Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk
TISKOVINA
Spoštovane občanke in občani!
Ob praznovanju 8. občinskega praznika iskrene čestitke z vabilom na osrednjo prireditev, v soboto 18. 9. ob 15. uri in na vse ostale prireditve posvečenim temu prazniku. Vljudno vabljeni!
mag. Darinka Fakin, županja
|!i||!i!
Spoštovani občani in občanke!
■
rjivimo v letu, ki je že zaradi svoje lastnosti, je namreč prestopno, in vremena, ki nas to leto ni posebej obdarilo s soncem, nekaj posebnega. Posebno pa je tudi zaradi dogodkov, ki jih vsak dan doživljamo v življenju in tako tudi v naši občini. Ob koncu poletja se pričnemo pripravljati na vsakoletni občinski praznik. Prireditve, posvečene našemu praznovanju, bodo letos potekale od začetka septembra pa vse do sobote, 18. septembra, ko bo potekala osrednja prireditve v počastitev naših praznovanj. Zato vas naj že v uvodu povabim, da se jih v čim večjem številu udeležite, saj jih naši skrbni organizatorji pripravljajo za vse nas, mi pa smo tisti, ki jim za njihov trud lahko s svojo udeležbo izrazimo zahvalo za njihovo delo.
Sicer pa vam želim v uvodniku spregovoriti tudi nekaj o delu v občini in o investicijah, s katerimi se letos ukvarjamo. Vsi, ki ste bili v zadnjem času v Majšperku, ste lahko opazili, da naša osrednja investicija, to je gradnja nove osnovne šole, dobro napreduje. Končana so tudi vsa dela, ki so vezana na zemeljska dela, kjer je bilo v začetni fazi zaradi nestalnega vremena kar nekaj težav. Trenutno potekajo dela skladno s terminskim planom, tako da bo do zime naša šola dobila tudi streho. Vsak dan, ko grem na gradbišče, vidim napredek in to me navdaja z veseljem, saj so danes že vidni tudi prostori, ki jih bodo naši mladi lahko pričeli uporabljati v naslednjem šolskem letu.
V začetku leta smo izvedli investicijo, to je cca 400 m kanalizacije v Majšperku. Dela pri planiranih investicijah v cestno infrastrukturo tudi dobro napredujejo, saj so končani že štirje odseki, to je na Podložah odsek Podlože - Brumec, v Stogovcih JP Vabča vas, odsek JP Plajnsko - Jelovice in preplastitev odseka JP Pesjak - Butolen. V izvajanju pa so še ceste Stoperce - Sučje, Stanečka vas - Sto-govci in preplastitev dela ceste Vila -Podlože. V tem letu je bilo veliko narejenega na vzdrževanju in gra-
moziranju cest. Tudi gradnja novega mostu čez Škraljško v naselje Skrblje bo kmalu končana, asfaltno prevleko pa je že dobilo tudi igrišče na Sestržah. V okviru teh investicij se moram posebej zahvaliti vsem gradbenim odborom in vsem tistim, ki ste pomagali pri izvedbi in sofinanciranju navedenih investicij, saj brez vašega finančnega in materialnega deleža prav gotovo vseh teh investicij ne bi mogli izvesti.
Letos so nekatera naša društva ponovno praznovala visoke jubileje. Prvi so bili gasilci PGD Ptujska Gora, ki so svoje praznovanje 70-letnice združili s predajo novega gasilskega vozila in ob tej priložnosti smo skupaj praznovali tudi dan državnosti. Svojega Abrahama, torej 50-letnico, pa so praznovali tudi naši ribiči RD Majšperk, ki so ob tej priložnosti razvili nov prapor društva.
V tem času smo končno prišli tudi do prostorskega plana. Res je, veseli smo, da nam je uspelo izvesti to zahtevno in dolgotrajno delo, res pa je tudi, da smo si želeli, da bi bila država bolj odprta za naše področje oz. naše težave. Osnovni problem je, da imamo v občini izjemno veliko nezazidanih stavbnih zemljišč na prebivalca in ravno to predstavlja največji problem pri pridobivanju novih površin. V nadaljevanju nas sedaj čaka izdelava prostorske strategije in pregled vseh nezazidanih stavbnih zemljišč ter ugotavljanje smotrnosti le-teh. S tem bomo pridobili dodatna zemljišča, ki bodo lokacijsko na mestih, kjer je gradnja zaželena in možna.
In še ena pomembna informacija za vse tiste, ki čakate na vodovod. V avgustu smo skupaj s predstavniki EU odprli prispele ponudbe za gradnjo vodovoda. Sedaj čakamo, da država Slovenija dobi akreditacijo od EU in s tem pooblaščeno osebo, ki bo imela pristojnost za to področje. Po zagotovilih se bo to zgodilo kmalu, saj nam že vsem kar malce popušča potrpljenje zaradi nenehnega čakanja EU komisij in predstavnikov, ki so pooblaščeni, da lahko nadaljujemo z delom. Vsekakor pa naj bi pričeli delo na vodovodu in z gradnjo čistilne naprave v Majšperku še v mesecu septembru, saj je rok za dokončanje del v mesecu aprilu naslednje leto.
V občini pa smo se v tem času ukvarjali tudi z manj prijetnimi stvarmi, saj je naš nadzorni odbor kljub dogovoru na seji občinskega sveta, da mora pred posredovanjem gradiva svetnikom in s tem javnosti upoštevati določila statuta Občine Majšperk in Zakona o lokalni samoupravi, tega ni storil. Ta določata, da mora NO zapisnik najprej posredovati občinski upravi in županji, ki imajo pravico in dolžnost, da v roku 15 dni podajo na zapisnik svoje pripombe in dokazno gradivo za domnevne nepravilnosti. Za tem mora NO izdelati končno poročilo, ki je javno. Zakaj je NO kljub javnemu opozorilu na občinskem svetu ravnal v nasprotju z zakonskimi določili, tudi na seji ni dal odgovora, sporno pa je tudi to, da je v zapisniku zlorabil osebne podatke nekaterih naših občanov. Takšno ravnanje NO je nekdo izkoristil in zapisnik z domnevami posredoval medijem, prejela pa so ga tudi številna gospodinjstva v občini in v našem volilnem okraju. Da bi pri ravnanju NO šlo za nepoznavanje, prav gotovo ne drži, saj je predsednica NO ga. Zlatka Šilovinac, ki je tudi vrsto let direktorica financ in računovodstva TVI Majšperk, že deseto leto predsednica NO v občini in se to v preteklosti nikoli ni dogajalo. Zato se nikakor ne morem znebiti občutka, da gre za predvolilne namene nekoga, ki poskuša zaradi osebnih interesov vnašati nemir, zavirati razvoj občine in s svojimi zapisanimi domnevami, ki nimajo zakonske osnove,
izničiti vso delo in trud drugih. Tako sem skladno z dogovorom na občinskem svetu sklicala skupno izredno sejo občinskega sveta in NO. Občinski svet je s svojim delom na seji, sklicani za 19.00 uro, z delom lahko pričel šele nekaj pred 22. uro, saj se kljub večkratnemu opozorilu in jasno sprejetim sklepom, da je seja zaprta za javnost, iz sejne sobe ni hotel umakniti občan (nekdanji župan) g. Franc Bezjak. Ko smo po prekinjeni seji končno imeli pogoje za delo, je tekla aktivna razprava in samo upam lahko, da se nam je z NO uspelo dogovoriti o načinu dela v prihodnje in da bomo odslej lahko energijo usmerjali predvsem v delo, ki ga je pri tako pomembnih in velikih investicijah, ki ta čas tečejo v občini
Majšperk, več kot preveč za šest člansko občinsko upravo in zame.
Spoštovani občanke in občani! Naj se na koncu svojega pisanja še enkrat zahvalim vsem, ki ste s svojim delom in sodelovanjem vedno pripravljeni pomagati pri napredku občine. Znano je, da je napredek mogoč le tam, kjer znajo ljudje stopiti skupaj in se skupaj tudi veseliti novih pridobitev. Na tem mestu se želim še posebej zahvaliti Turističnemu društvu Ptujska Gora, ki je poskrbelo za opremo in vse ostalo, kar je na razpolago v pisarni, in tako omogočilo, da smo konec julija odprli informacijsko pisarno, v kateri dela ga. Dragica Purg preko javnih del, za preostali čas pa skrbijo požrtvovalni člani TD skupaj s predsednico gdč. Vilmo Angel. Ta aktivnost
je tudi del “Strategije razvoja turizma v občini Majšperk s centrom na Ptujski Gori”, ki je bila izdelana v letošnjem letu.
Sedaj pa samo še ponovno povabilo k sodelovanju in udeležbi na številnih prireditvah, ki bodo potekale v okviru praznovanj ob 8. občinskem prazniku. Posebno povabilo velja tudi na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 15.00 uri. Poskrbljeno bo za kulturni in zabavni program, podelili bomo različna priznanja, ki so bila razpisana v prejšnjem Majšperčanu, občinska priznanja in plaketo ter podelili naziv častnega občana Občine Majšperk. Pridite, veselimo se skupaj naših, uspehov.
mag. Darinka Fakin, vaša županja
Program prireditev
Petek, 3. 9.	16.00	- otvoritev mostu v Skrbljah (gradbeni odbor) 17.00	- turnir trojk v košarki na igrišču OŠ Majšperk (ŠD Majšperk)
Sobota, 4. 9.	7.00 - pokal Dravinje (RD Majšperk) 11.00	- 16.00 - dan ustvarjalnosti za otroke v Stopercah “Odprimo zaklad” (KPD Stoperce) 15.00	- odbojka na igrišču Sestrže (ŠKD Sestrže) 16.00	- zaključna prireditev z odprtjem razstave v Domu krajanov Stoperce (KPD Stoperce) 18.00	- otvoritev obnovljenega športnega parka Breg (ŠD Breg) 20.00	- nočni turnir v malem nogometu za člane na športnem parku Breg (ŠD Breg)
Nedelja, 5. 9.	9.00 - turnir v malem nogometu za veterane na Podložah (ŠD Podlože) 9.00 - vzpostavljanje UKV zvez (Radioklub Pt. Gora) 14.00 - kmečke igre v Sestržah (ŠKD Sestrže) 13.30 - spoznajmo občino peš - pričetek pred OŠ Majšperk (PD Majšperk) 14.00 - srečanje starejših občanov v Župniji Majšperk (Župnijska karitas Majšperk)
Sreda, 8. 9.	16.00 - turnir v malem nogometu za mladince na igrišču Ptujska Gora (ŠD Ptujska Gora)
Četrtek, 9. 9.	16.00 - kolesarski maraton - start na igrišču Ptujska Gora (ŠD Ptujska Gora)
Petek, 10. 9.	16.30 - košarkaški turnir 5 na 5 v telovadnici OŠ Majšperk (ŠD Majšperk) 17.00 - otvoritev ceste v Stogovcih - Vabča vas (gradbeni odbor)
Sobota, 11. 9.	14.00	- otvoritev ceste Pesjak - Butolen (gradbeni odbor) 17.00	- otvoritev ceste Planj sko - Jelovice (gradbeni odbor) 18.00	- namizni tenis v domu krajanov Sestrže (ŠKD Sestrže) 20.00	- klavirski koncert v cerkvi na Ptujski Gori (TD Ptujska Gora)
Nedelja, 12. 9.	8.00 - občinsko gasilsko tekmovanje v Stopercah (GZ Majšperk) 11.00 - koncert MePZ pred cerkvijo Sv. Miklavža v Majšperku (KUD Majšperk) 15.30 - igre brez meja na igrišču OŠ Majšperk (ŠD Majšperk)
Program prireditev (n«d„//e,«mW
Torek, 14. 9.	17.00 - blagoslov obnovljene kapele v Kupčinjem Vrhu (gradbeni odbor)
Sreda, 15. 9.	19.00 - predstavitev zbornika ob 200 letnici šolstva v Majšperku v prostorih Osnovne šole Majšperk
(OŠ Majšperk)
Četrtek, 16. 9.	10.00 - otvoritev razstave v šotoru pred občino (občina in društva)
10.00	- srečanje društev upokojencev občine Majšperk in Društva invalidov Majšperk (društva)
19.00	- večer smeha v dvorani TVI Majšperk (KUD Majšperk)
Petek, 17. 9.	19.00 - svečana seja občinskega sveta v prostorih Občine Majšperk
19.30 - podelitev priznanj in pokalov s področja športa na prireditvenem prostoru - šotor sledi družabna prireditev s tekmovanjem HALOŠKI GROF 2004 (KUD Majšperk)
Sobota, 18. 9.	15.00 - osrednja proslava ob S.občinskem prazniku na prireditvenem prostoru v šotoru pred občino
Po osrednji prireditvi prodajna razstava podarjenih slik slikarske sekcije DPD Svoboda Majšperk. Izkupiček od prodaje je namenjen opremi šole.
