Tine Logar D I A L E K T O L O Š K E Š T U D I J E X B E L O K R A N J S K I G O V O R I Govori Bele kraj ine, deželice med Gorjanci, Kolpo in Kočevskimi gozdovi, imajo med slovenskimi narečji svoje posebno mesto, ki so ga ustvarile njena geografska odmaknjenost onstran Gorjancev in Kočev- skih gozdov in njena naselitvena, politična, socialna in kul turna zgo- dovina. Geografi ja je Belo kra j ino na eni strani ločila od ostalih delov Slovenije, na drugi strani pa jo močneje privezala na sosednje hrvatske pokraj ine onstran Kolpe. Zato je razumljivo, da je Bela kra j ina svoje prvo slovansko prebivalstvo dobila z iste strani kot sosednji hrvatski kraj i . Do 13. stoletja je bila Bela kra j ina v političnem, kulturnem in prometnem pogledu hrvatska dežela. Sele po tem času je prišla v ob- močje slovenskih političnih, kul turnih in jezikovnih vplivov. Zveze med Belo kraj ino in ostalo Slovenijo so postale še težje potem, ko so se na Kočevskem naselili Nemci in pretrgali že tako šibke stike z dolenjščino v okolici Ribnice. Nasprotno pa so vezi preko Gorjancev nedvomno tra- jale skozi vse dobe do današnjih dni. Odločilno za današnjo jezikovno podobo Bele kraj ine je postalo 15. in 16. stoletje, ko je Bela kra j ina zaradi turških vpadov v Bosno, Liko, Dalmacijo in Slovenijo začela spreminjat i sestav svojega prebivalstva. Teda j je avtohtono, vsaj do neke mere go- tovo že slovenizirano belokranjsko prebivalstvo začelo zapuščati svoja stara prebivališča in se umikati proti severu čez Gorjance. To velja zlasti za bolj nižinsko in obkolpsko področje, medtem ko so prebivalci višjih hribovskih delov verjetno v glavnem ostali tam, k jer so bili, pri tem pa sprejeli medse še begunce iz južnejših krajev. Na drugi strani pa so se v bolj ali manj izpraznjene dele Bele kra j ine zatekli begunci iz Hrvatske, Bosne, Like in Dalmacije. Današnj i belokranjski govori so zato na- stali na osnovi mešanja starega prebivalstva z begunci iz južnih krajev ter slovenskih priseljencev iz novejše dobe (Ramovš). To velja zlasti za del Bele kra j ine južno od črte Jelševnik pri Dobličali — Krasinec pri 10 S lav i s t i čna rev i ja 145 Podzemlju, medtem ko govori v okolici Semiča, Črnomlja in tudi Metlike nimajo take geneze. Y današnj i Beli kraj ini imamo tako tri vrste govorov: 1. čisto ali vsaj pretežno slovenske; 2. mešane slovensko-hrvatske; 3. čisto hrvatske oziroma srbske govore. Slovenski in pretežno slovenski govori se govore v severnem delu Bele kraj ine, namreč v Semiču in okolici, Črnomlju in okolici ter v Metliki in okolici. Na jug segajo do že pre j omenjene črte Jelševnik pri Dobličah — Krasinec pri Podzemlju, k jer se začenja teritorij bolj ali manj mešanih slovensko-hrvatskih govorov. Preden se lotim malo podrobnejšega opisa teh in onih govorov, se mi zdi potrebno pojasniti , na osnovi kakšnih kri teri jev sem potegnil to črto. Vodili sta me v glavnem dve dejstvi: 1. Vsi govori severno od te črte obravnavajo staro akut i rane in stalno dolge vokale na isti način, to se pravi, za te in one vokale govore enake reflekse. V tem se ti govori skladajo z govori Dolenjske in sploh slovenskih osrednjih narečij. Na drngi strani pa vsi govori južno od tod natančno ločijo med refleksi za staroakutirane in stalno dolge vokale: staroakutirani vokali so namreč še sedaj zastopani s kračinami kot v srbohrvaščini. 