Št. 627. V Ljubljani, petek dne 24. novembra 1911 Leto UL i l Posamezna številka • vinarjev 'JUTO* Vtik dl« — Ml ok dmUIMi ia mn lil* - tki JatNj, * ponedeljki ob M 40- pUM. — NmUm naia: v LJ«WJ*oi v npnvaiStvu »K 1-tt, s4mUv1)m]ui m dom K 1*M; ■ poit* > K . f*Uetn« K lt--, četrtletni K 6 —, K HO. *■ InMMurtve celoletno K Wf—. TeMon MtvtUui 808. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev » Uredništvo In upravniStvo ]e v Frančiškanski ulici • Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv« Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnic«, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti -lamko. : Telefon Številka 303. : Kaj je s Koroško? Koroška je najbolj zapuščena slovenska pokrajina, na Koroškem so Slovenci najbolj preganjani in četudi So razmere, ki živi v njih naš narod, sploh neznosne, so razmere, v katerih iivijo koroški Slovenci, naravnost °bupne. Tako je na Koroškem, da so mnogi Slovenci že obupali nad usodo tamošnjih Slovencev in napravili čez slovenski Korotan — križ, češ, nekaj časa bodo Slovenci še životarili ono-stran Karavank, ali potujčevali se bodo vedno bolj, dokler popolnoma ne izginejo in se ne potopijo v nemškem morju in potem bodo samo še imena gora, rek in krajev ter rodbinska imena pričala o slovenski zgodovini Korotana ... In taki pesimisti niso med nami redki, skoraj vsi Slovenci so glede Korotana tako pesimistični, tudi naši politični voditelji, ki ne posvečajo ko-foškim razmeram, gotovo ravno radi kga pesimizma, nobene pozornosti, oziroma se spomnijo koroških Slovencev samo takrat, kadar je treba malo pojadikovati o »tužnem Korotanu*, ykor da bi druge slovenske dežele V?e »vesele*. Ne moremo odobravati nobenega Pesimizma niti v vprašanju obstoja našega naroda sploh, niti v vprašanju obstoja koroških Slovencev, ker smo Vedno stali in stojimo tudi danes na stališču, da je naša usoda v naših rokah, naša bodočnost odvisna od nas samih. Pogumni, delavni narodi, ki so si hoteli zboljšati svoj položaj in so v dosego tega cilja napeli vse svoje moči, so si položaj navadno tudi zbolj Šali in tudi naša preteklost nas uči, da smo dosegli uspehe vedno in povsod, ako smo delali in se nismo Ustiašili truda Kaj je bila Kranjska pred pe-desetimi leti. Ljubljana še pred kakimi desetimi leti in kaj je danes 1 Kaj so bili tržaški Slovenci pred dvajsetimi, desetimi leti ? Nihče jih ni vpošteval, vsakdo jih je preziral in kolika je njihova veljava danes! Delalo se je na Kranjskem, Štajerskem in na Primorskem, samo na Koroško ni nihče mislil, kakor da bi se prepustila rešitev koroških Slovencev — Družbi sv. Mohorja, »Miru* in „Kat. polit, društvu" za koroške Slovence. Koroški Slovenci so spali »n nihče se ni brigal za to, da bi jih zbudil, da bi jih zbudil, ako so se semtertja sami malo zdramili, je zabadalo po vsem Slovenskem velikansko navdušenje, na pomoč pa ni prišel koroškim Slovencem nihče, oni so omagali in slovensko časopisje je začelo zopet zabeleževati padce slovenskih občin v nemške roke, ljudje so se na to že popolnoma navadili in začeli so obupovati. Seveda, na tak način in pri takih izmerah mora biti Korotan .tužen", ®n mora propadati, ko se nihče ne briga zanj 1 Imamo t. zv. vseslovensko ljudsko stranko, katere organizacija se razteza tudi na Koroško in ki prav rada govori o svoji skrbi za koroške Slovence, ne stori pa ničesar, niti v državni zbor noče spraviti nezaslišanih krivic, ki se gode koroškim Slovencem, četudi sedi v državnozborskem klubu V. L. S. tudi zastopnik koroških Slovencev Grafenauer. Tako ne bo šlo naprej, ker tako naprej iti ne more in ne smel Klerikalno vodstvo koroških Slovencev se ponaša s .slogo*, ki vlada na Koroškem, s slogo — v umiranju in propadanju 1 Kaj imajo koroški Slovenci od te blažene sloge? Nič, in radi ničesar ni treba čuvati sloge. Vodstvo koroških Slovencev se nahaja v slabih rokih; ti voditelji bi morda tudi hoteli nekaj storiti, morda imajo najboljšo voljo in najplemenitejše želje, ali energije, odločnosti, nimajo nobene in ako se bo tako nadaljevalo, se pokaže kmalu potreba dela izven okvira oficijalnega vodstva koroških Slovencev. Ta potreba se je sicer že zdavnaj pokazala, ali „radi ljube sloge” ali bogsigavedi iz kakih razlogov se ničesar ni ukrenilo. Narodni nekle-rikalni faktorji naj o tej zadevi razmišljajo v zvezi s predlogom za ustanovitev vseslovenske napredne stranke in morda pride čas, ko se začne razvijati tudi v .tužnem Korotanu* bujno narodno življenje. Iz slovenskih krajev. Iz Žlrov. Volilne pesmice, napisal žirovski Bav-bav. Na lovu za glasovi. Iz farovža možje trije, črno oblečeni gredo. To niso svobodni možje, to rimski sužnji so. Li grejo bolnike tolažit, stare ženice za smrt, ali se gredo sprehajat, črez vas tja, črez log .razprostrt? Kam danes mudi se Vrhovcu? Kam neki tak Cegnar hiti? In za obema se tudi; župniku nekam mudi. Ne grejo bolnikov tolažit, in tudi otrok ne učit, zdaj resnejša in svetejša je stvar, zdaj je treba učiti volit. »Volilno pravico »Maruša1', v drugem razredu ima, Podgrivka; »prefuljena Katra*; pooblastilo zdaj lahko odda." Tako modrovaje je župnik, služabnika svoja nagnal, in šli so iz župnišča vsi trije, kot bi trop furij jih gnal. In šli so vsak k svoji ženici, in vsaka njim rada je dala, saj o volilni pravici, nobena ni malo ni znala. In šli so po bajtah po kočah, kjer je