Za zabavo bo poskrbel ansambel FRAJKINCLARI.
Udeležba Radiokluba Ptujska Gora

(T)b praznovanju osmega praznika Občine Maj-vJ* šperk se bodo člani Radiokluba že osmič po vrsti udeležili praznovanja tako, da bodo v nedeljo,
5.	septembra 2004, od 9. do 14. ure vzpostavljali zveze na UKV frekvencah.
Lokacije radijskih postaj bodo na najvišjih hribih občine, to so: Savinjsko, Janški Vrh, Jelovice in iz prostorov Radiokluba na Ptujski Gori poleg turistično informacijske pisarne.
Predsednik RK Ptujska Gora, Franc Kolar
Ribiška družina Majšperk vabi
f [)b S0-letnici društva prireja Ribiška družina Majšperk v okviru letošnjega občinskega praznika ekipno tekmovanje za POKAL DRAVINJE.
Letošnje tekmovanje bo potekalo v soboto, 4.septembra 2004, na tekmovalni trasi reke Dravinje v Zgornji Pristavi. Zbor tekmovalnih ekip bo ob 7.uri zjutraj v gostišču DOLINCA v Majšperku, samo tekmovanje pa bo potekalo med 10. in 13. uro. Zaključek s podelitvijo medalj in pokalov bo v gostišču DOLINCA ob 14.00 uri.
Planinsko društvo Majšperk
Datum: 20.08.2004
Podatki za pohod ob občinskem prazniku
-	5. POHOD SPOZNAJMO OBČINO PEŠ
-	Datum pohoda 5.9. 2004
-	Štart pohoda ob 13.30 pred Osnovno šolo Majšperk
-	Prevozno sredstvo osebni avtomobili udeležencev
-	Hoje tri ure
-	Pohodna tura bo potekala od Bolečke vasi na Janški vrh, preko Lipnega do Slap.
-	Informacije Miran Smolej in Marjan Planinc.
Predsednik PD Majšperk, Miran Smolej
KPD Stoperce organizira
DAN USTVARJALNOSTI ZA OTROKE
“Odprimo zaklad”
Za vse radovedne, igrive, nagajive, skratka za majhne in velike, ...
Čakamo vas 04. 09. 2004 ob 11. uri v Domu krajanov Stoperce.
Zabavali se bomo ob:
-	pastirskih igrah in pečenju koruze
-	izdelavi lokov
-	pirografiki
-	pripravi sladkih dobrot in sadnih napitkov
-	ročnem ustvarjanju
-	prikupnem konju
Če si takšnih pustolovščin želite, prosimo, da svojo prisotnost potrdite na telefon: 02/761 08 27 ali GSM: 041/ 935-633 (Lea)
Dan bomo sklenili ob 16. uri z razstavo ustvarjalnosti in zaključno prireditvijo, polno presenečenj.
Ne prezrite dela mladih ustvarjalcev, zato se nam ob 16. uri pridružite vsi občani.
Dan ustvarjalnosti bo ob vsakem vremenu.
Vabljeni!
Organizator: KPD Stoperce

aprilski številki Majšperčana smo vas seznanili o podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem del za gradnjo osnovne šole s telovadnico v Majšperku.
Ker dela potekajo z vso hitrostjo, vas v nadaljevanju želimo, dragi bralci in občani, na kratko seznaniti s njihovim potekom.
Pričetek del je bil v začetku aprila 2004. Najprej se je začela urejati dovozna pot ceste, s katero je bil omogočen dostop na samo gradbišče. Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer - obilice dežja v letošnjih pomladanskih mesecih - so dela napredovala s precejšnjo zamudo. Zato so bili prvi temelji za stranski trakt šole zabetonirani šele v začetku junija. Vremenski pogoji so se izboljšali v mesecu juliju in gradbena dela so se začela pospešeno izvajati. Objekt vidno raste in bo do konca oktobra pod streho tako, kot je bilo določeno v sprejetem terminskem planu del. Največji del gradbenih del bo s tem končan. Za prihodnje leto pa ostanejo vsa obrtniška in instalacijska dela skupaj z ureditvijo okolice.
Kot vidite, šola raste in bo zagotovo nared za izvajanje pouka v začetku šolskega leta 2005/2006. Tako bomo omogočili otrokom veselje v novih učnih prostorih in boljše pogoje za učenje.
Marjan Gorčenko
Spoštovane občanke in občani občine Majšperk!
Lokalni odbor stranke mladih Slovenije Majšperk vam ob praznovanju 8. občinskega praznika iskreno čestita in vam želi veliko veselja in zabave na osrednji občinski prireditvi.
Tudi v prihodnje z dobrimi mislimi in idejami sodelujte skupaj z nami.
Predsednik LO SMS Majšperk, Dragan Lorber s člani
Slovenska ljudska stranka
Spoštovane občanke in občani!
Ob 8. občinskem prazniku Občine Majšperk Vam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Veselimo se skupaj skupnih uspehov!
Predsednik OO SLS Majšperk, Cvetko Pepelnik
■	e	■ v>e	m	_
Delovanje občinskega sveta
f Cjbčinski svetniki so se 5. julija sestali na svoji 16. redni seji in obravnavali deset točk
dnevnega reda.
1.	Sprejeli so zapisnik 15. redne seje v predlagani obliki.
2.	Sprejeli so, da se prvi stavek v lO.členu Odloka o plakatiranju spremeni in glasi: “Pristojbina za 1 m2 plakatnega mesta na stalnih plakatnih mestih znaša 1.500,00 SIT.” ter nato sprejeli Odlok o plakatiranju v Občini Majšperk v predlagani obliki.
3.	Sprejet je bil sklep, da bo Občina Majšperk soustanovitelj javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj.
4.	Sprejet je bil osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj v prvi obravnavi.
5.	Sprejet je bil sklep, da se pravica pobiranja tržnine na Ptujski Gori vrne Turističnemu društvu Ptujska Gora. Turistično društvo Ptujska Gora ima tako pravico tržnine od dneva podpisa pogodbe do 31. 12. 2008. Podrobnejša določila v zvezi s pobiranjem tržnine se določijo v pogodbi, ki jo podpišeta predsednica društva Vilma ANGEL in županja mag. Darinka FAKIN, po sprejemu sklepa na občinskem svetu Občine Majšperk. Odbor za gospodarstvo mora pred podpisom pregledati pogodbo.
6.	Sprejet je bil sklep, da bo osrednja prireditev ob praznovanju 8. občinskega praznika Občine Majšperk v soboto, 18. septembra 2004. V okviru občinskega praznovanja so ostale prireditve od 28. 08. 2004 do 18. 09. 2004.
Na 8. občinskem prazniku Občine Majšperk se vsem prisotnim zagotovi malica.
Komisijo za pripravo 8. občinskega praznika imenuje občinski svet Občine Majšperk v naslednji sestavi: Darinka FAKIN, Branko NOVAK, Dragan LORBER, Leopold KARNEŽA, Ludvik LAMPRET, Anica REJEC, Vekoslav ŠIREC in Cvetko PEPELNIK.
7.	Občinski svet Občine Majšperk soglaša s kandidaturo Občine Majšperk na javnem razpisu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti Slovenskega podeželja za najem kredita z odplačilno dobo 15 let in obrestno mero EURIBOR (trimesečni + 0,5 %) za gradnjo vodovodnega sistema Majšperk do zakonsko dovoljene višine zadolževanja občine.
Za izvedbo prijave na razpis in podpis ustrezne kreditne pogodbe v primeru uspešne prijave je pooblaščena županja.
Zadolži se občinsko upravo in nadzorni odbor, da pridobita ločeni mnenji o dopustnosti začetka postopka najemanja kredita pred pripravo sprememb proračuna Občine Majšperk o zadolževanju. Rok za posredovanje dopisa je en teden.
8.	Sprejet je bil sklep, da zaradi večjega števila vključenih otrok v program predšolske vzgoje Občina Majšperk, kot ustanoviteljica Vrtca Majšperk sklene, da je lahko število otrok po oddelkih sledeče:
- oddelek prvega starostnega obdobja	14 otrok
-	oddelek drugega starostnega obdobja
(3-4 leta)	19 otrok
-	oddelek drugega starostnega obdobja
(4-6 let)	24 otrok
Sklep se začne izvajati s 1. septembrom 2004.
9.	Ga. županja je svetnike seznanila o letnem poročilu družbe Komunalnega podjetja Ptuj za leto 2003.
10.	V nadaljevanju je sledila še točka “Pobude in vprašanja”, v katerem so svetniki postavljali vprašanja, na katere sta županja in direktor odgovorila. Pod točko “Razno” sta bila sprejeta še sklepa, in sicer:
•	Občinski svet Občine Majšperk razveljavlja sklep številka 416-01/01-01 z dne 12. julij 2001 o rušitvi objekta Osnovna šola Naraplje.
Občinski svet Občine Majšperk se strinja s podpisom pisma o nameri z iniciativnim odborom za ustanovitev Turističnega društva Naraplje za najem objekta stare osnovne šole Naraplje. Za vložena sredstva Turističnega društva Naraplje v obnovo in ureditev objekta ter okolice postane najemnik soglasnik nepremičnine.
Za podpis pisma o nameri in pogodbe je pooblaščena županja mag. Darinka Fakin.
•	Občinski svet Občine Majšperk imenuje za predstavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper policiste Antona VERDENIKA, Ptujska Gora 58, 2323 Ptujska Gora.
11.	V nadaljevanju je županja seznanila svetnike o sestanku za ustanovitev mikro regije z Avstrijci, ki se imenuje HALINPOL, o odpiranju ponudb za EU projekt vodovod, o sprejetem sklepu na odboru za gospodarsko infrastrukturo. Direktor občinske uprave pa je podal ustno poročilo o poteku gradnje OŠ Majšperk.
Svetniki so se na I. izredni seji sestali IS. julija 2004.
1.	Sprejet je bil sklep o Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 2004.
2.	Pod točko “Razno” pa so se svetniki odločili, da občinska uprava skliče izredno sejo skupaj z nadzornim odborom, ki pa naj bo za javnost zaprta.
Šesta korespodenčna seja Občinskega sveta je potekala po telefonu 21. 07. 2004. Sprejet bil sklep, da se lokalna cesta LC 240070 Sitež - Grdina na odseku od km 2,140 (Kosovo sedlo) do km 2,970 (odcep Črešnjeva graba) do končne sanacije plazu na Kosovem sedlu izvzame iz javne uporabe oziroma se uvede popolna zapora prometa za vsa vozila.
Sedma korespodenčna seja Občinskega sveta Občine Majšperk je potekala po telefonu 6. avgusta 2004. Sprejet je bil sklep, da se spremeni 2. odstavek 14. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov (Uradni list RS, št. 27/96, 57/97, 58/98, 3/00, 29/01 in 104/02) tako, da se spremeni
osnova za izračun najemnine za javne površine za območje, ki znaša:
I.	500 SIT/dan/m2 cena z DDV,
II.	400 SIT/dan/m2 cena z DDV,
III.	350 SIT/dan/m2 cena z DDV.
Doda se novi, 3. odstavek, ki glasi: Cena za uporabo javnih površin za prodajo v času specifičnih tržnih razmer (praznik velike in male maše) se poveča za 100 %. Minimalna možna najeta površina je 5 m2.
Dosedanji 3. odstavek postane 4. odstavek.
Svetniki so se na 2. izredni seji sestali
12.	avgusta 2004. V obravnavi so imeli le dve loiki dnevnega reda.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Občinski svet Občine Majšperk sklene, da se 2. izredna seja občinskega sveta izvede.
2.	Občinski svet Občine Majšperk sklene, da je 2.izredna seja zaprta za javnost.
3.	Občinski svet se odloči za oblikovanje zaključkov.
4.	Občinski svet sprejema naslednje:
•	Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu, ki ga je imenoval in je v skladu s statutom občine za svoje delo dolžan pripraviti tudi letni plan dela oz. nadzora. Pri svojem delu naj upošteva predvsem naloge iz 32. člena Zakona o lokalni samoupravi.
•	Občinska uprava je dolžna na podlagi predloženega programa dela pripraviti vse podatke in pogoje, da bo omogočen učinkovit način dela NO.
•	Nadzorni odbor pa je dolžan spoštovati statut in zakon o lokalni samoupravi in posredovati občinskemu svetu dokončno poročilo z mnenjem občinske uprave.