2. Vsi govori severno od navedene črte so tudi kratke vokale, ne- poudarjene in kra tko poudarjene, razvijali v slovenskem smislu, to se pravi, jih na ta ali oni način, bolj ali manj , reducirali, medtem ko južni govori slovenske moderne vokalne redukcije v glavnem ne poznajo, če izvzamem tiste, ki so v neposredni soseščini severnih govorov (Tanča gora, Zapodje). I. V Semiču in okolici v smeri na Črnomelj in Dobliče na eni strani ter proti Suhorju in Metliki do Stranske vasi in Krvoškega vrha na drugi strani slišimo govorico, ki se sicer od vasi do vasi malo razlikuje, v bistvu pa je povsod ista. Značilne zanjo so naslednje poteze: 1. Ne razlikuje intonacij, temveč so vsi poudarjeiii vokali padajoči . 2. Dolgi vokalizem se je razvil na dolenjski način in v bistvu dosegel tudi enake razvojne stopnje kot v dolenjščini. Za ê se govori ë, v Črnom- lju in okolici pa e (zvezda, smreka, strçxa, gnSzdö, brêk). Ta ë oziroma ê je nedvomno nastal po asimilaciji in eventualno zožitvi iz nekdanjega diftonga ëi. Neverjetno je namreč, da bi g predstavljal še staro širino, sa j je na drugi strani dolgi ö že dosegel stopnjo it, è, è in ç pa ïe (nus, kûst, vus, zvûn, snûc, brut, must, gnûi, stû; pîec, žbiela, mîet, lîet; ziele, stîela, žiengx, inîelem, tlešem; pîest, rîep, rîesa, pîetak, presîeta). Tudi za à, q in vokalni £ v dolgih in kratkih zlogih so enaki refleksi kot v do- lenjščini, namreč по in би/й (bûotar, nuožgč, nûosm; zûop, sfioset, mûoka, pûot, gGoba; poux, P9W§, w 9 4 k , pôuna; bû^a, sûza). Za dolgi u slišimo danes večinoma že u tako v okolici Semiča kot tudi Črnomlja, starejša generacija pa govori še vedno dolgi ü ali vsaj meša oba refleksa (vusta, pluča, / ruška , kluč, burja) . Kot drugod po Sloveniji smo torej tudi tod priče, kako и polagoma, pa vztrajno izpodriva starejši refleks Ü. 3. Tudi sekundarno poudarjeni vokalizem se je izobrazil v popol- noma dolenjski smeri, sa j slišimo za e- diftong i ë f z a o- pa uo/uâ (liçmeS, tjçle, zi'èlot, cjçsp, vi p a ; kuožux, uâknô, luânc, k y l t u , kuâsa, uäsla, kuäza, kuastain itd.). 4. Moderna vokalna redukcija je podobno kot na Dolenjskem pri- zadejala na jbol j visoke vokale, vendar tudi drugi niso ostali povsem nedotaknjeni. Predtonična i in u sta prešla v e (žgvnno, šgšnno), a pa pogosto v э (zakuçpat, zažlaifat, na pârax), medtem ko sta prefiksa in predloga za- in na- pod sekundarnim poudarkom podana z diftongom zië-, nie- (niçtla, niçpri, niçzi, zjçsu, zjçpri, ziçuret, zieuru). Pač pa je neznano akanje , ki je sicer za dolenjščino tako tipično. Od posttoničnili vokalov se je o zožil v ö, i pa prešel v e (vînô, žito, z brâdô; пэ brâdç, z vûxmç, пэ kužfj; пэ nuçgç, pctsç, mlâtçm). Posttonični skupini -ai in -ei sta se asimilirali v -i (niçpri, niêzi, sçki, dëli, -te, žegnine). Seveda so bili bolj ali man j prizadeti tudi kratko poudarjeni vokali: it > et, ùt~> !}t/êt, àt > à t (mgš, sçt, plçk, jak, tkijt, ggt, gr§x)- Ti in taki vokalični pojavi krepko povezujejo ta del Bele kraj ine z jezikovnim organizmom Dolenjske in slovenskih osrednjih narečij. Poleg teh pa lahko ugotovimo tudi take, ki te belokranjske govore od- dal ju je jo od dolenjščine in jih na videz povezujejo s srbohrvaščino, dasi so popolnoma samostojno razviti belokranjsko-slovenski pojavi. Tu imam v mislih tri akcentske premike, ki jih dolenjščina onstran Gorjancev in Kočevskih gozdov ne pozna: 1. premik maglk > magla; 2. p r e m i k oko > oko i n k o n č n o p r e m i k kovač ~> kovač. V