov dalje, dočim bo drugi del namenjen priložnostnim razstavam domačih in tujih likovnih umetnikov. Tako je z otvoritvijo galerije rešeno eno izmed najbolj perečih vprašanj slovenske likovne umetnosti, ki bo lahko v novih prostorih. dostojno predstaviti domače slovenske umetnike. Obenem pu bodo v stalnem oddelku razstavljena tudi najboljša domača in tuja dela iz polpretekle dobe, ki so bila dos’ej po raznih zasebnih mgilerijahn dostopne le izbrancem, sedaj na vpogled vsemu ljudstvu. Pos'opje Moderne galerije v Ljubljani Je največja zgradba te vrste ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi na Balkanu. Gostovanje tov. Koviča Pavleta v Trstu Sinoči Je tov. Pavlt Kovič, član SNG v Ljubljani, gostoval v dvorani prosvetnega društva «S. Škamperle* v vlogi Chrisa (O. Neill Ana Ch-ristiej. Njegova interpretacija starega švedskega mornarja Je nudila našemu občinstvu izreden umetniški užitek Njegov lik je bil do podrobnosti dognan, globoko občuten, človeško topel, naraven in prepričljiv — tako v hrupnih scenah v prtem dejanju kot v skrbi in ljubezni za hčer. Občinstvo je sprejelo njegovo umetnost * navdušenim odobravanjem ter ga po vsakem dejanju nagradilo t dolgotrajnim aplavzom. Danes gostuje tov. Pavle Kovič v Kinu ob morju p drami Ivana Cankarja tKralj na Betajnovi» Igral bo Kantor;a. Obisk predsta-\ve našim čUateljem najtopleje pri-I poročamo. Bivši nemški vojak cbsolen na 3 leta ječe, ker ie ropa! Rudolf •'Held, bivSi nemški ujet-n k je 27. decembra lanskega leta na Opč nah oropal Šoferja Viktorja Girometto. Zaradi tega dejanja in ker je ukradel voJaSki plašč In samokres nekemu ameriškemu majorju, se je omenjeni moral včeraj »ugovarjati pred viSjim vojaškim sodiščem, kateremu je predsedoval major Haupt. Policija Je rouarja aretirala takoj nekaj dn po izvrienan dejanju. NaSU so tedaj pri njem tudi se samokres, s kiterim Je :zvrSil rop. Obtoženec je pripovedoval svoj potopi«, slu-*il Je pri nemški vojni mornarici. Tu v Trstu so ga ujeli Novozeland-*ani. Do decembra lanskega leta Je delal na Opčinah pri AmerlJanh, ti so ga z, podili z dela, ker je kradel. Po tem je čez nekaj dni iz-vrSU dejanje, zaradi katerega je sedaj pred sodn ki. SodiSče Je tega biviega nemškega vojaka spoznalo za krivega in ga Obsodilo na 8 leta ječe. Čudne vljudnosti bivšega ljubimca Pollc ja Je aretirala 30-letnega Berninija Ervina na podlagi ovadbe ■Djegove bivSe ljubce Snaider L‘ce por. Colomb1, Predvčerajšnjim zvečer JI Je Bernni v ul. Scussa iztrgal iz rok ročno torbico z živilskimi nakaznicami, 3000 li. rami ter ključi njenega stanovanja. Berninl je te bil obsojen, ker Je že enkrat nekaj takega zagodil Snaider je vi. S kolesom se je zaletela v avto Včeraj zjutraj se je Sosič Julija por. Razen doma i* Plavij vozila s kolesom po ul. Dante v Miljah. Na vogalu te ulice z ul. Manzoni pa se je zaletela v avtomobil. Po. nesrečenko so odpeljali takoj v miljsko bolnico, kjer so ugotovili, da j« dobila *ivftn. pretres ln manj-Se praske po obraau in levi ro. ki. Po prvi pomoči so Soalčcvo z rešilnim avtomobilom pripeljali na dom, kjer se bo zdravila »e kakih 10 dn!. Angleški motociklist se ie vrnil Medtem ko so pisuni okrog tržaškega fašističnega časopisja že v tendencioznem članku pisali o ikrivnostnem .zg notju angleškega motociklista vojaka, ki je pred dnevi za njim izginila vsaka sled