Uprava pa si je medtem pridobila mnenje od Direktorata za lokalno samoupravo, ki je potrdila pravilnost odločitve občinskega sveta, da se je občina Majšperk lahko prijavila na razpis za najem kredita pred sprejetim rebalansom. Mnenje je bilo pridobljeno, ker je nadzorni odbor imel nasprotno mnenje.
Nataša Mohorko
TyQ|n o	ftcf Ptvjski C^o^i
J petek, 25. 06. 2004, ob 17. uri je bilo na Ptujski Gori trojno praznovanje. Številne domačine in gasilce je pozdravila županja Občine Majšperk, mag. Darinka Fakin.
Vse zbrane je pozvala, da spoštujejo domovino in da s skupnimi močmi uspešno kreirajo njeno prihodnost. Praznovanje se je pričelo s kulturnim programom ob dnevu državnosti, ki so ga popestrili pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina, Fantje treh vasi iz Lovrenca na Dravskem polju, članice KPD Stoperce, mešani pevski zbor Kulturno umetniškega
društva Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra ter ljudske pevke s Ptujske Gore.
109 članov PGD Ptujska Gora je počastilo 70 let obstoja gasilstva. Ob tem jubileju nam je čestital Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije, zbrane pa je zatem nagovoril predsednik PGD Ivan Zolar. Da bi se vseh, ki so soustvarjali in delovali na področju gasilstva, dostojno spomnili, smo ob 70-letnici izdali jubilejno brošuro, v njej pa v besedi in sliki podrobneje opisali svojo zgodovino od leta 1934 do današnjih dni.
Vrhunec letošnjega praznovanja ob sedemdesetletnici pa je bil krst novega gasilskega vozila, ki ga je krstil domači župnik gospod Janko Gašparič. Novo gasilsko vozilo je nadomestilo 22 let star in dotrajan orodni avto. Iveco Daily
-dr-ir
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
65C 15D je vrhunsko opremljeno vozilo, primerno za gašenje notranjih požarov. Premore visokotlačno črpalko, cisterno in sodobno opremo za zaščito dihal. Zanj smo odšteli 14 milijonov tolarjev; 7,5 je prispevala Občina Majšperk, 2,2 milijona tolarjev pa smo nabrali med domačini. Preostali denar so prispevali donatorji, botri in društvo. Vsem 54 botrom in donatorjem smo se zahvalili s podelitvijo posebnih pisnih priznanj, ob jubileju pa smo se najzaslužnejšim gasilcem in posameznikom zahvalili tudi z gasilskimi odlikovanji in priznanji. Veselje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur ob zvokih Ansambla Mira Klinca.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pripomogli k nabavi novega gasilskega vozila.
PGD Ptujska Gora
Odprtje informativne pisarne TD Ptujska Gora
C7 Štiridesetega julija 2004 smo se zbrali na trgu \Jyprečudovite romarske točke, ki že skoraj 600 let privablja tisoče turistov in romarjev od blizu in daleč.
Namen druženja je bilo odprtje turistično informativne pisarne TD Ptujska Gora, ki se nahaja v prostoru nekdanje trgovine. V njej lahko mimoidoči turisti, romarji ali tudi domačini najdejo informacije o kraju in njegovi bližnji ter daljni okolici. Prav tako je mogoče kupiti spominke, za katere upamo, da bodo sčasoma nastajali izpod pridnih rok naših krajanov, občanov. Stene informativne pisarne krasijo zelo zanimive fotografije Ptujske Gore, ki razkrivajo del zgodovine razvoja kraja. Podaril nam jih je gospod Stojan Kerbler.
Ob odprtju informativne pisarne je zaplesala Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc, nastopile so tudi Ljudske pevke s Ptujske Gore ter mladi glasbenici Tamara Mohorko in Katarina Lešnik. V govorih predsednice, Vilme Angel, in županje, mag. Darinke Fakin je bilo čutiti podoben zagon, veselje in željo, da se začne občina s pomočjo turizma in občanov razvijati. Pisarno je blagoslovil p. Janko Gašparič,
naslednjih projektih! Veseli bomo tudi pomoči v informativni pisarni, posebno med vikendi.
ki si želi sodelovanja in uspeha TD Ptujska Gora.
Zavedamo se, da brez posluha županje, mag. Darinke Fakin, občinskih svetnikov, sponzorjev ter pridnih rok in prostega časa nekaterih članov TD Ptujska Gora te pisarne ne bi bilo, zato HVALA VSEM! Po najboljših močeh se bomo trudili promovirati vse kraje Občine Majšperk in njihovo avtohtono ponudbo.
Vljudno vabljeni k članstvu Predsednica TD Ptujska Gora, Vilma Angel in TD Ptujska Gora, županja mag. Darinka Fakin, pri prerezu vrvice. k sodelovanju pri
Želimo si, da se nam oglasite vsi tisti, ki mislite, da lahko svoje znanje in spretnosti ponudite tudi drugim sokrajanom in tako pripomorete k razvoju celotne občine. Vsi namreč vemo, da je brezposelnost v naši občini izredno velika. Morda pa bo kdo ravno v turizmu lahko našel možnost za zaslužek. Vredno je poskusiti, pa čeprav je pred nami še dolga pot.
Prav tako vabljeni vsi, ki se že ukvarjate z izdelovanjem izdelkov domače in umetne obrti - naj bodo na policah naše pisarne tudi Vaši izdelki. Prosimo ponudnike gostinskih storitev, da nam prinesejo promocijsko gradivo, da lahko turiste pošljemo v Vaš hram.
Informativna pisarna TD Ptujska Gora
Ptujska Gora 36, 2323 Ptujska Gora Telefon: 02/ 794 00 27 e-mail: www.ptujska-gora.si info@ptuj ska-gora.si
Odpiralni eas:
-	od ponedeljka do petka med 9.00 - 17.00 uro
-	ob sobotah, nedeljah in praznikih med 07.30 - 20.00 uro Obiščite naš čudovit kraj, zanimive znamenitosti in novo
informativno pisarno Turističnega društva Ptujska Gora!
Za TD Ptujska Gora, Vilma Angel
mm m je	••	•	___
1F ^F	FC U	^F^FIF ^FE ^CV	^GF ^F^F ^F^F
^__C/) ib iška sekcija Društva
upokojencev Ptujska Gora se je tudi letos udeležila meddruštvenega tekmovanja v ribolovu. V tem tekmovanju sodelujejo člani društev upokojencev iz Ormoža, Zagojičev, Dornave,
Markove, Ptuja in Ptujske Gore.
Sprva poteka tekmovanje pri vsakem posameznem društvu, nato pa sledi zaključek ob ribniku v Zgornji Pristavi. Letošnji zaključek tekmovanja je vodil član Društva upokojencev Ptujska Gora,
Ignac Drevenšek. Vsi tekmovalci so se veselili, saj so ribe rade prijemale, kot radi rečejo ribiči. A vsakemu ni šlo tako gladko.
Kot ob vsakem koncu našega tekmovalnega srečanja, smo na vikendu pri Svenšku razglasili rezultate letošnjega tekmovanja. Vsi člani so bili izredno veseli svojih dosežkov in se bodo potrudili tudi pri naslednjih tekmovanjih.
N. M.
S skupinsko sliko smo zaključili "ribiško sezono 2004".
(foto: Stojan Kerbler)
radovednim
postane lahek; sicer znana
4. pohod po Stoperški planinski poti
Okrepčevalnico Litož
tudi po domači pokrajini s,
- spranem vrtiš,u.Oa hfrak
občudujemo, spoštujemo in
pokrajina pa nam pokaže
Ribiči na svojih položajih ob ribniku v Zg. Pristavi (Foto: Stojan Kerbler)
PREDSTAVLJAMO VAM ...
Slavka Zafošnik: "Mo/a življenjska pot je bila tisto prav izbrana
lavica Zafošnik: “Mo-' ja življenjska pot je bila čisto prav izbrana in ne bi izbrala kakšne druge. Še enkrat bi postala učiteljica, v tem smislu, da mladim ljudem res nekaj daš, kar je koristno za življenje. ”
Ko je ob koncu avgusta že zadišalo po jeseni in ko so se prve lastovke že začele zbirati in
pripravljati na odhod, je bila Slavica Zafošnik, sedaj upokojena učiteljica slovenščine in nemščine, vedno srečna in polna pričakovanj, zato ker je svoj poklic opravljala z veseljem in ljubeznijo. Komaj je čakala, da bodo šolsko dvorišče napolnili otroci. Slavica Zafošnik pa ni bila samo učiteljica, ampak mnogo več. Uidi če jo danes srečamo, ko preživlja že jesen svojega življenja, nam bo s svojo dobro voljo in optimizmom zagotovo polepšala dan. Znala bo prisluhniti, se nasmejati in ponuditi kakšen nasvet, kajti njeno življenje je polna zakladnica življenjskih izkušenj in modrosti. Slavica Zafošnik je v Občini Majšperk malo manj znana, vendar
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
kdor jo sreča le enkrat in z njo spregovori kakšno besedo, si jo zapomni za vedno. Je izjemna oseba, ki je kljub svojim osemdesetim letom še vedno zelo aktivna.
Se nam lahko na kratko predstavite?
Sem Slavica Zafošnik, rojena sem bila leta 1925 v Bole-čki vasi, kamor sem se po oseminštiridesetih letih znova vrnila. Na svetu sem tako že tričetrt stoletja in sploh si ne morem predstavljati, da je to že toliko. Živela sem v različnih krajih po Sloveniji, v Mariboru, v Prekmurju, na Koroškem, kamor me je takrat pač zanesla poklicna pot. Največ časa sem delala v Mariboru. Preživela sem drugo svetovno vojno in prehodila bogato življenjsko pot.
Kako seje začela vaša poklicna pot?
Že kot otrok sem si želela delati z ljudmi, biti z ljudmi ter ljudem pomagati. To je bilo nekaj, kar me je ves čas spremljalo, veselilo in osrečevalo. Po poklicu sem učiteljica slovenščine in nemščine in ta poklic sem opravljala vse do upokojitve.
S čim vse je bilo zaznamovano vaše življenje?
Zaključila sem fakulteto, ki jo tako ali drugače konča vsak človek, to je fakulteta življenja in ta fakulteta je najtežja. Ob tem, da sem si pridobila izobrazbo za izbrani poklic, sem se morala zraven tega še veliko naučiti. Postati sem morala tudi žena, gospodinja, učiteljica in vzgojiteljica svojim otrokom. Danes sem zadovoljna, da sem pošteno in delovno speljala svojo življenjsko pot do upokojitve. Nisem se vključila v nobeno politično stranko. Poleg opravljanja svojega poklica in zraven družine sem počela še veliko stvari.
Pomagala sem zdravniku, kije opravljal preglede, saj je medicinskih sester takrat primanjkovalo, delala sem preko socialne službe in po hišah smo takrat obiskovali ljudi, prav tako sem bila skoraj pri vsaki hiši, kjer je bil problematičen otrok in tja sem šla vedno z namenom, da družini in temu otroku pomagamo in poiščemo najboljše rešitve.
V	Prekmurju sem vodila tudi tečaje, kjer sem dekleta učila kuhati, saj jih je takrat ostalo ogromno doma. Učila sem jih tudi vezenja. Fante pa sem učila vrtnarjenja.
V	Ravnah na Koroškem sem delala v posvetovalnici za sprte zakone, kjer sem zakoncem pomagala, jim svetovala in v veliko primerih je že sam razgovor človeka pomiril in mu dal novo upanje. Meni je največ pomenilo, da sem se lahko pogovorila, vsakega sem uspela umiriti in velikokrat nisem vedela, zakaj mi je to uspelo.
Trinajst let sem delala z mladinskimi prestopniki. Namesto da bi šli v poboljševalni zavod, so morali hodili k meni dvakrat na teden na razgovor in za vsakega pri katerem sem uspela, sem bila zelo srečna. Pri vodenju, pri delu z ljudmi in nasploh se ves čas držim misli: “Ljudi moraš imeti rad in to takšne, kakršni so, ker drugačnih pač ni. ”
Ko ste šli v pokoj, ste še naprej ostali aktivni?