star Matevž in Jernač. Saj glasovnico dal je podpisat če je tudi neveden in raztrganih hlač. Vesel zvečer pravil je župnik: Nam dobro se obnesel je lov, podpisali smo dosti glasovnic, poprej kot smo prišli domov. Slavospev »Vrhovcu*. Debeli mož z očalami gospodarjev vzornih je patron; saj se s čela mu napis blesti »Črez dvajset tisoč kroni* Trebušček ima kakor sod, nazaj drži se, trdo stopa, težak in debel kakor hlod podoba pravega je popa. V Šmartnem tam je mlekar bil, prav dobro je mlekaril, Objemal ljubce, vince pil; in tisoče zapravil. Zdaj Jeglič ga je k nam poslal, da bi nas »pasel* in učil; nalogo tudi mu je dal, da bi »brezverce* spokoril. Voliti nas sedaj uči, ta vzorni gospodar; če bomo slušali ga vsi, bogati bodemo? Nikdar 11 Kdor sluša ga, o blagor mul saj mož je moder far; če vsega dosti bi imel bi bil i dober gospodar. Kdor ga slušat je voljan, lahko bo živ v nebesa šel, pa ne on sam ampak kaplan ki mastno bo plačilo žel. Oj debeli naš patron spred in zad ima tiskano »Črez dvajset tisoč kron* Oj ti kujonl kujonl kujonl Prizor po volitvah. (Čez leto dni.) Mož bled in suh po stezi gre, prav bridko se drži. Na ramah nese težek koš, ta koš ga k tlom tišči. Bav-bav ga sreča; vpraša ga: Kaj Vas tako teži? Vzdihne mož obriše se ihteče govori: »Ta koš težak, ta jarem je moj, občinske so naklade; za cerkev novo, farovž nov in čukarske dvorane. Pri volitvah klerikalci so nam obetali vse dobrote, mi slušali smo, volili jih, zdaj pa smo vsi sirote.* Svet Bav-bavai Stranka temna kakor noč, vojuje z nami boj na nož; velika je res njena moč, a razumnih rie bo strla mož. Poslušajte me vsi, kaj Vam pravi Bav-bav: Kadar pride k Vam far, mu jih dajte po glav. Pa ne z roko, ne s pestjo ampak tako: Da ga ne sluša te, da ga ne ubogate, da mu ne daste nič, če je tud sam hudič. Pa boste videli da je prav tako. Mislite; mislite z svojo glavo, kakor vsi delate s svojo roko, zraven berite kaj, in se učite, glavno pa: s farji nikar ne voliteIII Iz Poljanske doline. V naši dolini je bil »Gorenjec" med naprednim ljudstvom splošno priljubljen dokler ni prišel v klerikalne roke. Sedaj smo ga deloma že vsi opustili, tako, da bi ga bilo težko dobiti še pod kako napredno streho — po novem letu upamo, da ne bo imel »Gorenjec* nobenega starih naročnikov več v naši dolini. Naše ljudstvo ne bo pogrešalo naprednih časopisov čeravno je postal »Gorenjec* klerikalen. — Od časa, ko je začel »Gorenjec* trkati na farška vrata je pri nas že nekaj novih naročnikov na »Jutro" po novem letu upamo, da jih bo še več. Posebno pa se je razširil »Slov. Dom“, tako, da z »Gorenjcem* v naši dolini nismo popolnoma nič zgubili. Kdor je bil že pred nekaj leti »Gorenjčev* naročnik ta se bo še gotovo spominjal kako neusmiljeno je »Gorenjec* meskostinil našega župnika Brejca tedaj ko je bil ta še v Sori in tudi pozneje mu ni prizanašal. Da, »Gorenjec" je bil tisti ki je odkrival slabosti našega župnika Brejca. Zato se nismo čudili, da je bil Brejc največji »Gorenjčev* nasprotnik. Sedaj se bo pa, kakor se čuje, staro sovraštvo med njima poravnalo in župnik Brejc bo postal njegov naročnik — in gotovo tudi sotrudnik. Ob novem letu bo »Gorenjca* gotovo tudi svojim pristašem priporočal. Iz Boh. Bistrice nam pišejo: »Kdor dela proti »Družbi sv. Cirila in Metoda*, ta ruje proti sv. veri in slovenskemu narodu*. Tako je pisal nekoč rajni Čebašek kot kaplan. Dobili so se ljudje, ki so poročali na višja mesta, da se je razšla »podružnica sv. Cirila in Metoda* v Boh. Bistrici, da je prenehala in mislili so, da so s tem poteptali v dno zemlje en ud »Družbe sv. Cirila in Metoda* — za večno. Toda dobili so se odločni možje, ki so zastavili svoje moči ter se lotili dela, da vzbude k zopetnemu življenju umetno nspavano »podružnico sv. Cirila in Metoda*. Imenoma jih pač ni treba navajati, ker v svoji skromnosti odklanjajo javno hvalo, kajti njim je zavest — da so storili s tem svojim delom — svoji ljubljeni domovini dobro delo — najlepša zahvala. — Točno ob 3. uri popoldne pozdravi predsednik pripravljalnega odbora g. naduči-tel iz Srednjevasi Iv. Rihteršič došle — prostrana dvorana Mijo Grobotko-ve gostilne je bila skoro premajhna za današnji dan, med navzočimi smo opazili tudi zastopnike Radovljiške in Begnujskobrezniške podružnice — ter odda na to besedo potovalnemu uči- telju A. Begu iz Ljubljane. Govornik se je pečal v svojem strokovnem a vendar lahko umljivem govoru podrobno o delovanju glavne družbe, povdarjaje — da je družbino delo za vsakogar odprta knjiga, kjer je točno in jasno povedano, čemu se porabljajo društveni dohodki. Toplo je priporočal nakupovanje društvenega blaga, ki donaša družbi na tisoče kron dohodkov, priporočal novemu odboru nabavo društvenih nabiralnikov, ki naj jih razdeli narodno zavednim gostilničarjem. Govor je bil z navdušenjem sprejet. Odbor, ki se je volil z vzklikom, je sledeči: predsednik MijoGro-botek — Boh. Bistrica; podpredstd-n:ca gospa Pavla Meanijeva — Boh. Bistrica ; tajnik Iv. Rihteršič in njegov namestnik Hodnik Ivan — oba iz Srednjevasi; blagajnik Ivan Mencinger in namestnica gospa Franja Mencingerjeva — iz Boh. Bistrice; odborniki: Soklič Ivan, Črnigoj Ludvik, Vojvoda Lovro in Bevc Matevž, vsi iz Boh. Bistrice ; Arh Ivan iz Srednjevasi. Pregledovalca računov sta: Gindl Jakob in Burja Josip iz Boh. Bistrice. Delegat za glavno skupščino je Mijo Grobotek. S ponosom moremo zapisati, da je pristopilo h podružnici že do sedaj 49 pravih in 21 podpornih udov, kar je najboljši dokaz, da je obstoj podružnice zagotovljen in da ima v sebi vse pogoje za pravo življenje. Podružničnemu odboru kličemo: Vstraj-no na delo! Živela najmlajša podružnica ! Iz Celja. Pred nedolgim časom prinesli so Časopisi razveseljivo novico, da se namerava slovensko trgovsko sotrudništvo na Štajerskem organizirati in ustanoviti svoje lastno društvo. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki je neustrašeno na delu za procvit trgovskega stališča sotrudništva in se ne ustraši žttvovati svoje proste, borne po številu — ure za ta velepomemben stan. Gospodom sotrudnikom se zahvaljujemo za izkazano nam čast, da so nam podelili v rešitev in izpopolnitev to nujno zahtevo in jih zagotavljamo, da bodemo z vsemi močmi delali na to, da bo v kratkem zaplapolala nad nami zastava, ki nas bode vodila proti lastni organizaciji, katero bodemo v kratkem zamogli pozdraviti kot novo društvo. Trudapolno in naporno je delo pripravljalnega odbora, radi česar se pa tudi nadejamo, da nas bodo tovariši v Celju in drugih štajerskih okrajih pri tem delu podpirali s pogumom do novega dela s tem, da bodo prijavili svoj pristop k tej velepomRnbni organizaciji, ki nas bo enkrat združila v močno falango razprostirajočo se tja do sinjih obal 'naše Adrije. Pripravljalni odbor se zaveda svojih svetih dolžnosti in prosi, naj trgovsko sotrudništvo ohrabruje vse svoje tovariše k prijav jenju za Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 10 Milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 */«•/• brez odbitka rentnega davka. LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. -r- Izprva se je odmaknila z grozo v srcu. — Ne, oh ne! je zajecljala nesrečnica. Nočem, da me vidi ... Takoj nato pa se je spomnila, da je dož pretrpel strašno muko oslepljenja. Rahlo je stopila bliže in pogledala starca. Mislila si je: — Kako malo so ga izpremenila leta in nesreče! . . . Zdi se mi, da ga vidim še vedno, kakršnega sem ga videla tisti večer, ko je prišel sem, v ravno to dvorano, in me je prijel za roko ter mi rekel smehljaje: »Ne morem si želeti lepše in plemenitejše snehe" . . . Kako srečna sem bila takrat! Kako je utripalo moje ubogo srce, ko ni govoril le besede! ... In nato je dejal, da govori njegov sin samo o meni; da nori od ljubezni in da treba početi nevemkaj, da ga pripravijo do resnih poslov, namesto da bi sedel in zlagal sonete . . . Vse to mi je govoril smehljaje . . . Tudi Leonora se je nasmehnila ob tem spominu. S svojo živo, vročo domišljijo je obudila tisti prizor v svojem spominu in ga živela še enkrat, in srce ji je utripalo kakor tisti dan. — Kako dober starček je bil I . . . Kadar sem prišla v do-Ževsko palačo in me je povabil z očetom vred k svoji rodbinski *izi, ni dovolil nikoli, da bi bilo govora o etiketi; on sam me je posadil k Rolandu in me okregal smehljaje, kadar sem mu rekla visokost, češ da mu beseda oče bolj ugaja iz mojih ust. Da, zgolj dobrota je sijala iz njegovega srca . . . Kako srečna sem bila! ... Ihtenje jo je prijelo za grlo. — Zdaj pa je končano, je zamrmrala . . . umrla bom . . . umrla obupana in osamljena, brez ljubečega očesa ki bi zrlo name v zadnji uri . . . — Kdo je tu? je vprašal nenadoma stari dož. Zaslišal je bil rahli glas njenega ihtenja in nehote iztegnil roke naprej. Leonora je obstala nepremično, v trepetu in zmedenosti. — Kdo je tu? je ponovil starec. Ali si ti, Filipo? Leonora se nahajala v eni tistih minut skrajnega razburje- nja, ko človek ne živi normalnega razpoloženja; davljena duša izgubi čut smeri, in zazdi se, da bo srce počilo od bridkosti. Hotela se je umoriti. Še par minut, in ne bo je več. Že zdaj je bivala v njenem srcu grenkoba smrti. In brezmejna, globoka človeška potreba, potožiti svoje gorje, jo je premagala z vso svojo mogočno silo. Padla je na kolena pred starega Kandiana, prijela ga za roko in ihte razsula svojo bolest: — Tisti, ki je tu, je ubogo dekle, ki je vi ne vidite, a ste je videli nekdanje čase, doževska visokost! . . . Ali se spominjate Leonore Dandolove? Ali se spominjate, kako so vam sijale oči in kako se vam je širilo srce, kadar vam je ponudila čelo v poljub? Ali ste spominjate, da ste ji rekli nekega dne: »Ta otrok je rojen za srečo . . .* ? Ah, doževska visokost, nesrečnica, ki plaka pred vami na kolenih, je Leonora Dandolova . . . — Kdo me imenuje doža? . . . Jaz da sem dož! Jaz? ... kakšna šala I . . . Leonora ni slišala teh norčevih besed. Ihte je nadaljevala svojo tožbo: — Oh, oče moj! Vi ne veste, kakšna strašna nesreča se je zrušila na moje rame . . . Oslepili so vaše uboge oči . . . a meni so oslepili dušo . . . Opalili so vam trepalnice ... a meni so zdrobili srce in mi prepovedali ljubiti ... Vi ne veste, kako kruta muka je to! Ljubiti iz dna svoje duše in vedeti, da me ljubljeni zaničuje, ne da bi mu mogla dokazati, da sem ga vredna. Edini moj greh je bil ta, da sem hotela rešiti svojega očeta .. . Oh, doževska visokost, to je vendar prehuda krivica! Sklenila sem umreti, a preden se poslovim od tega sveta, vas hočem prepričati o svoji nedolžnosti in poklicati vašo pravičnosti Starec je prebledel. Roke so mu rahlo drhtele. Zamrmral je: — Kdo plaka tako bridko? . . . Kdo je trpel tako kruto, da morajo takšne tožbe trgati moje uho in srce ? . . . — Leonora, doževska visokost, vaša Leonora! Ona, ki ste jo imenovali svojo malo Leonorol . . . Leonora Dandolova . . . Ali ste jo pozabili ? . . .