pri Gropadi, se j'm Je danes zadava zvrnila ln s tem izginile vse Spekulacije. Včeraj zjutraj so jugoslovanske vojaške oblasti omenjenega vojaka vrnile tukajšnjim vo-jRškim silam. Razstava delovne mladine V priporu je umrl Včeraj ponoči je policijski kamion našel sredi ceste na Vrdeicl pijanega mofc z okrvavljenim o-brazcin. Takoj ga Je kamion po. bral jn ga odpeljal na postajo Rdečega kr *a, kjer so mu obvezali rano, ki jo Je vadobil vsled padca. Nato so mu dal; Injekcijo proti pijanosti. Po tej prvi pomoč* so moža, 48-letnega Ivana Kerta iz Vrde. le zaprli v celico policijske postaje v ul. Coiogna. Ko so včeraj zjutraj ob 7.30 od. pri; celico, so naSU Kerta mrtvega. Zdravnik Rdečega križa, ki je bil takoj poklican, je ugotovil, da je pokojnik najbrae umrl pred dobro uro zaradi srčne paralize, kj je nastopila zaradi alkoholne zastrupitve in telesne izčrpanosti. V vseh tržaških tovarnah in de-lavnioah se pripravljajo mladi dc-lovci z velikim navdušenjem na razstavo, ki bo otvorjena ob priliki kongresa delovne mladine in bo pokazala uspehe in napredek tržaške mladine. Kdo bo razstavil najltpii izdelek, katera tovarna se bo najboljše is-Jcacala in ka>‘era bo imela največ udeleženocv, to je danes 2a nošo miadino eno izmed najvažnejših vprašanj. Povsod kjer delajo mladi delavci je živahno; vsakdo b< hotel nekaj prispevali — odo ml^dl vajenci hitijo, da ne bi zaostali za nx>jimi starejšimi in bolj izurjenimi tovariši. Toda kaj naj bi razstavili, da bi lahko obiskovalci raz-stave odnesli iz nje kar najboljše mnenje o triaški delovni mladinit T'žak problem ! Pa tudi tega bo naša mladina odlično rešila. V po-sumeznih tovarnah so mladinci ie izvolili posebne odbore, ki bodo vodili in organizirali delo tako, da hoda izdelki čim lepši in popolnejši. Mladi delavci iz tovarne OMMSA. Imajo izd-elan obširen načrt, naštevanju ni bilo ne konoa ne kraja — narediti hočejo parni stroj, os, ki drži trijak, kotel in le mčtleto drugih stvari. Za njimi sčveda ne zaostajajo mUtdi delavci Tovarne strojev, ki bodo prav gotovo razstavili lepe in dovršene izdelke, saj so dokazali svoje sposobno*ii že na razstavi ob priliki tržaškega festivala, Kaj pa mladinci iz ladjedelnic, imajo tudi oni že svoj načrt t Se-v'(ti, oni pač ne bodo zaostajali za drugimi, to so vsi enoglasna zatrdili. Kaj bodo pa oni razstavljati — to je pa še skrivnost. Razstava delovne mladine bo veren dohaz in pregled tfhniinih sposobnosti na.Ti/i mladih delavcev, ka urih dolžnost Je okrepiti vrste specializiranih delavcev, M so že od nekdaj ponos našega mesta. Delavci petrolejske stroke prenehali s stavko Ker Je grozia nevarnost, da se protestna 3-uma dnevna stavka petrolejskih delavcev spremeni v splošno stavko, je bil včeraj v Rimu med predstavniki SILP-a in delodajalci sestanek, ki je trajal pozno v noč. SIL P (sindikat itar lljanskih petrolejskih delavcev) 12 Benetk je sporočil koordinacijskemu odboru v Trstu, da Je stavka petrolejskih delavcev prenehala, ker so se podjetnik; začeli pogajati za novo delovno pogodbo. pustna zabava za otroke Lutkovni predstavi bo sled i ples za otroke, katerim bodo nudili tudi majhno okrepčilo. Vstop prost. Vsi otroe' delavcev so vabljeni. Pustni plesni večer za delavce. DSZ ES v ul Conti 11 orgamz.ra v torek 10. t. m. z začetkom ob 21 v svojih prostor'h pustni plesni v-;-čer za