Četrt stoletja, 25 let, sem aktivno delala na Andragoškem zavodu v Mariboru, torej na Ljudski univerzi in letos sem s tem delom zaključila. Tam sem se ukvarjala s poučevanjem nemščine in devet let s poučevanjem slovenščine za tujce. Še vedno pa poučujem nemščino študente tretjega življenjskega obdobja. Slovenščino sem učila tuje študente, ki so prihajali iz različnih držav oziroma s celega sveta, razen iz Avstralije. Prihajali so predvsem iz nerazvitih držav in Slovenija je bila zanje čisto nov svet. Tem ljudem je bilo poleg učenja jezika potrebno pomagati, da so se v novo okolje lahko vživeli in sprejeli naš način življenja. Tem lju-
dem sem pomagala tudi tako, da sem šla z njimi na Rdeči križ, kjer so dobili oblačila, saj so nekateri prišli v svojih tradicionalnih oblekah. Sama sem se takrat poglabljala v njihova verstva, da bi jih lažje razumela in jim v novem okolju tudi pomagala. Med temi študenti sem preživljala cele dneve, saj sem dopoldan predavala, popoldan pa imela lektorat. Delo je bilo precej težko, ampak tako lepo in prijetno. Na koncu, ko smo pripravili proslavo, so se mi ti ljudje predstavili v slovenskem jeziku, predstavili so tudi svojo državo, način življenja in se mi zahvalili. Uidi sama sem se jim zahvalila zato, da sem se lahko veliko naučila od njih. Njihova zahvala mi je vedno veliko pomenila, ker je prihajala iz srca. Eden izmed študentov mi je nekoč zapisal: “Svet ne bi bil tako lep in sonce ne bi tako toplo sijalo, če na svetu ne bi bilo tudi vas. ”
Kaj delate danes? Vem, da še kljub svojim letom študirate.
Če je potrebno, še vedno rada pomagam ljudem po svojih najboljših močeh. Še vedno prevajam in študiram Sveto pismo in ta študij predstavlja zame predvsem poglobitev in razumevanje vere. Rada bi globlje razumela našo vero in ker sem v času poučevanja tujih študentov spoznala veliko tujih ver, bi si pravzaprav rada ustvarila neko primerjavo in razumela, od kod vse to izvira. Človek pravzaprav mora imeti neko rešilno bilko v sebi.
Kaj je bilo glavno vodilo, ki vas je v pedagoškem poklicu spremljalo?
Zelo dobro se spomnim besed svojega profesorja, ki nam je ob zaključku šolanja dejal: “Šli boste med ljudi in ti ljudje vam bodo pošiljali svoje otroke, kijih boste učili in vzgajali. Predstavljajte si žitno polje. Nekateri klasi visijo proti tlom, tu in tam pa kakšen klas stoji pokonci. Tisto klasje, ki je sklonjeno, ima polno glavo, tisti klasi, ki pa so prazni pa stojijo pokonci. Torej - nikoli se ne imejte za nekaj nad ljudmi, kajti od vsakega človeka se lahko nekaj naučite. ” Še danes, ko sem že toliko stara, zelo rada prisluhnem nekomu, ker vsak ve nekaj več kot jaz in od vsakega človeka se lahko nekaj naučim. Vsak človek ve nekaj, česar jaz ne vem. In vedno sem vesela, če se lahko od nekoga naučim nekaj novega. V svet učiteljskega poklica sem bila poslana tudi s temi besedami: “Pri ljudeh nikoli ne iščite slabih navad, prav tako ne pri otrocih neznanja, ampak znanje, ker vsak nekaj zna. ” Nihče vsega ne zna, saj se moraš tudi kot učitelj pripraviti za vsak dan, kaj in kako boš otrokom povedal. Z ljudmi in otroki je potrebno delati z občutkom in v njih poiskati kaj dobrega, tisto dobro pa dvigati, spoštovati, zalivati in negovati, da raste.
Sedaj ste še vedno aktivni, saj nemščino poučujete še študente tretjega življenjskega obdobja.
Sedaj se srečujem s temi ljudmi, ki so fakulteto življenja že opravili in so v tretjem življenjskem obdobju. Ti ljudje poleg nemščine potrebujejo toplo besedo, pogovor, saj jih spremlja že veliko težkih stvari, ki so povezane s kakšno težko boleznijo ali z izgubo življenjskega partnerja. Za te ljudi moraš najti lepo besedo, da mu nekako pomagaš premostiti težave in ga pripeljati do bolj vedrega življenja. Veliko je vredno, da se ljudje družijo, saj je posebej tistim, ki zapustijo delovno mesto in se upokojijo, zelo težko. Počutijo se izgubljene in če najdejo neko novo sredino, jim to prinese nov smisel življenja.
Vaši dnevi življenja so bili bogato zapolnjeni in so še. Kaj pa je tisto, kar v svojem prostem času radi počnete?
Zelo rada berem in veliko razmišljam. Pri svojih dejavnostih zaenkrat ne čutim, da bi bila osamljena. Menim, da se zapuščenega in osamljenega naredi velikokrat človek sam.
Kako vidite svojo prihodnost? Imate še kakšne načrte?
Zavedati se moramo, da gre naše življenje h koncu, mi odhajamo in bodimo veseli, da prihajajo mladi. In če smo mladim kaj dali in da imamo tudi mi kakšno zaslugo za to, da bodo oni dobri, bo tudi nam ob odhodu lepše. Pri osemdesetih ti ne ostane ne vem kaj. Mi smo v življenju veliko dosegli. Ko smo odrasli, smo se začeli vzpenjati, se učiti, pridobili smo si poklic, ustvarili družino, napredovali pri svojem delu in potem v drugi polovici življenja se upokojimo, otroci zrastejo in naše fizične moči začenjajo pešati, vendar takrat nastopi čas, da se lahko začnemo duhovno dvigati. Lahko se izobražujemo, drug drugemu pomagamo in s takim delom ni strahu pred smrtjo. Veš, da to slej ko prej pride in pri tem ni nobene izjeme. In k temu veliko pripomore tudi vera, ki pomaga premagovati strah pred koncem.
Kaj kot občanka pogrešate v svoji občini?
Mogoče bi se dalo urediti, da bi se vsaj enkrat na mesec srečali starejši. To srečanje ne bi bilo v smislu kakšnih kofe-taric, ki sedejo na balkon in obirajo druge, pač pa v tem smislu, da bi vsakokrat nekdo to srečanje vodil, bodisi da bi prebral kakšen odlomek iz Svetega pisma, morda bi pripravil kakšno predavanje o življenjskih stvareh in to bi trajalo kakšno uro, temu pa bi sledil razgovor. Medtem bi spili kakšno kavico in se nato razšli. Ravno to je tisto, da se človek ne počuti osamljenega. Vsak udeleženec srečanja bi imel zadolžitev, da tudi sam kaj pripravi in se tako zdi potreben v sami skupini. Če pa se ti zdi, da nisi nikomur potreben, se počutiš zares osamljenega in to je najhuje.
Kakšen nasvet bi dali ljudem, ki so trenutno na čelu Občine Majšperk?
Bodite prijazni v sodelovanju z občani. Če imaš opraviti z ljudmi, opravljaj to prijazno. Vsak človek ponavadi gre na Občino zadržan, saj vedno s seboj nosi neko težo, nek problem, ki ga želi rešiti. In če te nekdo prijazno sprejme, ti to prav gotovo zelo veliko pomeni in takemu človeku tudi lažje zaupaš.
Kaj menite o današnjem svetu mladih?
Mlade ljudi imam rada. Zelo nepravilno se mi zdi, da se jih obsoja. Mlade je potrebno spoštovati in jih obravnavati kot enakovredne sogovornike. Če jih bomo sprejeli kot odrasle, se prav gotovo ne bodo dokazovali s cigareti, s travo in alkoholom. Vse to je samo vzbujanje pozornosti in dokazovanje tiste nemoči, da bi bili na ravni z drugimi. In ljudje pogosto težko sprejemajo take mladostnike in se ne zavedajo, da vedno obstaja vzrok za vsako neustrezno početje.
Če bi se še enkrat rodili, kakšna bi bila vaša življenjska pot?
Vedno sem živela in še živim z optimizmom. Vedno sem se znala veseliti. Obiskovala sem kulturne prireditve, rada sem kaj napisala, ogromno brala in bila z ljudmi. Moja življenjska pot je bila čisto prav izbrana in ne bi šla na kakšno drugo. Še enkrat bi postala učiteljica, v tem smislu, da mladim ljudem res nekaj daš, kar je koristno za življenje.
Gospe Slavici Zafošnik se najlepše zahvaljujem za čas, ki si ga je vzela za ta pogovor. Ob tej priložnosti se ji tudi zahvaljujem za ves čas in ure, ki jih je preživela skupaj z mano, ko sem se pripravljal na izpit iz nemščine. Še enkrat, gospa Slavica, iskrena hvala.
Intervju pripravil Dragan Lorber
V govoru je orisal petdesetletno zgodovino ribištva v Majšperku in prikazal vlogo društva v širšem prostoru. RD Majšperk gospodari z Dravinjskim ribiškim okolišem, ki obsega porečje reke Dravinje od Makol v slovenjebistriški občini do Dolene v občini Videm. Ribiči gospodarijo tudi s športno-rekraacijskim ribnikom v Zgornji Pristavi in štirimi lastnimi ribniki v Pečkeh pri Makolah in Stanečki vasi, nedaleč od Majšperka. RD Majšperk šteje trenutno 65 članov, od tega 12 mladih ribičev. Letno opravijo preko 2000 prostovoljnjih delovnih ur. Plod širokega angažiranja članstva so trije lepo urejeni vzrej ni ribniki z gospodarskim objektom v Pečkeh in ribiški dom z ribnikom v Stanečki vasi, kjer imajo tudi društvene prostore. Majšperški ribiči so posebej aktivni na področju varstva okolja, ribogojstva in športno tekmovalnega ribolova. Tako organizirajo vsakoletne čistilne akcije ob reki Dravinji, kjer se jim pridružijo tudi lovci LD Dravinja - Majšperk. V ribogojnici Pečke letno pridelajo 4 do 5 t krapov za nadaljnja vlaganja v športno rekreacijske vode. Na športno tekmovalnem področju že nekaj let spadajo v slovenski vrh. Dvakrat so osvojili naslov državnih ekipnih prvakov in nastopili tudi na dveh ekipnih svetovnih prvenstvih. Prav tako imajo posamezniki iz njihovih vrst številne nastope za slovensko državno reprezentanco na svetovnih in evropskih prvenstvih. Predsednik je prisotne na slovesnosti spomnil tudi
_X"Z) ibiška družina Majšperk praznuje letos pet-v deset let delovanja. V soboto, 3. 7. 2004, je bila osrednja proslava ob zlatem jubileju društva v dvorani TVI v Majšperku. Na prireditvi se je zbralo več kot sto aktivnih in nekdanjih članov društva ter gostov. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik RD Majšperk, Zvonko Furman.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
na zaslužne nekdanje člane RD, ki so največ prispevali k razvoju društva, in podal vizijo dela društva v prihodnosti.
Prisotne sta nato ogovorila tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije, Borut Jerše in županja občine Majšperk, mag. Darinka Fakin.
Ob zlatem jubileju je RD Majšperk razvilo tudi novi društveni prapor. Slovo starega in pozdrav novega so
Govor predsednika RZS, Boruta Jeršefa.
spremljali ribiški prapori RD Slovenska Bistrica, RD Maribor, RD Pesnica iz Lenarta in RD Ptuj.
Ob praznovanju so bila podeljena številna priznanja zaslužnim članom in tistim, ki sodelujejo z RD Majšperk. Predsednik RD je aktivnim in nekdanjim zaslužnim članom, Občini Majšperk, drugim društvom, podjetjem in posameznikom, s katerimi je sodelovalo v teh petdesetih letih, podelil jubilejno priznanje. Predsednik RZS Borut Jerše je podelil priznanja RZS za zasluge pri razvoju ribištva. Najvišje priznanje, to je plaketo Ribiške zveze Slovenije, sta prejela RD Majšperk in njen predsednik Zvonko Furman.
V kulturnem programu na prireditvi ob 50-letnici RD Majšperk so sodelovali člani folklorne skupine “Rožmarin” iz Dolene, po slovesnosti pa je prisotne s prijetno glasbo zabaval domačin Dušan Erbus s prijatelji.
Program praznovanj ob 50-letnici RD Majšperk bo zaključen v septembru, v času občinskega praznika, ko bo na reki Dravinji tradicionalno ribiško tekmovanje za POKAL DRAVINJE, na katero bodo povabljene ekipe iz vse Slovenije.
Ob okrogli obletnici RD Majšperk bo izdan poseben bilten in zgoščenka, ki bosta v besedi in sliki orisala 50 let življenja in dela majšperških ribičev.
Športni park priložnost za zadovoljstvo
fSeprav je poletje čas oddiha in dopustov, člani Športno-kulturnega društva Sestrže ne počivamo. K aktivnostim nas zavezujejo sklepi letošnjega občnega zbora društva. Na njem smo namreč člani sprejeli sklep, s katerim smo se zavezali v letu 2004 zgraditi in asfaltirati večnamensko športno igrišče na lokaciji dosedanjega travnatega igrišča.