* Kaj! Še ta bolečina! In jaz sem upala, da najdem v svoji smrtni uri na vaših ustnicah besedo blagoslova ! — Leonora! . . . Leonora Dandolova! je zamrmral slepec, tipaje po večni temi svojih oči. Res se mi zdi . . . da, lepa deklica . . . lepa in plemenita . . . da . . . moral sem jo poznati. Pravite torej, da je Leonora Dandolova hudo trpela? Nesrečnica je vzkliknila v divjem obupu! — Saj pravim, da ihti, da umira pred vami na kolenih! Saj vam pravim, da sta nebo in zemlja dvoje brezden krivičnosti, ker dopuščata, da so obsojeni nedolžni, kakor sem bila jaz obsojena po nedolžnem, ki me zločin drugih tira kljub lepoti, mladosti in želji po življenju v prerano smrt! —Leonora Dandolova! je mrmral stari s čudnim glasom. Počakajte ... ali ni prihajala nekdaj . . . pred davnim, davnim časom ... v palačo . . . blizu kanala . . . polno imenitnih ljudi . . . — V vašo palačo, doževska visokost! . . . Kaj, torej ste trpeli toliko, da ste izgubili spomin! ... Ah, prokleti naj bodo tisti, ki so povzročili toliko nesreče I — Prepozno jih je preklinjati I je zaroknel surov, hripav in zasopel glas. Leonora je planila pokoncu in se ozrla. Altieri je stal pred njo! Toda to ni bil zmagovalec! Ta Altieri je bil prašen, raztrgan, krvav po licu, strašen, izbuljenih oči in razmršenih las. Vihar grozovitih strasti mu je bil skrčil vse mišice na obrazu. Stopil je proti Leonori. — Umreti hočeš I je zarjul. Dobro! Umriva skupaj 1 Toda preden umreva, hočem okusiti tvoje poljube . . . moja boš! . . . Leonora je odskočila. * Leonora ni vedela, da je stari Kandiano blazen. (Dalje.) pristop, ker mora vedeti, s kakim približnim številom članov da bode za-mogel računati. Gre jedino le za naše koristi, za povzdigo in procvit našega lastnega stanu. Pri takem delu pa ne smemo spati temveč z združenimi močmi moramo pospeševati svoje korake, da dosežemo cilj, na katerem bomo potem lahko manifestirali za svoje ideje. Pravila so že izgotovljena in se bodo v kratkem pri sestanku predložila v odobritev oziroma v preureditev. Stanovska dolžnost vsakega posameznega trgovskega nastavljenca od pomočnika je, da po vseh močeh deluje za svoje koristi in da ne obrne mlačno hrbta svojemu lastnemu bratu. Brez dela ni jela I Neustrašeno in složno v bratskem objemu delujmo na ustanovitev te prepotrebne organizacije, da se bomo potem z radostnim srcem veselili nad lastnimi sadovi. Ponovimo še enkrat nujno prošnjo prijave k pristopu in prosimo, da si vsak večji kraj, kjer je več sotrud-ništva izbere enega iz svoje srede, ki bode za vse skupno poročal in zadeve urejeval. Po sestanku bodemo poročali nadalje o delovanju in tudi glede ustanovnega občnega zbora za sedaj pat se nadejamo, da ne bode dneva, ko nas ne bi vzbudila vesela vest, da posamezniki pristopajo v svoje lastno središče! Združimo in ojačujmo se! Iz Šoštanja. V nedeljo 26 t. m. popoldne ob 3. uri se ponovi igra »Brat Martin", ki je že zadnjo nedeljo dosegla lep uspeh. Zveza z vlaki za prihod in odhod gostov je nad vse ugodna. Ker gre ves dobiček predstave za revne šo'arje, pričakujemo najobilnejšega obiska. — »Le pridite v Šoštanj k nam; smo dobre volje taml* ONEVNE VESTI Sijajna napredna zmaga v Kranju. Včeraj so se vršile v Kranju občinske volitve po novem volilnem redu. Dve stranki sta si stali nasproti: Narodno-napredna in dekana Koblarja, to je klerikalna. Klerikalci so napeli vse moči, da bi si osvojili to najvažnejšo napredno postojanko na Gorenjskem. Toda narodno napredna stranka je zmagala v vseh treh razredih z naravnost sijajno večino. V prvem razredu so dobili naprednjaki 78, klerikalci 41 glasov. V drugem razredu naprednjaki 178, klerikalci 108 glasov. V tretjem razredu paprednjakl 392, klerikalci 175 glasov. Rezultat iz tretjega razreda nam priča, da klerikalci ne bodo nikdar gospodarili v Kranju. Kranj je bil, je, in tudi še ostane v naprednih rokah. Sami sebe tolčejo po zobeh. V včerajšnjem .Slovencu” čitamo: »U-pravno sodišče na Dunaju je ugotovilo, da volilni zakon, kakršen je sedaj, ne daje še zadostnega varstva glede na volilno svobodo in ne preprečuje zadostno tako flagrantnih prekršitev prava, kakor jih je pri zadnjih občinskih volitvah zakrivila liberalna stranka*. V sredo smo čitali v istem listu sledeče: .Kar se tiče pr#kršitve volilne svobode, se je sodni /dvor po natančnem študiju volilnega akta prepričal, da se ni nihče pri oddajanju glasa ne s silo ne z grožnjo tako oviral, da bi ga ne bil mogel oddati*. — Iz tega je razvidno, da »Slovenec* res ne ve, kaj vse načveka. V sredo je sam priznal, da so bila klerikalna natolcevanja na naprednjake samo plod hudobne izmišliotine, včeraj pa govori zopet o flagrantnih prekršitvah prava od strani naprednjakov. Sedaj v resnici dvomimo, da bi bili Slovenče- vi uredniki še pri pameti. In če .Slovenec" zatrjuje, da volilni zakon, kakršen je sedaj, ne daje zadostnega varstva glede na volilno svobodo, je to krivda klerikalne deželnozborske . večine, ki je skovala ta škandalozni volilni red za Ljubljano. Sicer je pa tako jasno, da je to samo zvonenje po toči. Faktum je, da je bil volilni red za Ljubljano prikrojen izključno le v korist klerikalni