Kako naj šola goji in vzbuja pri otrocih ljubezen do domovine in udanost do presvetlega vladarja? (Govorila pri učiteljski konferenciji za okolico Ljubljansko v 17. dan jul. t. 1. Anica Pour.) Prva mladostna leta preživi otrok v domačcin krogu svojih Ijubljenih starišev, bratov in sestra. Brezskrbna,- srečna leta hitro ininejo. Zaman si jih želi otrok nazaj, ko mu je uže solnce prve njegove mladosti odsijalo — ter nm brezskrbna radost zginila. Človeška doba, trajajoča od 1. do 6. leta je v pravem pomenu srečna doba, kajti tu. se otročji um čudezno razvija; otrok začenja stvarf ogledovati ter si dela razne pojme o njih. Naravni zakon uže veli, da se vzbudi v srcu mladih otrok ljubezen do onih oseb, katere jih obdajajo. V prvej vrsti omeniti je skrbne matere, katera"otroka ,,od zore do mraka, od mraka do dne" varuje in vzgojuje. Pa tudi otrok ljubi vse stvarf, katere vidi v domačej hiši okolu sebe. Ljubi igiače, ki niu jih stariši, bratje in sestre podele; vse, kar je v domači hiši, kar je okolu njega, mu je ljubo, a kar je tujega — zoprno mu je. Otrok spozna svoje stariše, brate, sestre in druge osebe v družini; ljubi jih, pri njih je rad; ž njimi se najraje druži. Pa ne samo v domačej hiši biva otrok, marveč njega vodi nagon tudi v okolico. Kdo ne ve, kako rad skače po livadah, trga cvetice, plete vence, lovi metulje; s kratka: povsod se veselo zabava v družbi sosednih otrok, ž njimi se najraje bavi, med njimi se najbolj srečnega čuti. Dobro rau je znana vsaka stezica, vsaka cvetica, vsaka ptica. Saj »cvetice domače najlepše cveto iD ptiCki donaači najslajše pojo". V nekaljenem veselji preživel je na ta način otrok prva svoja mladostna leta. Sedaj nastopi za-nj resnejša doba — čas učenja. Vse to, kar si je otrok do tega časa prisvojil, je prvemu šolskemu pouku tudi prva podloga. Treba tedaj, da se uči spoznavati stvarf, katere ga obdajajo o njih koristi in njib škodi. Saj nam je znano, da človek to ljubi, kar je lepo, dobro in koristno. (Vselej pa tudi ne). Predočimo si nežno vzpomladansko cvetko; postavimo jo poletnega dne na pekoče solnce, ne zmene se dalje za-njo; hirala bode polagoma, a naposled — usahnila. Isto tako zgodi se z otrokom, ako se njegov um ne razvija, ako se učitelj ne prizadeva, njegovo srce blažiti; kajti čut vseb čutov je čut prave Ijubezni do resnice, do domovine. Kolikor stareji je otrok, toliko ložeje je moč vplivati na njegov čut, toliko bolj se ukorenini v njem ljubezen do doraovine. Nastane vprašanje: nKako naj reši šola to važno nalogo svojo?" I. Otrok ima v sebi razne zmožnosti in čute; treba je te posebno previdno buditi, da obroile zaželjeni sad. Uže v prvem šolsktm letu naj bodi ,,nazorni nauk" tako urejen, da se otrok ufi spoznavati najprvo to, kar uiu je najbližje in ga neposredno obdaja. Iz oglcdovanja sledi pojm, iz tega zaum in razsodek. To ogledovanje pa more otroku podati rojstveni kraj njegov. Tukaj si najbolje predoči hišo, vrt, polje, gozd, hrib, dolino itd. Brez tega tudi pozneje pouk v zemljepisji ni rečen in stvaren nauk, ainpak prazno besedovanje. Ako otrok natanko po vsem pozna svoj doraači kraj, upati je in sme se trditi, da se mu priljubi, da je za-nj vnet ter da postane veren ud občine in slednjič tudi dober državljan. V \zgled naj postavi učitelj ptičice, ki nas jeseni zapuste, a vzpomladi se zopet v svoj domači kraj vrnejo. Ako uže ptičica toliko Ijubi kraj, kjer se je izvalila, kako bi li človek, obdarovan ¦/. dušnimi in telesnimi prednostimi, ne ljubil kraja, kjer je zagledal luč sveta, trgal nežne cvetke, sploh v veselji in igri preživel svoja otroška leta! — V poznejših šolskih letih se razširi pouk na okraj, na domačo deželo, na sosednje dežele in slednjič v cploto — na cesarstvo. Kako naj učitelj to razpravo vodi, mora vedeti vsakdo. Zelo važen, da se budi čut do domoljubja pri otrocih je gotovo tudi zgodovinski nauk. Ta pouk se pa nikakor ne sme odcepiti od zemljepisncga pouka, ampak bode naj v tesnej zvezi ž njim. Treba je, da se