Z začetnimi aktivnostmi smo pričeli v mesecu maju, ko smo začeli s podiranjem odvečnih dreves. Dela so se nadaljevala s strojnimi deli, saj je šlo za zahtevno in obseženo prekladanje približno 2000 m3 zemlje. Ko je bilo pripravljeno zemljišče in dovozna pot do njega, smo v nekaj dnevih pripeljali več kot 600 m3 gramoza za pripravo tampona. Po opravljenem pregledu pripravljenega s strani izvajalca asfaltne prevleke je le-ta opravil dvoplastno asfaltiranje igrišča v skupni izmeri cca 830 m2. Tako so na kratko potekala dela, ki so pripeljala do tega, da je društvo v veliki meri že izpolnilo za letos predvideno investicijo. Ker so bolj kot gradbena opravila za krajane Sestrž pomembna spremljajoča dejanja občine, krajanov Sestrž in članov društva, je prav, da nekaj naslednjih stavkov namenimo prav temu.
Sestržani smo na zemljišču, ki je danes že kar urejen športni kompleks, davnega leta 1983 uredili travnato nogometno igrišče. Tekom let se je k temu pridružilo še igrišče za odbojko na mivki. Ker pa se časi spreminjajo, je
bilo potrebno razmisliti o možnosti, da asfaltiramo igrišče in mu s tem damo večjo uporabnost. Tako je sedaj na igrišču možno igrati nogomet, rokomet, košarko, veliki tenis. Prav tako je možno rolanje, rolkanje in ostale športne aktivnosti, pri čemer je najpomembnejša varnost, ki se zagotavlja, saj na igrišče ni možen dostop z avtomobili: ko bo prostor ograjen, pa tudi s skuterji ne. Igranje odbojke na mivki, ki je bila v zadnjih letih najbolj zaželjena igra, pa se bo dogajalo na ločenem igrišču za
Začetek del.
odbojko na mivki. Tudi na dovozni cesti, ki vodi od glavne ceste do igrišča, smo opravili izkop zemljišča in temeljito gramoziranje, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi bilo možno navoziti gramoza in asfalta na igrišče. Prav tako je načrtovana ureditev sprehajalne poti iz Sestrž preko igrišča z možnostjo nadaljevanja poti preko “Turnož” ali Savinjskega. Zato smo prepričani, da bo kompleks igrišča postal priljubljeno sprehajališče tudi za starejše krajane Sestrž in njihove vnuke.
Današnja podoba igrišča.
Ker ima vsaka izgradnja vaške infrastrukture tudi finančne posledice, je prav, da vam predstavimo tudi te. Okvirna vrednost izgradnje in asfaltiranja igrišča, postavitve ograje (450 m2), kompletna izgradnja električnega omrežja za razsvetljavo in ureditev cestišča je ocenjena na 6-7 miljonov tolarjev. Občina Majšperk v proračunu za leto 2004 namenja za asfaltiranje igrišča okvirni znesek 2 miliona SIT, zato se za toliko zmanjšajo obveznosti društva. Ker se tovrstne investicije izvajajo vsakih nekaj desetletij, je sedanja investicija pomembna priložnost, da stopimo skupaj vsi, ki želimo sedanjim in prihodnjim generacijam omogočiti aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa, stran od prometnih površin, ki pomenijo dodatno nevarnost za otroke in starejše. Ker društvo stroška, ki ostane od zgoraj opisane kalkulacije, ne zmore, se je na veliko lotilo iskanja donatorjev in sponzorjev izven domačega kraja, pri čemer je največja donacija zagotovitev večjega dela potrebnega gramoza. Prav tako smo ogromno dela že opravili člani društva in drugi krajani Sestrž (500 ur), za kar jim tudi na tem mestu izrekamo vso zahvalo. Pri ureditvi igrišča v sedanji obliki in velikosti pa seveda ne moremo brez dolžnega spoštovanja obema “mejašema”, in sicer lastnikoma sosednjih parcel g. Leopoldu Pišeku in Branku Pišeku, ki sta dovolila širiti kompleks igrišč na njuni parceli. S tem sta omogočila veliko večjo funkcionalnost kompleksa in lepšo veduto parka samega. Vsi izvajalci pa so nam svoje usluge po naših prošnjah ponudili po najnižjih možnih cenah s krajšim odlogom plačila.
Ob tem, ko v zadnjih letih vse investicije krajani sofinanciramo preko individualnih pogodb, ne gre pozabiti, da smo v preteklih desetletjih odvajali preko samoprispevka mesečno od svojih prihodkov prav tako nezanemarljiva sredstva. Učinek tedanjega in sedanjega sofi-
nanciranja lahko vsakdo v svojem okolju oceni sam. Zato v društvu pričakujemo zgledno sodelovanje in pomoč vseh gospodinjstev, ki čutijo svojo soodgovornost pri oblikovanju pogojev življenja v naši vasi, kar je bila tudi dosedanja praksa.
Predno pa vas bomo obiskali člani društva in preverili vašo dobro voljo, vas vabimo na vsakoletni prireditvi ob občinskem prazniku, in sicer na turnir v odbojki na mivki v soboto, 04. 09. 2004, s pričetkom ob 15. uri, na Kmečke igre dan pozneje v nedeljo, 05. 09. 2004 ob 14. uri ter na namizni tenis v domu krajanov Sestrže, ki bo v soboto, 11. 09. 2004, ob 18. uri. Pridite, saj boste tako lahko zgoraj zapisano najlažje “preverili” na lastne oči.
Ker društvo vodi še investicijo Doma krajanov, vam posredujemo še nekaj informacij, povezanih s tem. Zbiranje denarja po pogodbah se počasi zaključuje. Denar, zbran po teh pogodbah, bo v celoti v okviru zbranega porabljen za dokončanje doma. Zbranemu pa društvo vedno doda še svoj doprinos v obliki dela in donatorskega denarja. Tako letos načrtujemo še dokončanje ograje na stopnišču, izdelavo estriha v zgornjih prostorih cca 100 m2, položitev keramike pred vhodom, izvedba železne konstrukcije za balkonsko ograjo ter še druga manjša dela. Poročilo sva pripravila:
Predsednik ŠKD Sestrže Primož Lorber Predsednik gradbenega odbora Zlatko Žnidar
Jpetek, 13. 8., in v soboto, 14. 8. 2004, so ob--tž^činski odbori stranke NSi (Nova Slovenija) Majšperk, Žetale, Podlehnik, Kidričevo, Cirkulane, Videm in Zavrč organizirali kolesarjenje po Halozah in Dravskem polju.
V	Majšperku se nas je zbralo kar lepo število ljudi, več kot 30 kolesarjev, ki smo ob 8. uri začeli dvodnevno kolesarjenje. Vsak udeleženec je dobil še majico z napisom “Vedno z vami - NSi” in že smo začeli vožnjo. Pedale sta z nami poganjala tudi evropski poslanec, g. Lojze Peterle, in konzul v Trstu, g. Zorko Pelikan. Pot nas je peljala najprej skozi Stoperce, nato v Žetale, Podlehnik, pa do Vidma, kjer smo turo za ta dan zaključili. Povsod so nas lepo in prijazno sprejeli in pogostili. Najprej na Izletniško turistični kmetiji Golob, v Žetalah so nas pričakali s prigrizki in pijačo, pri Feguševih v Podlehniku pa so nas postregli z odličnim kosilom. Zaključili smo pri gostilni Vrček na Vidmu, kjer smo prav tako jedli in pili ter si marsikatero skupaj zapeli, g. Peterle pa nam je zaigral tudi na orglice. Ta dan smo videli še zanimivost, med drugim pridelavo oglja na star način v Žetalah.
V	soboto smo kolesarjenje začeli ob 10. uri dopoldan iz Vidma proti Leskovcu, Cirkulanam, nato v Zavrč, Kidričevo in do Ptujske Gore. V Leskovcu smo se domačinom pridružili na kmečkem prazniku, kjer je potekala tudi radijska delavnica Radia Maribor. Tam sta v eter spregovorila tudi g. Lojze Peterle in g. Franc Bezjak. Sprejeli so nas odprtih rok in nas postregli s samimi dobrotami, ki pa jih ni manjkalo niti v Cirkulanah in Zavrču pa tudi na Kidričevem, kjer smo si ogledali novo igrišče v Apačah in nogometno tekmo, ki
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
se je takrat odvijala. Kolesarili smo še skozi Cirkovce in Sestrže ter pot zaključili na Ptujski Gori, kjer je bila maša na predvečer praznika ob Marijinem vnebovzetju. Ker pa je zvečer postalo že kar precej hladno, smo se na koncu ogreli še z odličnim pasuljem in kozarčkom vina.
Ta dva dneva sta bila zelo naporna; vsak dan smo namreč prekolesarili okrog 70 km, predvsem pa sta bila zelo prijetna in zabavna, saj smo se poleg kolesarjenja še neštetokrat nasmejali, si prepevali in tudi zaplesali.
Ganjeni pa smo bili, še posebej pa naši gostje, nad prijaznostjo haloških ljudi, ki so nas povsod sprejeli odprtih rok!
Branka Leskovar

y , s	
	1
r


V krščanski liudski stranki
Nove Slovenije še vedno aktivni*
tranka N.Si že vsa leta <^P pripravlja prireditev za dan državnosti, ki pa se vedno prične s slovesno zahvalno mašo za domovino.
Ta je bila že drugo leto na Bol-fenku, za kar se je treba zahvaliti tudi g.župniku, ki z veseljem pristopi. Lani je somaševal tudi pater Janko s Ptujske Gore.
Zahvaliti se moramo pevcem, ki so se letos izredno potrudili in nam pripravili nepozabne trenutke ob poslušanju prelepih pesmi.
Hvala tudi Lidiji in Francu, ki sta v tej mali cerkvici povedala par verzov, in vsem, ki so pomagali pripraviti zakusko, da smo se odžejali in pripravili naše moči za nadaljnjo zabavo in igre ki so se odvijale na igrišču. Skratka, vsem hvala, imeli smo se lepo, to je bil cilj - sprostitev in druženje.
Na igrišču se je odvijala nogometna tekma, kjer so se fantje kar dobro zagreli. Mi, ostali navijači, pa smo uživali ob njihovih padcih in golih.
Potem so potekale še druge družabne igre v parih, ki so se dogajale pozno v noč, hvala organizatorju in vsem, ki so pomagali.
Moram pa še omeniti, da je letošnje leto kar aktivno, saj smo z avtobusom potovali na tabor v Trebnje, kjer so se predstavili kandidati za Evropske volitve. Prečudovit pa je bil akrobatski spektakel z avionom, ki ga je predstavil letalec nad prireditvenim prostorom. Ogledali smo si samostan v Pleterjah in njegovo zgodovino na diapozitivih.
Za potovanje smo se dobro pripravili, saj smo poskrbeli za kavo in pecivo, ko smo se vračali, pa smo imeli še bogato malico. Upam, da ni bil nihče lačen. Za malico sta poskrbela g. Franc Bezjak in njegova soproga ga. Jožica. Nekaj je bilo potrebno primakniti iz blagajne, saj prispevek, ki smo ga prispevali za potovanje, ni bil dovolj. G. Vedlin je poskrbel za maligane in še bi lahko koga omenila.
Vzdušje na avtobusu je bilo enkratno, saj je pesem odmevala in dodala bi, kdor poje, slabo ne misli. Taka potovanja želimo še ponoviti.
Naše aktivnosti in delo pa se kar nadaljujejo, saj je bila želja našega evropskega poslanca, g. Lojzeta Peterleta, predsednika g. Andreja Bajuka, da pridejo po evropskih volitvah k maši na Ptujsko Goro. Bili so povabljeni vsi poslanci in vsi predsedniki občinskih odborov iz cele Slovenije.
Pri štetju smo ugotovili, da je bilo pri maši okoli 170 povabljenih iz cele
Slovenije, ki pa jih je bilo treba primerno pogostiti, da niso žejni zapustili naše prelepe Ptujske Gore.
Vzdušje v cerkvi je bilo ob solo petju ganljivo, hvala patrom na Ptujski Gori.
Naš predsednik N. Si, g. Franc Bezjak, s svetniki in občinskim odbor N.Si Majšperk je bil zadolžen za pogostitev.
Čeprav je bil rok za priprave zelo kratek, moram pohvaliti organizacijo, saj so bili eminentni gostje iz cele Slovenije zelo zadovoljni, ko so odhajali z besedami: “Hvala vam! Učimo se in gledamo.”