stranki, ki je upala na zmago, a se je pošteno vrezala. Faktum je tudi, da je napredna delegacija v občinskem svetu enoglasno odklonila ta famozni volilni red in zato nosijo odgovornost klerikalci sami in njih zavezniki Nemci. Če sedaj »Slovenec* napoveduje, da se bo že v januarskem zasedapju kranjskega deželnega zbora stavil predlog, da se zakon primerno izpremeni in v tem oziru izpopolni, je to stvar klerikalcev samih, ki imajo absolutno večino. Popravljati bodo morali samo svoje napake in ne drugih. Že groze. »Slovenec* napoveduje, da gre ljubljanski občinski svet zopetni perijodi največjih kriz nasproti Dobro razumemo to stvar. Klerikalci hočejo še v naprej teptati ljubljansko avtonomijo in doseči zopetni razpust. Ni jim dovolj, da se celih 15 mesecev občinski , svet radi njih škandalozne zlobnosti ni mogel konstituirati, ovirati hočejo tudi sedaj njegovo delovanje. Radovedni smo kaj bodo rekli h temu klerikalni volilci v Ljubljani, ki istotako trpe kakor naprednjaki. Če imajo le količkaj razu- ma, morajo zahtevati odločno, da njih zaupniki, katere so poslali v občinski svet, ne bodo ovirali dela občinskega sveta. Klerikalci in njih zavezniki Nemci bodo najbrže vprizorili obstrukcijo in skušali na ta način zopet doseči razpust občinskega sveta. Proti taki nezaslišanosti bi morala protestirati vsa Ljubljana in pokazati, da nikakor ni voljna prenašati klerikalnega terorizma in brezplodne nagajivosti. Seveda. Kar je klerikalcem dovoljeno, to ni naprednjakom. Kar uganjajo klerikalci, tega ne smejo naprednjaki. Če izrabljajo klerikalci svojo moč, to ni dovoljeno naprednjakom. V deželnem zboru kranjskem imajo, kakor znano, klerikalci večino nad vsemi drugimi strankami. Naprednjakom je dobro znano, da so klerikalci znali izrabiti to svojo premoč v deželnem zboru tako imenitno, kakor nihče drugi poprej. Sklenili so celo vrsto najškandaloznejših zakonov, ki so bili skoro vsi naperjeni proti Ljubljani. Klerikalna parola v deželnem zboru je: Brezobzirno izrabljanje večinske nadvlade. — Poglejmo sedaj na ljubljanski občinski svet. Večino imajo naprednjaki, ki imajo zato tudi sveto pravico, da ščitijo- v prvi vrsti naprednjake. Ne vemo še sicer, kako bo postopala napredna večina proti združeni manjšini, značilno je le dejstvo, da si klerikalci odločno prepovedujejo nadvlado. Kar je njim dovoljeno v deželnem zborn to naprednjakom ni dovoljeno v ljubljansknm občinskem svetu. Mi smo sicer prepričani, da napredna večina ne bo izrabljala svoje moči, nikakor pa seveda ne bi bili zadovoljni s tem, da bi delala tlako klerikalno - nemški manjšini. Po porazu. Klerikalci so silno poparjeni, ker je upravno sodišče na Dunaju zavrnilo njih pritožbo glede veljavnosti občinskih volitev v Ljubljani. Sram jih je, da so tako sramotno pogoreli in zato molče o porazu, kakor grob. Seveda I pod Laschanom se jim je jako dobro godilo; to bo sedaj nehalo. Naberačili so na škodo ljubljanskih davkoplačevalcev cel kup podpor za svoja strankarska društva in tako odžrli podpore naprednim društvom. Laschan sedaj v najkrajšem času zapusti svoje mesto in klerikalci bodo imeli priliko pokazati svojo ljubezen in skrb za Ljubljančane, o kateri so vedno tako vpili. Občinski svet bo imel dela čez glavo; rešiti bo moral jako važna vprašanja, katerih rešitev so klerikalci iz same zlobnosti dosedaj preprečili. Bomo videli, kaj bodo ukrenili ti junaki. Spodnje Šišenske občinske volitve pred sodiščem. Proti izidu občinskih volitev v Sp. Šiški vložili so klerikalci in Nemci skupno rekurz. V rekurzu, katerega sta podpisala od klerikalne strani uradnik »Vzajemno podpornega društva v Ljubljani* Orehek od nemške strani pa Rudolf Oro-szy — kateri je pred sodiščem trdil, da slovensko ne razume — predbaci-valo se je naprednjaku g. Ivan Burgarju, tovarnarju v Spodnji Šiški, da je od neke volilke s grožnjami izsilil volilno pooblastilo. Seveda g. Burgarju to ni bilo všeč, vsled česar je vložil proti imenovanima tožbo radi žaljenja časti. Razprava je v jasni luči pokazala, kako znajo klerikalci in Nemci lagati. Vse zaslišane priče so zanikale, da bi g. Burger storil v rekurzu mu predbacivano dejanje. Za plačilo tega obrekanja dobila sta Orčhek in Oroszy danes plačilo pred sodiščem. Oba sta bila obsojena in sicer vsak na štiri dni zapora ali pa v plačilo globe po 40 K Upamo, da bo to deželni vladi zadostovalo in bode sedaj od omenjenih dveh vloženi rekurz pro ti volitvam nemudoma rešila. Treba vsekako napraviti v občini Sp. Šiška red; v to je pa sedaj v prvi vrsti poklicana deželna vlada, da ne bode še nadalje rešitve rekurza zavlačevala. Zelo lepo. Vodstvo ljubljanske mestne policije je poslalo pred par dnevi, kakor je znano, analogno notico uredništvu »Slov. Naroda* in »Slovenca* proti »Jutru*, notica v »Slovencu* je imela pa še dostavek, ki je bil pa tudi napisan na policiji in v katerem se napadajo nekateri magistratni uradniki, v prvi vrsti mestni tržni nadzornik in deželni poslanec g Adolf Ribnikar, kateremu se očitajo dejanja, ki jih nikdar ni zakrivil. Po »Slovencu* je sedaj to priobčil tudi »Grazer Tagblatt* in tako so postali naši mestn] policijski uradniki tudi sotrudniki Jčga »čednega* nemškega lista, ker mu dajejo materijal — neresničen, seveda — proti slovenskim naprednim uradnikom. In vendar se gotovo še najdejo ljudje, ki bodo rekli, da je Jančigaj