vseh treh primerih gre za pomaknitev akcenta z zadnjega na predzadnj i zlog, le da je v prvem primeru preskočil kratki cfl., v drugih dveh pa dolgi padajoči poudarek, ka j t i t ipa okô in kovač sta se po iz- io* 147 gubi intonacijskih razlik v tem delu Bele kra j ine v kvalitetnem in kvan- titetnem pogledu izenačila. Da bi bila stvar laže umljiva, navajam neka j dialektičnega gradiva: ad 1. stoza, daska, mägla, šaman; ad 2. uäj(u, piçru, uçku, tiçlu, kuôlu, tiçstu, lapu, sanu, mi^su, tiçzak, piçsti, piçti, piçci, diçset, djçvet, zvjçcer, niçbu, priçsi, guâsput, guçlup, uçbruc, buçlan, kuakuš, kuâsiu, uäfci, ryçki, zobi, stâzi, sSnci, sarci, kärvi; ad 3. ktâbuk, kyçvac, krämpar , kuçsti, po kuçstix, z uačmi, ànaist, guçrim, sçsim, pçstim, luçvim, tarpim, ruçdim, sädim, r'^dim, kliçcim, syçlm, gârmi, ruQsi, niçzi itd. Današnj i refleksi teh sekundarno poudarjenih vokalov govore za to, da so se ti akcentski premiki morali vršiti nekako istočasno ali vsaj v isti dobi kot akcentska premika žena > žena, nogà > noga, ka j t i refleksi so tu in tam v glavnem identični, hkrat i pa primeri, kot so niêbu, tiçstu, kuâkuS in slični, s svojim današnj im poudarjenim in ne- poudarjenim vokalizmom dokazujejo, da se tudi tod stara akcentuaciia bko ni ohranila kot v srbohrvaščini, temveč je iz tega po tipično sloven- skem premiku cirkumfleksa na jp re j nastalo okô in šele nato spet u<)ku, tiçlu, särci, uäfci itd. Severni del Bele kraj ine je tako četrto področje fonetično utemeljenega terciarnega preskoka slovenskega dolgega cfl. za en zlog nazaj, ka j t i tu ne gre niti za premike morfološkega porekla, kot je mislil še prof. Bamovš, niti za kak vpliv ali mešanje s srbohrvaščino. Govorica Metlike in njene okolice v smeri na Gorjance in na Pod- zemelj se sicer razlikuje od šokarske govorice v okolici Semiča in Črnomlja, kot se seveda razl ikuje tudi govorica posameznih vasi v metli- ški okolici sami druga od druge, vendar je razvoj v bistvu isti tu in tam, namreč slovenski. Zato o n je j ne mislim na tem mestu obširneje govoriti. V primeri s semiško govorico je zanjo značilno zlasti to, da ima proti semiškim diftongom za dolge psi. vokale same monoftonge, namreč e, ô, 3, î, û (koleno, sveča, dreta, železo, me%, repa; pest, je tra; peč, žbela, met; kmêta, zênix, zèle, mêle; zop, рбрэк, moka, pot; botar, nošam, Xydam; kûst, plût, vûsak, vus, kûr , svûra, must, pule, gnûi, pluča, vûsta, vû%u itd.), da psi. I razen v Metliki sami in v smeri proti Suhorju, k jer govore öu, zastopa ô (toč, točiš, pôna, pôx, vôk, poš (Badovica, Drašiči, Podzemelj), ki pa je seveda asimilacijski produkt iz starejšega би, da za psi. п nikjer ne slišimo dolgega ü (vûxo, vûstnice, plûca, ludi), da je dalje razen v Metliki in Suhorju ohranjen še velarni l v izglasju in pred konzonanti (spçkal, parnêsl, rêkal, žbul, šSl, sûl, kôtî, xçdal, pûl- noči, opoldan — Radovica — Drašiči — Podzemelj), da tudi sekun- darno poudar jena e* in o ' večinoma zastopajo dolgi ali kratki mono- ftongi (içna, tçta; rçka, nçga — Metlika — Drašiči — Suhor; mêkla, sestra, čelo; kôsa, kôna, osa, ôrix — Radovica; siçstra, piçta, tiçle; vôda, kçsa, osa — Podzemelj); da se je v Metliki dolgi diftong äi na jp r e j skraj- šal, nato pa asimiliral v e{ (srêica, bçita, Spçiza, šeiba, p$in, Žl^jf, zçika, kostèina, p^ik), da je v vsej metliški okolici t ja do Adlešičev lok. pl. pre- vzel tudi funkci jo instrumentala (z wûxçx, z lâsçx. z wûstçx, z rßkax, s pSrstix, s kï>inix — Metlika; z nçgax, s kôsax — Suhor; s pâsix, s krâ- vax, z vôlix — Boj an ja vas — Drašiči; z lêtix, s plûcix, z vrätix — Pod- zemelj), da je pri Podzemlju končniški -и v dat. lok. sg. m. n. o- debel prešel v -o (na strôpo, f kôtlç, na vôzo, pâsç, brâ tç — Podzemelj), med- tem ko je v Metliki kot tudi v Semiču končnica -g < -i. Skupno s semiškim področjem pa ima metliško same padajoče po- udarke, polglasnik э za psi. ъ, ь v kra tk ih zlogih, iste akcentske premike in enako usmerjenost vokalnih redukcij , dasi končni rezultati niso tu in tam popolnoma enaki (dänas, pSsa, d&ža, mSgla — g^lup, pbruč, Todi, nçbu, kpkuš, bolan, duma — Drašiči; kçlu, pçru, blagu, Tudi, îmi, darvu, kSrvi — Radovica; d?!vet, kijkoš, v^čer — Podzemelj; v lâsçx, za vasjo, §ltar, sošim, krômper, sâdi, anajst — Metlika; žSviš, šašiš, čSpiš — Suhor; zçvim, pestim, š | š im — Bušinja vas; kläbuk, kovač, kromper, zvonim, smardi, f kçstçx» s kostmç, nazaj, gospodar, tàrpim, živim, sadim, gSrmi, vîxar, unajst, ne dam (Podzemelj — Gradac). Nenavadno zanimiva pa je progresivna palatalizacija, ki sein jo našel v Drašičih nad Metliko: tu so se namreč skupine ïno, ma, i/o, ïla razvile v ïno, ïna, ïTo, ïïa (vîno, spomîna, cekîna, zvîfa, рТГа, x°dîfa, pustîl'a, cedîfa, pokosîfa, gnojîl'a, sîl'a, r îfa. Toliko o belokranjskih govorih v okolici Semiča, Črnomlja in Met- like. To so po vsem svojem razvoju čisti slovenski govori. Mešanja s srbohrvaščino vsaj v starejših razvojnih fazah ni bilo. Razvoj dolgih in v glavnem tudi kratkih vokalov je tod tak kot v dolenjščini. Od dolenj- ščine pa se ločijo zlasti po tem, da imajo samo padajočo intonacijo in da so izvedli nekatere akcentske premike, ki jih v dolenjščini ni. Mnenja pa sem, da tu ne gre za pojave, ki bi nastali pod vplivom srbohrvaščine, temveč za samostojen belokranjsko-slovenski dialektični razvoj. Za to misel govore tudi refleksi na novo poudar jenih vokalov, ki so tipično slovenski. Govorica, ki jo slišimo v semiški, črnomaljski in metliški okolici je potemtakem živ dokaz za to, da j e slovensko jezikovno živl jenje tod ut r ipalo nepretrgoma, da tore j slovensko prebivals tvo teb. k ra j ev ni n ikdar v večjem obsegu in za da l j časa zapusti lo in da je brez občutnih sledov v jezikovnem razvoju asimiliralo tudi vse naseljence s srbo- lirvatsko govorno osnovo. II. Ter i tor i j severnih be lokranjskih govorov se na črti Dobliče— Gribl je stika z ozemljem mešanih slovensko-hrvatskih govorov, ki za- vzemajo skora j ves ostali dele Bele kra j ine . V teh govorih so se slovenski jezikovni elementi — čeprav pr imeroma maloštevilni — preplet l i s srbo- hrvatsko-čakavskimi v enoten jezikovni organizem, tako da je večkrat težko reči, k a j je v n j em še slovenskega in k a j je že srbohrvatsko-čakav- sko. Med posameznimi področj i tega p rece j razsežnega dialektičnega ozemlja so razmeroma velike razl ike tako v glasoslovju, akcentu in oblikoslovju kot tudi v besednem zakladu. Befleksi za psi. dolgi ê se gibl jejo na črt i ë—ë—êj—Ге/ië. Glas | (mgsac, têdan, brêk, zvezda, stêna, slêp) slišimo tam, k j e r se p r e j opisani severni govori s t ikajo s temi, namreč v okolici Doblič in Draga tuša . To je seveda refleks, ki je razen semiško-črnomaljskega področja zajel še del tega drugega pasu. ë (sveča, mleko, gnezdo, sneg, kres — Vinica; breg, zvezda, mleko, gnezdo — Preloka) se govori na Vinici in v Preloki, medtem ko v Ziljah med Preloko in Vinico ter v Adlešičih in okolici slišimo ëi (mtêiko, dlêjto, gnçizdo, strçila, brêjg, teis, kreis — Zilje; svêica, snêjg, mçix, mçisac — Adlešiči — Bedenj — Vrhovci). V Pol janski dolini v Starem trgu govore ïelië, v sosednjem pol ure oddal jenem Predgradu p a že spet ëi (mliéko, zviézda, yniézdo, sviéca, stiéna, triébux, sniçx, lies — Stari trg; mtéiko, léiska, leišnik, pnejzdo, žleip, tréizan, snêjx, svêjt, vêitar, črejva, kteišče, inejsac — Predgrad) . Zastopstvo psi. dolgega ê-ta je tore j v tem delu Bele k ra j ine p rece j pisano in ga je težko spravi t i na skupen imenovalec in genetično raz- ložiti. Zastopniki psi. б v dolgih zlogih se gibl jejo na črt i п—o—ou : й je spet značilen za prehodne govore v Dobličah, n a T a n č i gori, v Draga tušu in okolici ter v Pol janski dolini, k a r se lepo sklada z refleksom ë za Pr ipomni t i moram še to, da v Dobl ičah mla jš i l j ud j e govore večinoma že б (nûs/nôs, ruk/rôk, bûs/bôs, bûk/bôk, kûst/kôst, gnûi/gnôi, vus, must , stû, p lût , šfila, b ru t — Dobliče; svûra, sirûbet, must, gnûi, od dûma, zvûn, tvûr — Dragatuš ; gut, rut, kûst, bus, nûs — Golek — Podlog — Mala Lahinja ; plût, gnûi, bûx, kûst — Tanča gora — Zapudje ; sût, us, mûst, plût, gospût, rûx — Poljanska dolina). Področje okoli Vinice, Zilj in Pretoke je zastopano z o, v Adlešičih in okolici pa se sliši öu (nos, kôst, brôd, rog, most, zvon, bôg, brôd, svora, vôsok, gnioj — Vinica — Zilje — Preloka; nous, kôust, škoula, snouči, zvfiun, môust, brôut — Vrbovci — Jankoviči — Adlešiči — Pribinci — Bedenj). Dolgi psi. nosnik б ima na tem terenu tri reflekse: б, ki ga slišimo V Dobličah, na Tanči gori, v Goleku, na Vinici in v Preloki (zôp, rop, kot, popak, soset, moka, sot, poroka, ožba, pot, moš — Dobliče — Tanča gora — Golek; zôb, r()ka, popak — Vinica; zob, rob, v6gol, kot, gost, vôzak, okrôgat, posodit, roka, popak, nôtre — Preloka); ü v Zapudju , Dragatušu in okolici, Adlešičih in okolici (kût, rflp, zûp, гика, gûska, sût, mus, gûst, gusta, okrûgal, narûbe, nacûi, porûka, vûzi, ÎQk, nùtar — Zapudje — Dragatuš; mûz, zûb, pût, klûp, sûsed, pût, gûsta — Adlešiči in okolica) in končno ou v Ziljah in Bednju pri Adlešičih, le da se tod. mešata ou in й za nekdanj i б (zôup, roup, okrôugot, mûs, nûtar, vûgat — Zilje; zûp, zûbi, kôut, pôut, nûtar, gôusta, mouš, sûset, klôup, vôjiska — Bedenj). Psi. q zastopajo tr i je refleksi: Najširše področje zajema ë, ki ga sli- šimo v Dobličah, na Tanči gori, v Dragatušu in okolici, na Vinici in v Preloki (pêst, péta, greda, préde, prêta, rép, resa, napeta, pétak, pêt, zet, grem, naredi, spet — Dobliče; pétak, rêp, prede, klet, gledaš — Dragatuš; péta, rêp, resa, zeta, grem, grete — Vinica; trêsem, začeta, potegnit, klêt, petak, rêp, pêta, zec, zečica — Preloka). V Ziljah in Adle- šičih ter okolici govore ëi, v Poljanski dolini pa spet ïelië (gteidaš, trejseš, pêjt, ktçit, rêip, zêibe me, u peitak — Zilje; rêisa, grêida, f peitak, gteidaš — Adlešiči; f piétak, ptičsat, riésa, piêt, deviêt, ytiedaš, piêst, mukîe, kliet — Poljanska dolina — Stari trg). Psi. u slišimo na večjem delu tega dialektičnega pasu kot п, samo okolica Doblič in Dragatuša ima še dolgi Ü, medtem ko v sosednjem Sta- rem trgu in Predgradu v Poljanski dolini slišimo celo t, ki je nastal iz dolgega ü po delabializaciji (pûst/pûst, zgubit, f kuxini — Dobliče; posušil, kluč, kurim, kuxam, vura, plilča, xruška, vusta, sux, plûnem — Zapudje ; klič, vista, x r îska, bris, pist, sîxa, ytîxa, bîrkle, kirim, îtri — Stari trg). Refleks za psi. dolgi l je pa po vsem tem ozemlju en sam, namreč u : kûk, cûn, puš, žuna itd. To so bili psi. stalno dolgi vokali. Vsi psi. staroakutirani dolgi kot tudi novoakutirani kra tki vokali pa so na celotnem tem dialektičnem področju zastopani s kračinami, medtem ko smo na semiško-črnomalj- sko-metliškem področju zanje slišali same dolžine. To značilnost moramo v tem belokranjskem pasu imeti za srbohrvaško potezo, čeprav vemo, da tudi nekateri obrobni slovenski govori na isti način obravnavajo staroakutirane dolžine in novoakutirane kračine. Za vse e-jevske glasovefe, q, è) slišimo povsod samo e: s t r ica, pl'çva, dr^ta, nevesta, leto, železo, s^me, medveda, sklada; teleta, spçkal, rçkl, debçla, ž^nin, stela — Stari trg; suseda, koleno, brçza, d^lat, r^pa, pena; sreča; r^kl, nçst, č^šem, m^lem, kmçta, s fdm (Dragatuš); na cçstç, l^sa, dl^to, režat, breskve, plçva, mreža, srb.ča, m^žnar, žegy, stçla, t^šem — Vinica; m^sto, mrena, vçverka, v^tar, breza, r^pa; prêta, gledam; S u d a n i , m^le, žegnana — Preloka; l^to, str^xa, dôlat, sème, zi^l'e, n^sal — Adle- šiči itd. V bistvu enako sliko nudita refleksa za psi. q in o, ki sta zastopana z џ razen v Pribincih pr i Adlešičih, k je r slišimo za 6 ù (goba, bçtar, sobota, Qsm — Dobliče; dôga, çsm, dôbor, m<)kar, XQdiš, n^siš, potçka, bôtra — Dragatuš — Vinica — Zilje — Preloka; guba, n$sim, xpdim — Pribinci). Preden preidem k sekundarno poudar jenemu vokalizmu, moram po- udarit i , da imamo tudi za staroakutirane a, i in ü povsod kračine. Na Tanči gori v Zapudju pa se je û razvil dal je v kratko poudarjeni o,, v Starem trgu oziroma sploh v Poljanski dolini pa v ozki ž (börja, möxa, grönta, kröxa, böca, cöna, köxina, plönil, lök — Tanča gora — Zapudje ; m'^xa, beča, kl^ka, k^xat, bçr ja , j$tro, zj^tro — Poljanska dolina). Tudi sekundarno poudarjeni vokalizem v tipih žena in nogà je na tem področju zastopan z različnimi refleksi: v Poljanski dolini imamo rastoči 3 oziroma 6 (Zaradi pomanjkan ja tiskarskih znakov ga pišem kar z u!) (täta, žflna, sästra, jSzik, zelSna, rešflto, čilo, tale, rSbro, mätla, pSta, pälign; kosa, ysa, çfca, rçsa, yora, yçla, voda). Podobno je razmerje v Dobličah, samo da je refleks za e m a l o m a n j širok. Na Tanči gori, v Dragatušu ter v Adlešičih in okolici sta refleksa ë in ö, le da v Dragatušu poleg dolžin slišimo tudi k ra tka & in ö (čelo, jezik, rebro, žena, pelin, c$sç, z^infa, dçbel; mc}kra, dçbra, inçcna, glibôka, široka, kotel, koina, nçga, çgan, çkno, rçsa, çsa, çfca, ôrex, vçda). Ta kra tka è in ô v Dragatušu in okolici imam za prevzeta iz sosednjega pasu Vinica—Zilje—Preloka, k je r se povsod za e- in o1 govore samo kračine (cçlo, sçlo, pleče, lônac, ôkno, k$tat, pçtok; t^ta, sestra, init ia, t^le, cçsan, zÇmfa, p^lin; kijza, k§sa, $re%, vçda, копа, lônac — Preloka). Sekundarno poudarjeni э v tipu maglà je zastopan s tremi refleksi, in sicer z: э na Vinici, v Ziljah, v Preloki, Adlešičih in Bednju (tu even- tualno poleg $), dalje z rastočim dolgim a v Dobličah, na Tanči gori, v Zapudju in v Dragatušu (poleg b) (pasa, f sanûiç, daska, na tašče, staža; inàgla, lagat, danas) in končno z a v Poljanski dolini (mâgla, staža, tâma, skâdn, daža, tâmno). Tip pas je vsepovsod razen v Poljanski