Čeprav smo bili utrujeni, smo zadovoljni pospravili stvari in si rekli, uspelo nam je.
Valiča Beranič
s
Uspehi in aktivnosti likovno sekcijo DPD Svoboda Majšperk
CZ ačetki in pobude o likovni sekciji v Majšperku segajo približno tri leta nazaj, ko je gospod Milan Strelec, ki ga, žal, ni več med nami, zbral nekaj slikarjev. Nato je prevzel tudi funkcijo predsednika sekcije.
Volje ni manjkalo, le rutine in likovnega znanja je bilo premalo, zato sem v lanskem letu organiziral 40-urni likovni tečaj, letos pa smo znanje še nadgradili. Seveda je bilo potrebno veliko samoiniciative in vztrajnosti vsakega posameznika in tako lahko rečemo, da smo likovna sekcija, ki se lahko primerja tudi z drugimi sekcijami po Sloveniji. Sedaj vodi likovno sekcijo gospod Bogomir Jurtela, likovni pedagog in bivši ravnatelj Osnovne šole Cirkovce. Veliko slikamo v naravi in se udeležujemo različnih srečanj po Sloveniji.
Konec lanskega leta smo organizirali izlet v Treviso v Italiji, kjer smo si ogledali razstavo svetovno znanih slikarjev. V začetku tega leta smo se odpeljali v Ljubljano ter si ogledali Narodno galerijo, kjer nam je gospod Bogomir Jurtela zelo lepo predstavil zbirko del od gotike do impresionizma. Sodelovali smo tudi na ex-temporu “Fašenk” na Ptuju. Skupaj z likovniki smo organizirali slikanje v Muzeju na prostem Rogatec in čez teden dni postavili slike na ogled v razstavišču Rogatec. Maja letos smo z likovnimi deli sodelovali na razstavi ob odprtju obnovljene kapele Petra Pavla Glavarja v Lanšprežu. Prav tako smo se zbrali nekega lepega, a hladnega dne in se odpravili slikat ob ribnik v Stanečko vas. Popoldan smo bili pogoščeni v Dolinci Marčič. V mesecu juniju je potekal v Občini Žetale III. ex-tempore, kjer smo bili prav tako uspešni. Sodelovali smo tudi v Izoli na slikarskem ex-temporu. Naše zadnje srečanje je bilo dobrodelno, ko smo se odpeljali slikat na grad Tuštanj v občino Moravče. Lastniku gradu smo
podarili vsak svojo sliko, ki smo jo naslikali tistega dne. Gospod Pirnat pa bo slike prodal in izkupiček namenil za obnovo gradu.
Leto se še ne bliža koncu, zato je pred nami še veliko aktivnosti, na katerih bomo sodelovali. Pomembna sta vsekakor ex-tempore v Piranu, kjer se običajno zbere okrog 350 slikarjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije, ter ex-tempore v Grožnjanu na Hrvaškem, ki je mesto umetnikov. Tukaj premorejo kar 20 galerij, od tega jih je približno polovica slovenskih.
V Domu krajanov Sestrže bo decembra potekal nadaljevalni tečaj slikanja.
Slikali bomo, se veselili življenja in poskušali med vas širiti pozitivno energijo.
Branko Gajšt
Čebelice iii cebefcicii
pripravami na praznik Občine Majšperk \~/uOse oziramo nazaj na dosežene uspehe in načrtujemo naloge do prihodnjega praznika.
Na svečani seji 30. aprila smo v počastitev prehoda iz samostojne Slovenije v Evropsko unijo najzaslužnejšim članom našega društva podelili diplome Antona Janše III. stopnje. Diplomo prejmejo čebelarke in čebelarji, ki se s svojim delom pri vzreji čebel in pridobivanju čebeljih
pridelkov posebej potrudijo, da so med in ostali čebelji pridelki vrhunske kakovosti. Čebelarstvo je simfonija kmetijstva. Sprošča našo domišljijo in nas vabi, da zvečer prisluhnemo neskončno lepi melodiji iz polnih panjev čebel in uživamo v omamnem vonju po kostanju. Po napornem dnevu čebelice ponoči s svojimi krili ventilirajo, da osušijo nektar, ki ima 80 % vlage, na 18 % vlage, ki jo ima med. Čebelica počiva samo v brezpašnem obdobju,
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
zato poleti živi največ do šest tednov. V zimskem mirovanju pa do šest mesecev. Življenje čebelarja s čebelico je po principu daj - dam. Če jim vzamemo med, ki je za nas živilo - zdravilo, ga moramo s sladkorjem nadoknaditi. Za čebele je za prezimitev sladkor boljši, ker nima raznih rudninskih snovi, ki jih vsebuje med.
Najzaslužnejšim članom našega društva je podelila diplome ga. županja, mag. Darinka Fakin. Vse obrazložitve posameznih prejemnikov so v naših arhivih. Na sliki so naši nagrajenci. Prejemniki diplom Antona Janše III.stopnja so: Milena Pislak, Silva Topolovec, Slavica Vukalič, Jožica Cafuta, Irena Tumpej, dipl. oecom. Tatjana Ekart Vedlin, Julčka Peršuh,
Jože Vidovič, Milan Plajnšek, Stanko Cafuta, Peter Kolar in dr. Ljuban Cečič.
Janko Pislak, član UO ČD Majšperk, se je v imenu dobitnikov diplom zahvalil gospe županji, mag. Darinki Fakin, za podelitev diplom in za dobro sodelovanje z občinsko upravo. Počastil jo je s spominskih darilom, kitajsko vazo, z željo, da tudi v prihodnje ostanemo v dobrih odnosih vsi v občini kot ena sama velika družina dobrih ljudi.
Čebelica je sinonim marljivosti, zvestobe in ljubezni. Če bi bili ljudje sposobni takega reda in medsebojnega spoštovanja, bi v svetu zavladala, mir in blaginja.
Desetega junija sta šla dva avtobusa slovenskih čebelarjev na obisk k češkim čebelarjem. Glavni namen je bila vzreja matic z umetno oploditvijo.
Zelo lepo smo bili sprejeti v centralnem laboratoriju v Libicah. Na Češkem je manj težav z varoo in drugimi boleznimi, ker so češki čebelarji bolje povezani in bolj disciplinirani.
V povezavi z moškim pevskim zborom smo se udeležili dveh večjih prireditev v okviru Slovenije. Dne 22. maja je bil praznik slovensldh čebelarjev v Lanšprežu pri Trebnjem. Sodelovali smo s čebelarsko himno in štirimi pesmimi ob priliki blagoslovitve obnovljene kapele na grobu Petra Pavla Glavarja, prvega pisca čebelarske knjige v slovenščini. Letos mineva 220 let od smrti tega sposobnega delovnega župnika v Komendi. Postavljal je šole, cerkve in bolnišnice. Ljudi je poučeval tudi o čebelarstvu in kmetijstvu.
Z enakim programom smo bili pevci in čebelarji 19. junija na otvoritvi obnovljenega starega župnišča v Bavščici blizu trdnjave Kluže pod Mangrtom. Čebelarsko društvo Tolmin je tu praznovalo 30. obletnico razvitja prapora. Obenem je bila tu otvoritev plemenilne postaje za oploditev matic kranjske pasme. Tu, kjer tišina šepeče, v kraljestvu pod Mangartom in Jalovcem, na meji med kranjsko in italijansko pasmo čebel, je plemenilna postaja edina rešitev za čisto pasmo kranjic. Veseli nas, da lahko našo mlado Občino predstavimo po naši lepi Sloveniji.
Za prihodnje leto pripravljamo obisk Apimondia Kongresa v Dublinu na Irskem. Naša moč je v slogi, v sodelovanju in spoštovanju. V iskreni želji, da bo naše druženje v prihodnje potekalo v smeri za naš skupni lepši jutri, pozdravljam vse ljudi dobre volje.
Za Čebelarsko društvo, Stanko Vedlin
Dobitniki diplom Antona Janše III. stopnje.
f^portno društvo Majšperk je v soboto, 3. julija, or-O ganiziralo tradicionalni 15. nočni turnir za prehodni pokal Haloz. Tekmovanja seje udeležilo 12 ekip.
Slabša udeležba ni vplivala na kvaliteto nogometne igre, saj so se tekmovanja udeležile nekatere res dobre ekipe, ki so se potegovale za denarne nagrade v skupni vrednosti 140.000 tolarjev.
Že v prvem krogu so se morale posloviti nekatere znane ekipe. Tako so izpadli lanski zmagovalci, ŠD Ptujska Gora, ter ekipa ŠD Rim. V zaključni del tekmovanja so se uvrstile tri najboljše ekipe: M.M Biro, Bar Makole-Turky in Carpe Diem Lom Les.
Zmagovalca turnirja je odločila zadnja tekma med ekipama M.M. Biro in Lom Les. Nov lastnik prehodnega pokala je bil odločen šele po kazenskih strelih, saj se je tekma po rednem delu končala neodločeno. Več sreče je imela ekipa Carpe Diem Lom Les ter tako osvojila 15. pokal Haloz.
Rezultati turnirja:
1.	mesto: Carpe Diem Lom les
2.	mesto: M.M. Biro
3.	mesto: Bar Makole-Turky
Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so podprli nogometni turnir:
Okrepčevalnica Rafko Gajser s.p., Dolina VJinettu, Bar Holliday, Gradbene storitve Jože Žolger s.p., Okrepčevalnica
Din Don, Mizarstvo Vuk, TVI Majšperk, Tiskarna Vili Polajžer s.p., Šiviljstvo in trgovina Demol, Gostilna Dolinca, Foto Brbre, Gostišče Dragica, Trgovina Pri Smreki, Štemtal bar, Mizarstvo Doberšek.
Vabimo Vas, da se nam pridružite ob prireditvah, ki jih bomo organizirali v času občinskega praznika. Organizirali
bomo že tradicionalni košarkarski turnir ter zabavno športne igre brez meja. Še posebej pri slednjih obljubljamo veliko zabave in dobre volje, zato pričakujemo čim večjo udeležbo.
Več o naših prireditvah ter športnem dogajanju v občini lahko preberete na naših spletnih straneh: www.sdmaj-sperk-drustvo.si
NAŠI NAČRTI ZA JESEN
poletnih mesecih smo v PD Majšperk zaradi dokaj slabega vremena v juliju izvedli le dve tretjini načrtovanih pohodov in izletov, za vzpon na Stenar pa med vami, žal, ni bilo interesentov.
Tako smo v nedeljo, 3. julija, prehodili bohinjske planine s primorske strani na gorenjsko stran. Iz Podbrda smo se povzpeli na Črno prst, od koder je bil proti severu čudovit razgled na Julijske Alpe, proti jugu pa na Cerkljansko hribovje. Hoje je bilo skupno 6 do 7 ur, vsi pa smo se kljub naporni hoji zaradi mokre poti in manjšega zdrsa enega od udeležencev, ki se je na srečo končal le z manjšimi poškodbami, zadovoljni vrnili domov.
Osrednji poletni izlet smo izvedli 31. julija. Takrat smo se podali v Savinjske Alpe, kjer smo se preko Okrešlja in nato po Turskem žlebu povzpeli na Tursko goro, nato pa nadaljevali pot na Kamniško sedlo. Prehodili smo eno najzahtevnejših
poti v Kamniško-Savinj skih Alpah in pri tem kjub težavni turi uživali v lepotah planinskega sveta.
S Kamniškega sedla je sledil še spust v Logarsko dolino in na koncu občudovanje slapa Rinke.
V septembru vas v nedeljo, 5.9., vabimo na 5. pohod, ki ga organiziramo ob praznovanju občinskega praznika. Prehodili in spoznali bo-
Planinci PD Majšperk na vrhu Turške gore.
Pohodniki pred vstopom v Turški žleb.
mo del Haloz od Bolečke vasi preko Janškega vrha, Lipnega do Slap.
V	soboto, 11. septembra, se bomo udeležili srečanja vseh slovenskih planincev na Žavcar-jevem vrhu. V nedeljo, 26. 9., pa vas vabimo na izlet v Cerkljansko in Idrijsko pogorje, kjer si bomo ogledali bolnico Franja, osvojili Ermanovec, Sivko in Bevkov vrh ter izlet zaključili z ogledom Divjega jezera. Če nas bo dovolj, bomo izlet organizirali z avtobusom.
V	oktobru vas vabimo še na kostanjev piknik na jaso na Donačko goro, v decembru pa bomo pohodniško sezono zaključili še s pohodom na Donačko goro, ki bo, tako kot vsako leto, 26. decembra.
Vabljeni!