naprednjak, Lauter pa zaveden Slovenec! Je res že skrajni čas, da naprednjaki spregledajo in obračunajo z ljudmi, ki jih hočejo imeti — za norce. Mestna policija ljubljanska bi se res morala malo modernizirati. Začeti bi se moralo, seveda, pri glavah, ker stražnikom se ne more ničesar očitati, oni za svojo bedno plačo izvršujejo svojo težko službo vestno in natančno, ali vodstvo je slabo, o tem je prepričana cela Ljubljana. Ljubljanski šolski nadzornik Mayer grozi baje, da bo letos še bolj šikaniral napredno učiteljstvo. A ljubljansko napredno učiteljstvo se njegovih groženj ne boji in stopa preko Mayerja po svoji poti naprej, Svetujemo pa možu, ki je že toliko kozlov ustrelil, naj neha s tem svojim športom, ker je ljubljansko učiteljstvo do grla sito njegovih kozolcev, ki jih preobrača na šolskem polju. Ako ne bo zadostovalo to, govorili bomo tudi mi in če bo treba, še malo več kakor »Učit. Tovariš*. Za zavoženo ljubljansko šolstvo bi bil pač že skrajni čas, da pošlje deželni šolski svet Mayerja v pokoj ali ga pa nastavi za učitelja v razredu za bebce na Prulah, saj je za tak poduk najbolje kvalificiran. »Katehet danes na srednji šoli navadno ni nič drugega, nego od vlade plačan denuncijant* je pred leti na nekem shodu v Pragi dejal prof. Masaryk. Ko so ga potem kate-hetje tožili, je bil oproščen, in potem je izdal znano brošuro »Zrcalo katehetom*, kjer popisuje najgorostasnejše slučaje denuncijantstva in drugega »vzgojnega delovanja* katehetov na Češkem. No, ko bi poznal Masaryk nekatere katehete na naših srednjih šolah 1 Recimo Pečjaka na II. državni gimnaziji, Svetino na I. državni gimnaziji v Ljubljani, Ažmana v Novem mestu, Perneta v Kranju itd. Posebno Svetina postaja vsak dan fanatičnejši in ima od dne do dne grše manire. Svoje čase je spadal med naj zmernejše klerikalce, danes pa je med najbolj divjimi. Njegova maščevalnost ne pozna nobenih mej, kar se je v zadnjem času pogosto pokazalo. Mož si pa izkuša vzgojiti med dijaki denun-cijante, in to nele proti sotovarišem, ampak tudi proti profesorjem samim. Tako je zadnjič izpraševal nekega dijaka, ki v »Domovini* dobiva hrano, kaj vse govori in dela v »Domovini* profesor J., ki vodi tam nadzorstvo. Očividno je katehet Svetina proti profesorju J. hotel dobiti kaj materijala, da bi ga mogel denunci-rati. Dijaku se je seveda katehetovo vprašanje zagnusilo in ni ničesar odgovoril. — Gospod katehet Svetina, ali se spominjate znanih nemških verzov: Der grčsste Schuft im gan-zen Land, das ist und bleibt der Denunciantl Kako morete zagovarjati svoje navajanje dijakov k denuncijant-stvu? Ali hočete res na vsak način dokazati, da se denucijantstvo katoliškega srednješolskega kateheta tako drži kakor srajca telesa in prinesti nov dokaz za resničnost gori citiranega Masarykovega izreka? Naša umetniška čukarlja je bila z izjavo g. Jakopiča, ki so jo pred par dnevi prinesli vsO listi, prav v živo zadeta, kajti samo ona je to bila, ki je trosila okoli one lažnjive vesti. Naša umetniška čukarija namreč dobro ve, da Jakopiča kot umetnika nikakor ne more uničiti, zato ga je hotela oblatiti z drugačnimi obrekovanji. Spustila je pa zdaj po tej izjavi v svojem »Leib žurnalu* iz Kopitarjeve ulice nekako umetniško čvekarijo, ki kaže vso njeno čukarsko puhloglavost, s katero se niti ne izplača polemizirati. — Sicer bodo pa naši javnosti prav kmalu postali znani ti gospodje, ki se tako dobro spoznajo na izpodmikanje stolčkov, ki se tako ogrevajo za tirolske „Herr-gottschnitzlerje*, ki kažejo nenavadno veliko spretnost v grdem denunciranju in zahrbtnem rovarjenju, pa zelo majhno v umetniških pojmih. In takrat bo naša javnost — strmela nad to umetniško čukarijo in še bolj nad njenimi reprezentanti. Celjska okoliška občina v nevarnosti. Največja spodnještajerska slovenska občina, to je celjska okoliška občina, je v nevarnosti, da pade pri 'sedanjih volitvah, ki se vrše v pondeljek in torek v nemške roke. Kakor zatrjujejo nemški listi, je nem-škutarska zmaga v prvem razredu zagotovljena, ker imajo Nemci nad dve tretjini glasov. Nemci upajo tudi na zmago v drugem razredu, kjer imajo baje enako število volilcev kakor združeni slovenski stranki. Nemci mrzlično razvijajo svojo agitacijo in izvršujejo naravnost strašen terorizem. Nevarnost je v resnici zelo velika, ako se Slovenci vsi do zadnjega ne udeleže teh tako važnih volitev. Pričakujemo, da ne bo med nami' izdajalcev, kajti v tem slučaju je slovenska zmaga zagotovljena. Rezultat volitev v celjski okoliški občini je za Slovence velikanskega pomena. Faktum je namreč, da bi celjski Nemci jako radi priklopili okoliško občino mestu, a tega dosedaj le radi tega niso mogli storiti, ker občina, ki je bila dosedaj v slovenskih rokah, v to ni hotela privoliti. Zatorej slovenski volilci vsi na krovi Smodnik ni za otroke! Pretekli petek so prepustili starši 14 letnega sinčka Franceta Gregorca v Podgorici samega doma, da bi čuval svojo mlajšo sestrico. Ko so starši odšli, je vzel z omare smodnika, ga stresel v sobi na tla in prižgal; pri tem pa se je opekel po desni roki, njegova pet- letna sestrica Frančiška pa je zado-bila po licu take opekline, da so jo morali odpeljati v deželno bolnišnico. Samomor ali umor? Dne 16 t. m. so našli v nekem gozdu pri Ve-trinju v celovški okolici okostje nekega 22 do 35 letnega moža. Iz ostankov obleke, ki je bila