delavce. Igral bo kvintet Silly. Vabila se lahko dvignejo dnevno od 19 do 20 v tajništvu imenovanega društva. Pionirji iz Campor-Milje bodo v nedeljo 8. t. mn. gostovali s svojim sporedom v kulturnem krožku tiskarjev v ul. Trento 2-II. Začetek ob 15. Delavska dramska skupina iz I-iole gostuje v nedeljo 8. t, m. ob 15 pri Delavski športni zvezi ES v ulici Oontl 11 e dvema komedijama. Velik športni plesni večer pri DSZ ES v ul. Conti 11. V soboto 7. februarja bo v prostor'h imenovanega društva velik športni plesni večer, ki bo trajal do naslednjega jutra. Med zabavo bo odigrana tak-ma v košarki DSZ ES-Tomaž!č ve. Ifsvna aa prvenstvo TO. Vabila se lahko dvignejo do soboie od 19 do 20 pri tajništvu v uU Conti 11. Pionirska družina iz Vicolo Ospedale Militare bo priredila v nedeljo 8 t m. ob 16 pustno rajanjs v dvorani Vicolo Ospedale Mil'tare it. 23. » URADNE OBJAVE Telefonski posivi policije v sili. Poveljstvo po.ic je sporoča, da naj prebivalstvo v primeru sile -n potrebe ter nujnosti kliče telefonsko «23», ki služi samo v tovrstne potrebe. | ZA 1RZAŠKO OZEMLJE | HllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH^ Danes 6. februarja ob tO: Prešernova proslava v Kini) ob morju. Na sporedu je pole? govora in recitacije tud! uprizoritev drame Ivana Cankarja tKralj na Betajnovi*. V vlogi Kantorja gostuje Pavle Kovič, član SNG v Ljubljani. Prodaja vstopnic danes od 10 do 12.30. od 16 do 18, ter eno uro pred predstavo. v________________________________ Dramska urlredltev v D8Ž ES Pod okriljem italijanskega kulturnega centra bo v nedeljo v dvo-vanj Delavske športne zveze v ut Cont; 11 nastopila dramska skupina 12 Ižoie « dvema komedijama-in sicer: »Praznični uhani* in «PP vi državljan*. Pričetek ob 15. Koncert v korist „Zimske pomoči" Center italijanskih kulturni krožkov priredi danes .n jutri koQ' certe v kocist tZim&ke pomoči*-Koncerti bodo: Danes v Tovarnj strojev 8n. Andreja ob 15.30; Jutri v tržaškem arzenalu ob 11.30: T tovarni Dreher ob 12 in v Te^vf ob 20. Program koncertov Je obširen Nastopni bodo priznani umetniki ki bodo izvajali dela raznih svetovno znanih komponistov. DOBOVI IN PRISPEVKI FIZKULJURA V nedeljo nadaljevanje turnirja v odbojki Elcktra, zmagovalka prvega dela turnirja, pripuščena k drugemu delu, kjer se bo srečala s Tovarno strojev- Sodelujejo še ekipe Delavske športne zveze ES, Col ILVE, Sv. Marka in tiskarjev Ukradeno 2e!ezo so našli Policija j« predvčerajšnjim ob 9,45 ustavila v ul, Carbonara kamion Ford, ki ga je vozil šofer De Giorgl Marino. Preiskali ao vozilo in nsili na njem 4 svežnje okroglega železa v skupni t«2i okrog 200 kg, katero je bilo ukradeno preji-njo noč Jožetu S.llaniju is njegovega gradbenega skladišča v ul. Industrie 38. Pcleg šoftrja, ki ga Je policija že ob 18 spustila, so aretirali tudi 19-letnegm Strochmeier-ja Ivana 1* ul. D’Alvlano 84, ki Je po fokllou kovač in Je bil tudi na kamionu. Slednjega so pridržali v zaporu ker sumijo, da Je sodeloval pri tatvini. Zato bo počakal v ul. T gor, dokler se vsa zajeva ne razčisti. Prejšnjo nedeljo bi se na igrlSču Tomažiča morale srečat; ekipe od bojke. Toda dež, k: Je neprenehoma Ul, Je preprečil ta zanim.va srečanja, ki so morala biti preložena na nedeljo 8. t. m. Kakor Je znano, je ek.pa tiskarjev že pri ncdavn< m turnirju zmagala ter misl mo, da bo tudi v tem turnirju zna