V imenu izletniškega odseka Miran Smolej
C Ir f
II

^—' A/a Lovrenško nedeljo, 8.
V avgusta, je PGD Lovrenc na Dravskem polju organiziralo že 11. tradicionalni turnir v curkume-tu za prehodni pokal Lovrenca. Tekmovanja smo se udeležili tudi člani PGD Majšperk.
Izmed 12 prijavljenih ekip si je ekipa Majšperka letos že drugič priborila prvo mesto. Kljub zaostanku iz prvega polčasa finalne tekme s člani PGD Zlatoličje se nismo vdali. Odločno smo nastopili v drugem polčasu in tekmo zaključili s končnim rezultatom s 3 : 1.
Ekipo sestavljajo: kapetan Silvo Pišek, Roman Pišek ml., Andrej Žnidarko, Aljaž Žnidarko, Tomi Korez, Aleš Verdenik in Aleš Galun. Curkometa se je udeležila tudi naša druga ekipa, ki jo sestavljajo Andrej Vrabič, Luka Leskovar, Miha Leskovar, Sergej Korže in Gorazd Gajser.
*Curlcometovci" skupaj z navijači.
Ta curkomet pa ni bil edini, ki smo ga člani PGD Majšperk zaključili uspešno, saj smo 28. julija zmagali tudi v Zlatoličju. Ta zmaga je bila že 5. po vrsti. Manj uspešni smo bili v Stari Novi vasi, 21. avgusta, kjer smo morali priznati premoč članov PGD Zlatoličje.
Zahvaliti se moramo zvestim navijačem, ki nas spremljajo na vseh tekmovanjih in nam stojijo ob strani.
Curkomet ekipa
disketi, CD-ju, lahko pa jih pošljete na elektronski naslov Občine. natasa.obc.majsperk@s ol.net. prejemamo pa tu l re amne og ase.
"Curkometovci' radi tudi zapojemo.
.	.______.	.__. , i
Avtor članka — javi sef
a ta poziv je zanimiv odgovor in to celo od same ga. županje. Ali to pomeni, da je članek 20. 05. 2004 napisala sama? Vendar se to na 15. seji ni dogajalo. Na to pa moram odgovoriti, čeprav sem rekla, da ne bom več pisala, ker je samo izguba časa, kot ste v svojem članku zapisali tudi vi, ko ste omenili, da se morate oglasiti, da bi morda občani mojemu pisanju verjeli. Napisali ste, da pišete tudi kot občanka občine Majšperk, kar seveda ni res!
Navadni občani smo imeli rok za dostavo člankov v naš časopis do zadnjega v mesecu, ki pa je, žal, že potekel pred objavo mojega članka v Štajerskem tedniku, ki je izšel šele naslednji četrtek, na katerega vi že kar odgovarjate. Lepo bi bilo, da bi odgovorili na zastavljena vprašanja.
Morda se bo našel kateri od svetnikov, saj so sedaj vendar spoznali vaš pravi obraz ali pa celo tisti, ki nadzirajo vaše delo in se ne dajo kupiti s kavico ali pogostitvijo po uspešni seji v gostišču.
Javno pohvalo si zaslužijo samo tisti, ki nadzirajo naš težko prigarani denar, ki ga nekaj brezvestnih ljudi z ga. županjo na čelu zapravlja. Za vami pa bodo ostali dolgovi, kot sem že napisala, preden sem vedela, da ste sprejeli sklep o dolgoročnem kreditu za šolo, ki ga bodo plačevali še naši otroci.
Občani, kar verjemite, ker je čista resnica, saj številke in besede iz zapisnikov nadzornega odbora občine ne lažejo. Občanom, ki želijo, lahko katerega skopiram in pošljem v vsako gospodinjstvo in tako vse trditve, ki sem jih navedla, tudi dokažem. Prav tako številke zaključnega računa za leto 2003 ne lažejo. Na moja vprašanja in trditve niste odgovo-
rili, saj se to, o čemer pišete, ni dogajalo na 15. seji sveta, na kateri sem bila prisotna in imam pisno gradivo.
Ne vem, zakaj vmešavate bivšega župana, čeprav v istem trenutku trdite, da ne boste nikoli razpravljali o njegovem delu.
Bivši župan ni niti moj sorodnik niti moj osebni prijatelj (ne vem, kaj mislite pod osebni prijatelj), moj osebni prijatelj je samo moj mož, če lahko dokažete kaj drugega, pridite ven z argumenti in ne z lažmi. Še manj pa je bivši župan soavtor mojega članka, pod katerim je moj osebni podpis, za katerim stojim. Ni dolgo nazaj, ko ste trdili, zakaj sva z bivšim županom kot pes in mačka, zdaj pa je kar naenkrat moj osebni prijatelj. Nehajte že pisati neresnice! Mislim, da sem vam to pojasnila na enem od predvolilnih shodov.
Bivši župan je tudi občan naše občine in je še bolj prizadet, ker je denar, ki ste ga zapravili, še preden se je ohladil njegov stol, pridobljen z njegovim dobrim gospodarjenjem v občini po njegovi zaslugi. Čeprav ste mu marsikaj očitali, takega gospodarja v občini več ne bo. Menim, da vam bi on drugače odgovoril in postregel s številkami in datumi, kdaj je bil potrošen in kje ste zapravljali naše občinsko imetje. Upam, da se bo to tudi zgodilo. To ni nobena politična promocija ampak resnica, ki pa boli nas, občane, trpeli pa bodo naši žepi. Na enem od predvolilnih shodov ste dejali, da ste svetniki samo aparat za glasovanje, vprašala bi vas, kaj pa so svetniki sedaj?
Boli vas politična promocija na plečih delavcev TVI. Ali mislite, da delavcev ne boli, ko jim v stiski niste pomagali?
Jaz nimam nobenih političnih ambicij in si ne želim ustvariti nobenega mesta v občini, tudi nimam nobenega ozadja, tako kot trdite. Vi pa nimate pravice zavajati občanov, saj še ni bilo nobenega priliva državnih sredstev za izgradnjo šole. Prav tako nadzorni odbor ni ugotovil, da ste poslovali kot dobri gospodarji, kot je zapisano v članku 20. 05., ampak je opozoril na številne napake. Še naprej se odkrivajo vedno večje napake, kot je razvidno iz novih
zapisnikov in revizij nadzornega organa občine. Kako dolgo bo še tako?
Res mi ni jasno, da imate kot županja pravico soditi o mojem bistvu in srcu, kateri zakon vam to dovoljuje?
Mislim, da sem v bistvu (duši) bogata, ker v srcu ne nosim nobenega sovraštva in zavisti. Vedno sem pomagala po svojih močeh drugim, starejšim in bolnim, vedno sem bila za poštenje in pravico. Čeprav nimam magistrskega naziva, imam srčno kulturo, na katero sem ponosna.
To, kar ste vi napisali, so osebne žalitve, na katere lahko kje drugje odpirava vrata, ne v časopisu ali na občini. Zahtevam opravičilo!
Dokažite resnico, da so moje trditve laž, pa se vam bom javno opravičila - skličite zbor občanov in jim podajte podatke o delu in položite račune na mizo.
Pokažite vse zapisnike nadzornega odbora ljudem, ki so vas z veseljem volili in so si želeli sprememb, za kar pa je danes že marsikomu žal.
Čeprav tudi tega nisem imela namena načenjati, bom vseeno napisala nekaj besed o občnem zboru upokojencev. Vsi smo pričakovali, da bo naša ga. županja šla pozdravit svoj volilni aparat tudi malo okrog pri mizah. Pa bom še jaz omenila prejšnjega župana. Njega ni bilo sram iti od mize do mize in se pozdraviti z nami, starci, čeprav ste potem govorili, daje nedostopen in aroganten. Nasmeha pač nima takega kot vi, toda z nasmehom se tudi vse ne doseže, mislim, da to sedaj že veste.
Marsikaj bi še lahko napisala, ker me ljudje kličejo -napiši, toda kjer nisem prisotna, ne morem pisati, ker napišem samo to, kar lahko tudi zagovarjam.
Nisem tako dober retorik kot vi, ga. županja, ampak mislim, da bodo preprosti ljudje razumeli, kaj sem hotela povedati, da si tudi oni zaslužijo svoje spoštovanje in imajo pravico do svojega mišljenja in resnice.
Valiča Beranič, Majšperk 20a
_
ustanovitvi
Slovenite - Obmoine zbornice P tuj
Gospodarske zbornice
. r . •
THArHIfA Pflll
recej let je minilo od prvih prizadevanj za 0/ ustanovitev Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Ptuj. Pobuda za ustanovitev območne gospodarske zbornice Ptuj je formalno izhajala iz sklepa, ki so ga sprejeli gospodarstveniki, povezani v Manager klub Ptuj, 14. 9. 1994.
Takrat je Manager klub Ptuj podprl pobudo podjetnikov iz Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Gornje Radgone. Pobuda ni bila sprejeta, ker je prevladala ocena oziroma mnenje, da je potrebno vsako spremembo organiziranosti predhodno temeljito analizirati. Pobuda prav tako ni bila upoštevana v letu 1995, ko so bila prizadevanja za ustanovitev območne zbornice, v skladu s statutom GZS, ponovljena. Pripravljen je bil elaborat, ki je temeljil na številnih argumentih za povezovanje v Območno zbornico Ptuj, vendar žal do ustanovitve zbornice ni prišlo. Notranja organizacija sistema Gospodarske zbornice Slovenije je še naprej vključevala 13 območnih zbornic, z vključenostjo našega območja v Območno zbornico Maribor.
Na delovnem srečanju podjetnikov Ptuja in okolice o razvoju podjetništva v Spodnjem Podravju, ki je bilo 8. aprila 2004 na Ptuju, je bila izražena pobuda, da se z aktivnost-
mi v zvezi z ustanovitvijo Območne gospodarske zbornice Ptuj nadaljuje. Območje Spodnjega Podravja ima tako specifične gospodarske interese in razvojno problematiko, da jo bomo lahko uspešneje reševali le z lastno območno zbornico. Prav tako bo racionalnejši pristop za učinkovito posredovanje zborničnih storitev članstvu na terenu. V pripravi je izdelava elaborata, ki bo s številnimi utemeljitvami podkrepil prizadevanja po ustanovitvi Območne zbornice Ptuj za območje občin Upravne enote Ptuj in Upravne enote Ormož. Elaborat ne bo utemeljeval razlogov za izločitev iz sedanje Območne zbornice Maribor, temveč bo podal argumente za oblikovanje interesa gospodarstva oziroma potreb našega območja. Prav tako bo natančno opredelil območje delovanja, pogoje dela in cilje zbornice.
Odločitev o ustanovitvi Območne zbornice Ptuj mora sprejeti skupščina Gospodarske zbornice Slovenije, na odločitev pa bo ključno vplival pozitivni odnos podjetnikov s tega območja. Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije bo predvidoma oktobra oziroma novembra, do takrat pa morajo steči vse aktivnosti v zvezi z obravnavano problematiko.
Pripravila: Klavdija Petek
MMMHHHMMHMHMi !!!iiii«!i!] niš«!«milil.mmmmmmmmmmmmmmmam.um....
Spoštovane bralke, spoštovani bralti!
redniški odbor “Majšperčana” je pred dnevi prejel Pesem o Majšperku gospoda Ludvika Vanturja iz Sestrž. Avtor pesmi je, kot je zapisal sam, težek kronični bolnik. Ko je pred kratkim spet ležal v bolniški postelji, je razmišljal o domačem kraju in naši občini. In tako je nastala pesem, ki jo na izrecno željo avtorja objavljamo, in to le z nekaj
manjšimi popravki. Lektorici sva se za to odločili, ker bi pesem z večjimi pesniškimi prijemi sicer izgubila svoj avtentičnost. Majšperk je tako bogatejši za novo pesem, gospodu Vanturju pa se zanjo zahvaljujemo in mu v prihodnje želimo veliko trdnega zdravja.
Pa lep pozdrav!	Uredniški odbor
PESEM O MAJŠPERKU
Majšperk je res prelepi kraj, saj imel bo novo šolo zdaj.
Županja naša dobra je,
Fakin ona piše se.
Saj ona se trudi in skrbi, da Majšperk naprej živi, le nekaj nas pa tu skrbi, da tekstilna boljše ne stoji.
Sedaj pa gremo v gornji kot, kjer gostilna Plevčak je pa tod, jesti, piti, vse dobiš, če le v žepu imaš drobiž.
Ob Turkužu šivilstvo obstoji, saj tam dela več ljudi.
Tu šivajo, likajo stvari, zato se lahko vse dobi.
Cena prevelika ni, zato pa tja še pojdi ti.