učitelj za ta pouk vestno in dobro pripravlja. Zbiia naj si za to primerne slike. Posebno je omeniti onih slavnih mož, kateri so se hrabro borili zoper ljutega sovražnika doraovine, da, še celo kri prelili za domovino, za Ijubo Avstrijo. V lepih, mikavnih potezah naj jim označi kraj in čas osebe, razložf jim, kaj je ona dobrega provzročila, sploh: s čim si pridobila domovinskih zaslug. Na tak način se otroško srce blaži; v njem se vzbudi želja, zjednačiti se ž njo; ponosno gleda na njena dela. Blagor njemu, katereniu se odpre zlato polje domovinske ljubezni! Kdo ne pozna in se ne spominja onih sladkih trenotkov? Človeku je, kakor da se je prebudil iz dolzega — dolzega spanja. On inia domovino, sicer nialo — zapuščeno — tlačeno domovino. Srae jo, da, mora jo iz vsega srca ljubiti. Komu ni znano, da se niehko, mlado srce oklene te domovine, da so jej vse misli posvečene. Vzbudi se pak v njegovem srcu ob jednem tudi resnično hrepenenje, to inilo domovino svojo z vsemi močmi čuvati pred njenimi sovragi in tlačitelji. II. V vsakej družini je oče (gospodar) prvi, kateri zapoveduje družinskim udom, kateri sploh vodi vse notranje in vnanje zadeve njene. Brez dvombe je treba, da ga, ako se hoče ohraniti red in mir, v vsem posamezniki natančno ubogajo. Njemu je iziočena skrb za hišo, on želi družini sreče — blagostanja. Pa ne sarao zapovedovalec je oče; pri njem uživa družina ninogo dobrot. Njegovo bistro oko čuje nad vsemi, ki so inu izročeni. Učitelj naj po primernih vprašanjih skuša otroke privesti do tega, da saini spoznajo, kakove dolžnosti vežejo družino do njega (očeta-gospodarja), da ved<5 sami sklepati iz navedenih vzrokov, da ga niora vsak družinski ud spoštovati, Ijubiti, ga pied tujim nasilstvom, če treba, tudi se svojim življenjem braniti. Iz domačega življenja naj potem učitelj preide do naše širje doinovine, katerej je oče in vladar naš presvetli cesar Franc Jožef I. On skrbi za toliko inilijonov ljudi; se svojo mogočno roko vlada pravično; on želi, da bi bili vsi podložniki njegovi srečni. Naj jini pove, koliko daruje presvetli cesar za razne dobrodelne zavode, koliko revniai pogorelcem, po toči ali povodnjih poškodovaniin itd. Opomni naj jitn, da se vsak dan po časuikih čita o teiu ali onem blageru činu njegovem. Po takem navodu bodo spoznali otroci prevelike dobrote cesarjeve ter iz sica vskliknili: ,,Bog živi cesarski te gospod, na veke caruj tvoj slavni rod!" Ti čuti vzbudili bodo v njih ljubezen in udanost do prevzvišenega vladarja. Še dalnji pripomočki temu so spominski dnevi naših slavnih pradedov. Take dni naj učitelj otrokom natanko razlaga, kaj se oni dan praznuje, da dobe o slavljenji prave pojme. Tudi veliko pripomorejo k vzbujanju udanosti do presvetlega cesarja donioviiH<e pesmi, poezije in primerne zgodovinske povesti. Vsebina naj se otrokom temeljito razlaga, predavanje naj bode prosto, kratko, jedrnato in čisto. Večkrat naj se v ta nanien tudi kaj primernega deklamuje. Slednjič je opomniti tudi še drugih priaiernih mouientov, kakor: 251etnega vladanja (1873.), — srebrne poroke (1879), 6001etnicu združenja Kranjske z Avstrijo (1883.); dalje rojstnega dne (18. avgustu), >lan godu presvetlega vladarja (4. oktobra) in cesaričnega (19. novembra). Najlepša prilika pa se ponuja vsakemu učitelju sedaj k praznovanju 40letnega vladanja našega presvetlega cesarja. Ako tako in jednako ravna, učitelj se svojo mu v pouk izročeno mladino, ako je sam prešinjeui z ljuboznijo do domovine svoje in udan iz vsega srca vladarju, ne bode mu težko tudi svoje otroke napeljevati k enakej ljubezni in ndanosti do domovine in cesarja; gotovo bode tudi mladina, kadar odraste ln ko jo bode klicala dolžnost v nabor, veselo stopila v vojaški stan, v bedi poprijela krepko za orožje ter z navdušenjem branila se zoper pretečega sovražnika klicaje: nMi ti zdaj prisegujemo, Da za-te radi žrtvujemo Blago in kri. če vstane kje vihar srdit, Le naj hrumi, le naj besni, Rešilni meč, branilni ščit Ti bomo mi!"