dolini zastopan s polglasni- kom (p5s, dSš). Enako je z refleksom za posttonični a v zaprtih zlogih, ki povsod razen v Poljanski dolini reflektira kot -at. V Poljanski dolini pa slišimo zanj -at (lonac, tobolac). Slovenska moderna vokalna redukcija se v tem delu Bele kraj ine ni uveljavila razen v tistem dialektičnem pasu, ki meji na semiško-črno- maljsko-metliško področje, in v Poljanski dolini, pa tudi tu je prizadela samo kra tko poudar jena it in ut. Tudi v akcentsko-intonacijskem pogledu ti govori ne kažejo enotne slike. Bastoča in padajoča intonacija sta ohranjeni samo v pasu Dobliče —Dragatuš—Vinica ter v Poljanski dolini. Vse področje ob Kolpi med Balkovci—Ziljami in Adlešiči pa pozna samo padajočo intonacijo, po- dobno kot Metlika, Semič in Črnomelj. Splošen je pojav prehoda dolgega novega akuta v zadnjih besednih zlogih v cirkumflcks (кГйб > кГис). Poleg akcentskih premikov, ki so jih izvedli severni belokranjski govori, se tu začenja pojavljat i še en nov akcentski preskok, ki je tipično srbohrvatski, namreč preskok koleno > kbleno. Najbol j razširjen je v pasu Vinica—Preloka—Adlešiči, dosledno izveden pa ni nikjer. Proti severu od tod se izgublja. Za dobliško-dragatuško področje je zanimivo tudi to, da ne pozna niti akcentskega premika komar > komar, živim > živim, ki je sicer značilen za vse belokranjske govore. Današn ja akcen- tuacija t ipa dko je po mojem mnenju na tem področju rezultat dveh različnih izhodišč; deloma je tu ohranjeno staro psi. stanje kot v srbo- hrvaščini, deloma pa je nastala iz slovenskih oblik t ipa okô po terciar- nem preskoku dolgega cfl. naza j kot v severnih belokranjskih govorih, nato pa so se besede obeh akcentskih izvorov med seboj pomešale. Za to razlago namreč govore rastoče intonacije v nekaterih besedah tega akcentskega t ipa (6ko, s a n i . . . ) , ki si jih sicer ne moremo razložiti, ka j t i če bi bilo ohranjeno staro psi. stanje, bi morali imeti povsod padajoče intonacije kot v srbohrvaščini. To mojo razlago pa po t r ju je tudi današnje s tanje akcentuacije v Starem trgu in sploh Poljanski dolini, k jer govore sicer oko, zraven pa уоШр, kakût, bolan, me/Sk, fažun, zvecîr, devîet. V pogledu konzonantizma moram omeniti tele posebnosti: 1. Povsod se govori velarni oziroma votli l tako v sredi besede kot tudi v izglasju. V južnem pasu in Poljanski dolini govore votli l tudi pred sprednjimi vokali. (Ker ni znaka, pišem povsod /!) 2. Končne medije so postale nezveneče samo v tistem delu tega dia- lektičnega teritorija, ki meji na severne belokranjske govore (Dobliče— Dragatuš) , drugod (Vinica, Preloka, Adlešiči) so zveneči konzonauti pred pavzo ohranjeni, vključno -v (oborv). 3. Skupina vm je prešla bodisi v ym (Stari trg), bodisi v (Dra- gatuš, Vinica, Adlešiči) — xm"it se> ymärt itd. 4. Pred začetnim u- se je povsod razvil protetični o-, podobno kot v severnih govorih. 5. V Poljanski dolini je zapornik g prešel splošno v pripornik y. 6. V Zapudju izglasni -g reflektira kot medtem ko drugod slišimo bodisi -k, bodisi -g. 7. Palatalni c, šč, T, n so povsod ohranjeni, le da so v severnem pasu samo na pol mehki (Adlešiči, Dobliče, Dragatuš). 8. V južnem pasu (Vinica—Preloka—Adlešiči) je končni -% v lok. pl. onemel. Poglavitne posebnosti v oblikoslovju so tele: 1. V južnem pasu (Vinica—Preloka) se genitiv a-debel končuje na izredno ozki dolgi e/e (slame, mačke, t$tè, nçge), ki ga moramo seveda izvajati iz starejšega slamé, teté, nogé z novim akutoin v končnem zlogu. Ko je ta kot cfl. preskočil nazaj , je nastalo slame, tfttë itd. Dolžina in ožina v sedaj nepoudarjenem končnem zlogu je zato popolnoma razum- ljiva. 