kupljena v Ljubljani, se da sklepati, da je bil pokojnik iz Ljubljane in je bil iz boljših krogov. V gozdu je moral ležati že vsaj od letošnje pomladi. Dognano še ni, ali je bil pokojnik umorjen ali je izvršil samomor. Nesreča na lovu. Na lovu v Zaklancu, sodni okraj Vrhnika, je neki lovec po nesreči obstrelil 41 letnega posestnikovega sina Janeza Fajdigo iz Zaklanca. Poškodoval mu je nogo tako težko, da so ga morali peljati v deželno bolnišnico. Bajonet je ukradel. Dne 19. t. m. je popivalo več fantov v neki gostilni v Medvodah pri eni mizi, pri drugi pa je sedel nek infanterist. Ko se je ta za trenutek odstranil iz sobe, mu je eden od fantov ukradel bajonet, ki je na jermenu visel na stolu. Tatu so kmalu dobili; je samski tovarniški delavec iz Svetja. Bajonet je skril v slamo doma. Poceni vožnja. Preteklo nedeljo okoli 10. ure po noči je prišlo več vinjenih fantov v hlev posestnice Ivane Pečnikove v Dravljah; vzeli so brez njene vednosti 360 K vrednega konja z vso opremo in so ga vpregli v koleselj, ki so ga vzeli iz šupe posestnice Ivane Babnikove, nato pa so se odpeljali proti Št. Vidu, odtod proti Savi in po Dunajski cesti v Ljubljano, in slednjič čez Šiško v Dravlje nazaj. Vožnja je trajala cele 4 ure. V Dravljah so postavili konja vsega premočenega in blatnega v hlev, koleselj pa z zlomljenim ojesom v šupo. Konj zaradi prehudega napora nekaj časa sploh ne bo za rabo. O, te ženske! V neki gostilni na Resljevi cesti so se steple natakarice zaradi moških, brez katerih ženske ne morejo živeti. Ko so jih potisnili iz gostilne, so nadaljevale na dvorišču svoj pretep. Kolo je ukradel. Iz neke veže v Wolfovi ulici je v sredo zvečer ukradel neki tat kolo »Helical Premier*, črno lakirano. Nezgode. Posestnikovega sina Janeza Kopača v Mednem, občina Št. Vid pri Ljubljani, je dne 15. t m. doma pritisnil voz k steni in ga nevarno poškodoval na levem očesu. — Štiriletni sin mizarskega pomočnika Franc Kolman iz Brega, občina Brez-nica, se je te dni igral doma s prazno steklenico, ki jo je nazadnje razbil ob kamnu. Pri tem mu je padel drobec stekla v desno oko in mu ga je nevarno poškodoval. — V Brezovici pri Ljubljani je te dni padel dveletni kočarjev sin Anton Bokavšek s peči in si je zlomil levo nogo. Pevsko društvo .Zarja* v Rožni dolini priredi v nedeljo dne 26 novembra v gostilni pri Gašperlinu zabaven večer s petjem in igro »Štirje rekruti*. Pričakovati je obilne udeležbe. Vstop prost. Začetek ob 7. uri zvečer. »Ideal*. Danes specijalni večer s krasnimi slikami. Senzacijska drama »Sanje igralca*, in dve velekomični sliki »Luka sniibi Rozalijo* in »Maks ozdravlja*. — V soboto garantirano najboljša vseh dosedaj kazanih slik, detektivska privlačnost »Dr Gar el Hama, orijentalec*. —V torek »Goreča nagnjenja., film iz serije Aste Nielsen. — Pripravlja se »Maščevalec svoje časti*. Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gledališč,. V soboto zvečer se pojeta vzorno naštudirani operi »Suzanina tajnost* in »Ksenija* (za nepar abonente). — V nedeljo popoldne ob 3 uri na mnogostransko zahtevanje pri zelo znižani vstopnini najnovejša opereta »Sramežljiva Suzana* (za lože par); zvečer ob pol 8. uri velika Smetanova komična opera .Prodana nevesta* (izven abonnementa); (za lože par) z gospo Aninko Krampe r o v o , bivšim članom opere češkega narodnega gledališča v Brnu. Tudi na odru deželnega gledališča v Zagrebu je pela gospa A. Kramperova glavno vlogo, Marinko, z največji® z največjim uspehom. Na nedeljsko predstavo opozarjamo zlasti prijatelje gledališča na deželi, ker si morejo ogledati istega dne velezabavno opereto in krasno opero. Sedeže s£ morejo reservirati pri gospej A. Češar-kovi, gledališki blagajničarki v Selen-burgovi ulici z dopisnico. Dramatično društvo v Mariboru poroča, da se je moralo Tolstojevo slavje s predstavo »Vstajenje* preložiti na nedoločen čas. Komisija je namreč našla pri novih napravah nekaj nedostatkov, ki se morajo odpraviti, predno se sme uporabiti dvorana. Kedaj se otvori sezona, bomo pravočasno poročali. Ob enem javljamo, da je pomotoma izostalo v liste poslano poročilo, da se predstava 19. t. m. ne vrši in ne zadene društva krivda, da so prišli nekateri zastonj v Maribor. Odbor. Iz mojih zapiskov. Uradna tajnost je reč, ki jo poznajo tudi pri ljubljanski mestni policiji in ko je reklo »Jutro* svoječa^no, da je Lauter neumen, je ta sklical takoj vse policijske stražnike na ra-port, postavil jih je v vrsto in jim je napravil pridigo o čuvanju uradnih tajnosti, česar oni baje ne delajo, ker sicer ne bi bil on zopet v »Jutu*. St ažmki so molčali in poslušali, izprašujoč vsak svojo vest, po raportu si je pa vsak kupil za 6 vinarjev ,JU* tro“, da bi videl, kaj je tam napisano o Lauterju. Bilo je napisano, da je Lauter neumen in vsi stražniki so sedaj vedeli, da je Lauterjeva neumnost — uradna tajnost, ki je nobeden pod nobeno ceno ne sme izdati. Čudno, policijski stražniki čuvajo uradno tajnost, da je Lauter neumen, skrito v najskrivnejšem kotičku svojih možgan in vendar ve cela Ljubljana, da Lauter — ni pameten. ... Sedaj pa preiskujejo pri policiji novo kršitev discipline, iščejo onega grešnika, ki je policijo z znano notico v »Jutru* tako blamiral, ko je rekel, da je ime onega, ki je v imenu »Jutra* žugal policiji z napadi, na razpolago, sedaj ga pa ne more imenovati, ker tega človeka — ni. No, ako Lauter in Jančigaj izsledita tega človeka, gorje mul Sicer pa se mora čudno zdeti vsakemu človeku, da se dobi v Ljubljani tako korajžnih ljudi, ki si upaj0 žugati policiji z napadi in vendar «e dobijo brezplačnega stanovanja v tel Magistrat* 1 Prokleto mora biti ta policija strahopetna in za niči Ne, tega pa menda nikjer ni, samo v Ljubljani se more zgoditi, du nekdo nekaznovan žuga z napadi pomislite! — sami policiji, ki si ne upa storiti drugega kot izjaviti, ima ime na razpolago, ko se jo pa vpraša po imenu, molči kot grob, ker ie najbrže tudi to — uradna tajnost! J Detektiv. \1\TIY\X mm Jaffa Ctsdrea 'srfi?ilieh 'ftibbas AorescA ef-NaA/ ^ Scheduan R0T£S % 1 mm Kosseir c ;§neh(Ken3 V1'. žrf Begine forschi/ Gora Sinaj ima postati drugi Gibraltar, ta novica je vzbudila povsod /eliko pozornost, to predvsem zaradi turško italijanske vojne v Tripolitaniji. Novica je prišla iz Egipta. Egiptovska vlada namerava goro Sinaj napraviti za gorsko trdnjavo, kakor je Gibraltar, da bi b»a odstranjena negotovost na pol' otoku Sinaj s trajno P°sa " ko. V resnici gre seveda to, dobiti na tem v.a ”-pn kraju, ki je kakor ustva[£n za predstražo Sueškega p -kopa, zanesljivo vojašKO točko, odkoder bi bilo mogoče nadzirati ves promet v bue- škem prekopu. -— ^e*° yzne* mirljiva je vest, da sta se prikazali dve laški bojni ladj v bližini Sinajskega polotoka in sta bombardirali vzhodno ležeže arabsko mesto Akaba in sta ga deloma razrušili-Če je ta laški korak naperjen proti angleškim načrtom, se še ne ve. Na vsak način je pa nevarno operirati na tem kraju, ki od vojske doslej še ni bil dotaknjen, kajti zelo lahko bi nastala vazna diferenca med AngliJ0 Italijo. Italijansko-turška vojna. Splošni položaj se poostruje vedno bolj od dneva do dneva in se obeta poostriti še bolj, posebno, ker se začenja menjati radi tripolitanskega konflikta tudi splošna evropska konstelacija. Odnošaji med Nemčijo in Avstro-Ogrsko z ene in Italijo z druge strani postajajo vedno bolj napeti, česar ne tajijo več niti oni berlinski, dunajski in rimski krogi, ki so o vsem dobro poučeni. Iz Berlina in Dunaja piha prav mrzla sapa proti Rimu jn tudi iz Rima gori proti Dunaju in Berlinu ne pihlja prijeten veter. Turčija ima najmočnejšo zaslombo v Avstro-Ogrski in Nemčiji, ki ji dajeta Ppgum za skrajni odpor proti Italiji. Kake cilje zasledujete pri tem Avstro-Ogrska in Nemčija, široki javnosti ni znano, ali stvar bo najbrže taka-le: Na Dunaju in v Berlinu se dobro zavedajo, da so dnevi trozveze šteti in. računa se že v naprej s položajem, ki nastane onega dneva, ko Italija izstopi iz trozveze. Avstro-Ogrska in Nemčija bosta takrat osamljeni in obdani od samih sovražnih držav in da se temu izogneta, se hočeta približati Turčiji, za kar se jima ponuja sedaj, ko se ona nahaja v zadregah, najugodnejši trenotek. Pričakovati je torej, da stopi na mesto dosedanje trozveze nova tro-zveza, v- kateri se bo nahajala mesto Italije — Turčija. Ali imela bo Avstro-Ogrska od tako tesne zveze z Nemčijo več škode kot koristi. Naše mnenje je, da je ta zveza za Avstro-Ogrsko zelo škodljiva in da bi ona res najbolje storila, ako bi se rešila vseh formalnih zvez in bi živela — k°t raznonarodna država — v dobrih 111 P^ijsteljskih odnošajih z vsemi sosednjimi in tudi drugimi državami, da bi se odrekla vseh -osvojevalnih stremljenj ter da bi zasledovala izven svojih mej samo trgovske interese svojih štn*-ga voza med Rudolfovem in Metliko 10.000 K. V zadevi bi vedela gotovo kaj povedati okoli 25 let stara ženska, ki je tisto jutro pri odhodu pošte stala ob kraju mostu čez Krko in imela na zidani ograji culico, košaro ali zavoj. Bila je morda kaka služkinja, ki je tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto. Občinstvo se prosi, da naznani podpisanemu sodišču služkinje, osobito iz Rudolfovega in okolice, pa tudi drugod, ki so dne 81. okt. ali 1. novembra zapustile službo in da naznani vsak slučaj, če bi kaka sumljiva oseba menjala bankovec za 1000 K, in če je kaka taka ženska z rumeno naglavno ruto odšla v Zagreb ali v Reko (Sušak). C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. IV., t dne 18. novembra 1911. Laška in dunajska KUHINJA nasproti glavne pošte Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatlo. Postrežba točna in solidna. Za obilen obiSK se priporoča Marija PetrigoJ, Ustanovljena leta 1831. JNajvečJa, zavarovalnica avstro-ogr^ke državo Ustanovljena leta 1831. C kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar ni poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal hi zvonov. — Na življenje ki ta doto v vsefr ■ogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo ae je 19.215 oseb za kapital aad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za Škode nad 101* milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. Zavaruja poalopj* te pfatititnlnt }>*** požarnim ikcsd»*s aajniijih «*** Zavaruj* proti tatvini, Nubltja ogled** ln ofecmkllk pMK-Škoda ccnjuje Mk«) to najkutantoaj* Uživa najbolj« «teww, kod« Dovoljuj« la m*m podpora v MMHfMt ta obČDok«rtft»* HUMIH. SprejMM zavarovanja človeik«R& guljenja p« najraaiMVfatnejiik k*wtMnc-cijalt pod tak« agadnimt pogaji, ko n*beia draga uvaravatolaa. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, aaeaa Reserve in (ondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K l