Tud’ kmetijska zadruga tu obstoji, kjer se za kmeta vse dobi.
Škropiva, umetno, semena in krompir, tako da potem lahko imaš mir.
Tu farna cerkev obstoji, tja hodimo molit vsi.
Pa prosimo Boga,
da naj nam ljubo zdravje da.
Tud’ gospoda župnika Frangež Janka imamo, ki ga vsi res radi imamo On je dosti tudi storil, je župnišče novo zgradil.
Tudi pokopališče tu obstoji, tja pa bomo prišli vsi.
Si reven ali bogat,
tja prišel bo vsak enkrat spat.
Še ena trgovina je tu velika, pa tudi cena kot se šika, kruh, klobase, pisma - vse dobiš, če le v žepu imaš drobiš.
Tudi cvetličarna tu obstoji, se sveče, cvetje tu dobi, tja grem tudi jaz rad, naj bo jesen ali pomlad.
Občinska stavba tu obstoji, saj v njej so še uslužbenci.
Če pa se hočeš poročit, tudi moraš v to stavbo it, saj tu se da vse uredit, za te ali za njihov prid.
Dragi moji uslužbenci, lepo vas prosim, ne zamerite mi, jaz samo osnovno šolo imam, drugih razredov ne poznam.
Te vrstice prebiral in kitice študiral Vantur Ludvik iz Sestrž sem doma, fara je še pa majšperška.
Vantur Ludvik iz Sestrž
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2004/2005
_ .
^ •
22
azpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2004/05 je bil objavljen dne 11.06.2004 v Uradnem listu RS št 64/04. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v l. 2003 ne presega 799.916 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (879.908 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2, soba 227 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo!
Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih štipendij - glej razpis.
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 08.09. 2004, za študente 06.10.2004.
Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled.
Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga.
Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov.
Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti.
Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8.
Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu).
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije.
Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem.
Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.
Območna služba Ptuj, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
I	u~
n adnji šolski dan smo zaključili s prireditvijo SETEVI-ŽETEV? Letošnjo smo pripravili nekoliko drugače, dali smo ji drugačno, športno vsebino in jo izvedli na igrišču.
Po uvodnem pozdravu so nam naši najmlajši učenci 1. razreda devetletke pokazali, kako se z igro, posnemanjem živali, prometnih sredstev in delavcev naučijo novih gibov ob glasbeni spremljavi in petju.
Da je igra osnovno sredstvo, s katero otroke zaposlimo, jih razvedrimo in spodbudimo za koristno delo, so z venčkom iger pokazali učenci 1. razreda. Sproščeno so si med igro utrjevali tovarištvo in se kljub učenju zabavali.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
||
Utrinek iz razstave grafik.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Učenci 2. razreda so si v štafetnih igrah - v krompirjevem teku ter v teku v preoblačenju razvijali hitrost, spretnost, iznajdljivost ter zdrav tekmovalni duh.
Učenke 5. razreda so ob glasbeni spremljavi urile na gredi ravnovesje, spretnost ter lepo držo telesa.
Ples predstavlja protiutež v vsakdanjem napornem šolskem delu in sedenju ter omogoča sprostitev in dobro počutje. Zaplesala je skupina učenk 7. razreda. Učenci 5. razreda so nam na bradlji in švedski skrinji pokazali, kako si krepijo moč, razvijajo odločnost in pogum.
Športne aktivnosti si ne znamo predstavljati brez žoge. Da je odbojkarska žoga primerna za staro in mlado, za ženske in moške, za tekmovanje in rekreacijo, so nam pokazale učenke 7. in 8. razreda.
Po prikazu športnih dejavnosti, kjer smo uživali ob lepoti in skladnosti gibov, je sledila podelitev priznanj, pohval in nagrad. Gospod
ravnatelj Rajko Jurgec, in gospod Milan Kumer sta predstavila učence in učenke, ki so s svojim marljivim delom, s svojo vztrajnostjo in tudi s pogumom dosegali odlične rezultate na državnih tekmovanjih in
ponesli ime Osnovne šole Majšperk širom naše lepe domovine. Prireditev smo zaključili z ogledom razstave grafik v telovadnici, ki jo je pripravil gospod Aljoša Pižmoht.
Lidija Jan
Utrinek iz zaključne prireditve.
Piuiska Gora - tokrat malo drugače
■ ^0
etos sem z družino nekaj počitniških dni preživela na naši obali. V hotelski recepciji sem v vitrini med zajetnim kupom knjig našla manjšo knjižico Franceta Steleta, ki govori o Ptujski Gori. Zaigralo mi je srce, saj sem na drugem koncu Slovenije odkrila knjigo, ki govori o ponosu naše občine, Marijini cerkvi, ki jo pozna vsak Slovenec in ki je ena najlepših znamenitosti naše države.
Knjigo, ki je izšla leta 1966, sem prebrala na dušek. Res je, da so v njej zajeti natančni opisi vseh kipov, oltarjev, konzol, skratka vsega, kar cerkev premore, vseeno pa so mi v spominu najbolj ostale avtorjeve uvodne besede, ki Ptujsko Goro in haloške griče opisuje tako živo, da bralec zares dobi občutek, da stoji v neposredni bližini cerkve in pogleduje po Dravskem polju... Knjiga je z eno samo besedo vabilo vsem, da obiščejo najlepši biser poznogotskega stavbarstva pri nas.
Ko sem kasneje razmišljala o velikem številu turistov in romarjev, ki si vsako leto ogledajo Ptujsko Goro, se nisem mogla znebiti grenkega občutka. Dejstvo je namreč da ti turisti in romarji majšperške občine, katere najlepši del je ptujskogorska cerkev, sploh ne poznajo. Nekaj obiskovalcev se po obisku cerkve okrepča v kakšnem gostišču, potem pa odidejo. Že ničkolikokrat izrečena misel oz. trditev, da bi se morala Občina
Majšperk bolj usmerjati v turizem, drži. V času, ki v naših krajih ni naklonjen gospodarskim panogam, bi moral turizem dobiti prioritetni značaj. Razmišljati bi morali o tem, kako turista v naših krajih zadržati vsaj dva dni, kje bi lahko prenočil, kam bi lahko odšel na izlet, kaj bi lahko obiskal in si ogledal... In kar je najbolj pomembno - kako in s čim ga prepričati, da se bo naslednjič spet vrnil k nam! Vsiljujejo se mi slike z izletov oz. potovanj po sosednji Avstriji ali Italiji, kjer znajo iz žepov turista za steklenico vina, domače specialitete ali spominek potegniti še zadnji tolar oz. evro. Pa ni njihova pokrajina nič lepša od naše oz. njihovi prebivalci nič bolj prijazni od naših občanov!! Treba je samo znati, tega pa se očitno še moramo naučiti.
Nenazadnje besede o obisku Ptujske Gore sovpadajo s praznikom ob Marijinem vnebovzetju v preteklih dneh, ko je prag Marijine cerkve prestopilo lepo število romarjev, vernikov. Pohvale vredno in zelo vzpodbudno je odprtje turistično-informativne pisarne v neposredni bližini cerkve, ki bo vsem radovednim ponudila obilo informacij in zadovoljivih odgovorov.
Vendar pa naloga vseh nas v Občini Majšperk ostaja še naprej ista - iskati in razvijati tiste storitve, ki bodo v prihodnje k nam vabile in privabile čim več oddiha in zabave željnih turistov.
Zlatka Lampret
REŠITE KRIŽANKO
Geslo, ki ga dobite na oštevilčenih poljih (označene s številkami od 1 do 25) prepišite na dopisnico in pošljite na naslov OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32A, 2322 MAJŠPERK, najkasneje do 30. 09. 2004. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številka Majšperčana.
Sprejem za najboljše učence
(^) J junijskih dneh učenci po vseh opravljenih ocenjevanjih in tekmovanjih svobodneje zadihajo. Nekateri z veseljem in zadovoljstvom ocenjujejo svoj uspeh, nekateri sramežljivo molčijo; mnogi pa obljubljajo sebi in drugim, da bo naslednje leto boljše.
Kljub nekaterim drugačnim razmišljanjem med učenci so uspeh, znanje in lepo vedenje še vedno vrednote, vredne posnemanja, vzpodbude in nagrade.
Naše najboljše učence - dobitnike zlatih priznanj oziroma tiste, ki so na državnem tekmovanju dosegli L, 2. ali 3. mesto, in njihove mentorje je 10. 6. 2004 v prostorih Občine Majšperk sprejela ga. županja, mag. Darinka Fakin.
S svojimi uspehi na tekmovanju so ta priznanja dosegli: Sebastijan Kužner, Petra Kojc, Hana Jurič in Janez Mohorko na tekmovanju iz Vesele šole. Njihov mentor je bil g. Milan Kumer. Dejan Kamenšek na tekmovanju iz matematike. Njegova mentorica je bila ga. Evelin Brglez. Tamara Kokot, Sonja Bedenik in Tanisa Bedenik so ta uspeh dosegle s predstavitvijo raziskovalne naloge. Njihova mentorica je bila ga. Tatjana Lončarič. Vesna Kunstek in Tjaša Ahec pa na tekmovanju iz računalništva. Njun mentor je bil g. Damjan Šimenko.
Gospa županja je učencem in njihovim mentorjem čestitala za dosežene uspehe in učence nagradila s prijetnimi nagradami.
Vsak učenec, ki se skupaj z mentorjem pripravlja na tekmovanja in svoje znanje na tekmovanjih meri z znanjem drugih, je pogumen, saj mora biti pripravljen na poraz in uspeh. Vsak uspeh pa je v prvi vrsti nagrada učencu; obenem pa gradi ugled in uspeh naše šole.
Danica Lorber
Domoznanski oddelek
35
MRJŠPERČRN
2004
oAAtdAT 4 Majšperk)
6000894,42
dmjstvo brezplodno, zo katerega izdajatelj plačuje 8 5% DDV (Uradni list RS št. 89/98).
Hodoš-Koper - uspelo nam /e
kar je še bolj pomembno, spet smo si napolnili trebuhe, in sicer s špageti. Nabiti z energijo smo prešli Ljubljano in nadaljevali vožnjo skozi Vrhniko, Logatec proti Postojni in čez Črni Kal proti končnemu cilju Kopru. Treba je povedati, da je najtežji del poti prestavljala pot od Ljubljane do Črnega Kala, saj je cesta tu najbolj valovita, prevoziti je bilo treba precejšnje število klancev, a nam je kljub utrujenosti vse klance uspelo prevoziti brez večje izgube časa. Tako smo naš podvig zaključili že ob 20.00 uri v Kopru.
Pri popisu števcev smo ugotovili, da je celotna proga znašala 392 km, prevozili pa smo jo v 14 urah in 52 minutah, tako da je povprečna hitrost pristala pri 26,4 km/h.
Posebna zahvala velja našima panterjema, spremljevalcema, Niku Šentaku in Alenki Pislak. S svojo delovno vnemo in ustrežljivostjo sta prispevala levji delež pri uspešnosti našega podviga.
Zahvaljujemo se tudi ŠD Ptujska Gora, ki je sodelovalo pri izvedbi projekta. Zahvala velja še sponzorjem, ki so denarno pripomogli k izvedbi podviga, to so: MTD d.o.o. Majšperk, Občina Majšperk, Silvo Strižič s.p. orodjarstvo, Jože Žolger s.p., Ivan, Alenka Mohorko, Kemovod, Frizerstvo Tanja, Alojz Vuk s.p., trgovina in servis koles EURObike.
Hvala lepa tudi vsem navijačem, ki ste nas pričakali in držali pesti za nas.
Ekipa Črni panter
šolani ekipe ČRNI PANTER v za-Lz sedbi: Tadej Ceci, Dejan Vuk, Matej Žerak, Rok Strižič in Martin Lah smo si zadali cilj, prevoziti razdaljo Hodoš-Koper v časovni omejitvi 24 ur in ta podvig nam je uspel.
Točno ob polnoči smo startali na nejnem prehodu v Hodošu in kljub aojazni, da bo povečan tovorni promet, E imo brez problemov in večjih postankov g' ikozi Mursko Soboto, Ljutomer, Ormož in ’tuj ob 4 uri prispeli na Ptujsko Goro, kjer 33 las je pričakalo presenetljivo veliko 3 lavijačev. Ti so nam pripravili naš prvi E brok. Po našem prvem večjem počitku as je pot vodila skozi Majšperk, Naraplje, letale skozi Rogaško Slatino, Celje do aškega, kjer smo imeli drugi počitek. cobiss o am smo tudi nekaj malega pojedli in nadaljevali pot skozi Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litijo do Ljubljane. Pred Ljubljano smo si spet privoščili počitek in