2. V Adlešičih in okolici se ista oblika končuje na -e\: dôbrei glavei, brâdei, rûkej, nôgej, kôsei, sêstrei, têtei, kozei, mäglei, st'àzei, žabei, mizei, kravei, zîmei, trâvei, brânej, dlàkej itd. Tudi v teh primerih mo- ramo izhajat i iz starejše akcentuacije kozé, moglé, stozé, kosé, sestré, samo da v Adlešičih, kot smo videli, dolgi q reflektira kot ëi, na Vinici in Preloki pa kot ë. Zato je popolnoma naravno, da imamo danes na Vinici noge, v Adlešičih nôgei, v Semiču in okolici pa nçgi, tçti, ka j t i tu psi. ç reflektira kot ie, ki se je potem, ko je prišel v posttonično lego, asimiliral v -i. S tem je pojasnjena skrivnost belokranjske genitivne končnice a-jevskih debel, o kateri se je doslej mislilo, da je morda ta -i še nekdanj i psi. -y, torej edini arliaizem te vrste v slovenščini, ali pa, da je po analogiji prevzet iz dat. lok. mehkih a-debel. Semiška končnica -i v gen. sg. a-debel je torej genetično identična z viniško-preloškim -e in adlešičkim -e|. Vse tri izhaja jo iz nekdanje končnice mehkih a-debel -q, ki pa dialektično različno reflektira. V oblikoslovju belokranjskih govorov je še mnogo zanimivega, ven- dar vsega na tem mestu ne morem obravnavati . P rav tako ne morem govoriti o tretj i vrsti belokranjskih govorov, kot jih slišimo v Marindolu, Bojancili in Tribučah. Končno tudi ni potrebno, saj ti govori spadajo v srbohrvatsko dialektologijo, ka j t i v Marindolu se govori štokavščina, v Tribučah dalmatinska ikavščina, medtem ko bojanske govorice ne poznam, ker nisem bil tam. R é s u m é L ' au t eu r é tabl i t dans son é tude Les parlers de la Carniole-Blanche une nou- velle c lass i f icat ion des par le r s d e l a Carn io le -Blanche en t re la cha îne de G o r j a n c i et la r ivière Kolpa. Les pa r l e r s des envi rons de Semič, Č r n o m e l j et Met l ika présenten t des d i f - férences locales assez prononcées , mais ils représenten t au fond une sui te au dia lecte de Basse-Carniole qu 'on pa r l e de l ' au t re côté de Gor j anc i . Ce qu i les d i f f é renc ie p o u r t a n t de ce dialecte-là , c'est qu' i ls ne connaissent que l ' in tonat ion descendan te et qu ' i ls ont subi trois mu ta t i ons d 'accent , inconnues en Basse-Car- niole (moglà > mâgla ; okô > bko; kovač > kovač > kovač) . D a n s la p a r t i e cen t ra le et mér id iona le de la Carnio le-Blanche , au sud de la ligne Je lševnik—Kras inec p r i Podzeml ju , on rencon t re des pa r l e r s qui p résenten t eux aussi d 'assez g randes d i f f é rences locales et, en outre , un mélange d 'é léments l inguis t iques slovènes et serbocroates ( tchakaviens) ; selon l 'endroi t , ce sont les uns ou les au t re s qui dominen t . Le t r a i t ca rac té r i s t ique de tous ces pa r l e r s est le fa i t qu ' i ls ont r emplacé l 'ancien accent a igu du s lave pr imit i f p a r le circon- f lexe bref , comme le serbocroate . La t endance d 'a l longer cet te b rév i té n'est sen- sible qu ' à Adlešiči et dans ses environs. Il y a en f in en Carn io le -Blanche des vil lages (Bojanci, Mar indol , Tr ibuče) où l 'on p a r l e soit le š tokavien , soit le t chakav ien (Tribuče) avec cer ta ins é léments évolu t i f s du slovène.