v gotovini Cena 1 Din i/ptffctpp tiu&UaMki Letna naročnina maša Din 40*—. Uredništvo in uprara ▼ Ljubljani, Selenbnrgora n lica It 8/1. Ražun pri PoStni hranilnici št 16.160, Rokopisov ne vračamo! Telefon št 21-09. V Ljubljani, dne 9. junija 1934. Štev. 23 — Lato III. IZHAJA VSAKO SOBOTO Svoji k svojim! Vsakemu živemu bitju je prirojen čut nagon samoobrambe. Črv se brani, če- bi se ne branili mi, ki imamo vso pravico do življenja, čemu bi se ne branil naš narod, ki je enakovreden drugim in ima isto pravico do vseh dobrin tega sveta kot drugi, čeprav baje naprednejši in kultur-JtejŠi narodi. Kako se je znal naš narod '“Taniti proti zunanjim sovražnikom, to ka-Ze naša zgodovina. Brez dvoma je v tej Rodovini toliko heroizma in brezmejne požrtvovalnosti, da smo lahko ponosni na njo. V borbi za svojo rodno hišo iin grudo, jezik dm Vero je branil narod svoje naj-večje svetinje, v tej obrambi pa ni bil 'Pasiven. Prehajal je v napad in je zmagoval proti neprimerno močnejšim nasprotnikom. Volja do samoohranitve, samozavest in ponos naroda, ki se je zavedal *vojih vrednost in si je hotel priboriti svo-Wlo za vsako ceno, to so bili viri one ne-slutene moči, ki je ustvarjala čuda. Vojna z orožjem je končana, živimo v dobi miru, ki jo je pričakoval naš narod tako željno. Čim jo je; dočakal, se je vrgel na delo, da si zgradi znova opustošene domove jn nadomesti s težkim delom vse ono, kar je uničila vojna. Komaj si je malo opomogel, je prišla nova vojna. Ne sicer krvava v strelskih jarkih, a nič manj težka in opasna. Tudi mi se nismo mogli izogniti Posledicam one gospodarske depresije, ki Ustvarja nemogoče paradokse: Eni uničujejo pridelke in izdelke, da vzdrže njih ceno na dobičkanosni višini, drugi gladujejo in propadajo. Posamezniki kopičijo v svojih rokah ogromne kapitale, drugim primanjkuje sredstev za najbednejše življenje. Eni služijo in spravljajo ogromne dobičke, naš kmet pa ne dobi za svoje pridelke niti toliko, kolikor stanejo njega samega, naš delavec mora biti srečen, če zasluži toliko, da ne hodi nag in da se ne zruši od gladu. Eni izrabljajo brezobzirno interese naroda in države, drugi pa životarijo otopeli iz dneva v dan. V dobi krvave vojne je bil narod kompakten ter je predstavljal disciplinirano Kojsko pod vodstvom svojih najboljših sinov, Danes je razcepljen in tako otopel, da ^e miti več ne briga za svojo lastno usodo ter prepušča vodstvo ljudem, ki so se postavili sami na vodilna mesta in izvršujejo svoje funkcije. Kako? So sicer sinovi našega naroda, pa že davno ne več eno s fvojim narodom. Pomehkuženi vsled svojih udobnih položajev nimajo več niti volje ftiti sposobnosti, da bi se uživeli v vse tegobe, ki pritiskajo k tlom naš narod in ^tvarjajo v njegovem zdravem organizmu legla opasnih nalezljivih bolezni — nezadovoljstva defetizma in komunizma. Odkod ^aj pride torej pomoč? Iz nas, iz vas, iz naroda samega naj vznikne zopet ona volja do življenja in °na težnja po dosledni borbi, ki ne gleda ^a žrtve, marveč vidi pred seboj le svoj končni cilj. Kakšen cilj? Saj smo vendar ^svobojeni in ujedinjemi, imamo lastno državo od Triglava do Gjevgjelije, saj je nas narod zdrav in naša zemlja bogata. Kaj pa Se hočemo? Svobode se nam hoče, kajti v svoji lastni nacionalni državi nismo svobodni. Naša zemlja je postala kolonija tu-]ega, mednarodnega kapitala, naš človek le postal suženj, čegar krvavi znoj spremila tujec v zlato, ga spravlja v svoje žepe ln ga iznaša iz naše države v tujino, kjer Sa spravlja v promet Pa so tudi med nami jnogotci, ki so4>omednarodeli izgubili vsak fut odgovornosti napram onemu narodu, iz katerega so izšli, na katerega so pa poza-{?ili in ga smatrajo le še za objekt izkoriščanja. . Jeseni 1908 je pozvala novo nastala Narodna Odbrana srbski del našega naroda pod orožje s parolo: Narod, pomagaj si ®am, kajti le v tebi samem leži sila, potrebna za zmago, ne pa v tvoji glavi. To je oila prva krvava akcija Narodne Odbrane ~voji k svojim. Danes kliče NO ponovno na jo akcijo, sicer ne krvavo, vendar nič manj jezko in nič manj potrebno. Mi v Dravski kanovimi čutimo še prav posebej, kako se Pogrezamo vedno bolj v gospodarski kaos ^ v ono strahotno sitanje, ko se polašča UP tudi najtreznejših in majsolidnejših nacionalnih elementov, ki stoje brez orožja napram današnjim prilikam, bi hoteli žrtvovati vse, da bi pomagali narodu in državi, pa ne vidijo nobene možnosti. Konference strokovnjakov, članki v listih, divini govori na zborovanjih, vse to je zgubilo svojo privlačno moč in narod Be je uživel že v ono apatijo, ki je najbolj opasna. Iz te apatije ga je treba vzbuditi, to hoče doseči NO s svojim klicem Svoji k svojim. Še smo zdravi in močni, še imamo dovolj sil v svojih telesih in še je dovolj bogastva v naši zemlji, treba je samo rok, ki bodo to bogastvo dvigale za nas, treba je vodstva, ki bo dviganje tega bogastva usmerjalo tako, da bodo dobro plačane one jugoslovanske roke, ki črpajo ta bogastva iz jugoslovanske zemlje, da bo vse to bogastvo ostalo doma in proizvajalo vedno nove dobrine narodu in državi Naš delavec naj postane zopet oni samozavestni in ponosni državljan, ki uživa vse socialne dobrine, pa se potem tudi rad žrtvuje, ker ve, da. bo delal za sebe in svoje otroke, za lasten narod in za lastno državo. Naš kmet naj zopet z veseljem zasadi plug v rodno grudo, da vzklije iz nje zlato zrnje, ker bo vedel, da bo to zrnje ostalo njemu in mu obilo poplačalo njegov znoj. Mi nismo proti tujemu kapitalu, mi nismo proti uvozu inozemskega blaga. Hočemo pa biti enakopravni in nočemo postati kolonija. Naj prihaja k nam tuj kapital, naj zasluži dostojen dobiček, toda zaveda se naj, da je pri nas gost in da ima kot tak dolžnosti napram nam. Dokler pa nam bo tuj kapital uvažal stare stroje in deloval na podlagi principa, da mora dobiti vse svoje investicije plačane v par letih nato pa delalti z ogromnimi dobički — vse to pa na račun delavca, ki propada vsled sramotne plače in na račun našega konsu-menta, ki plačuje nevzdržne cene, tako dolgo jih ne moremo priznavaiti kot goste, oni so naši sovražniki im naj nosijo posledice svojega lastnega postopanja. V njih lastnem interesu pa je, da nas ne pritirajo tako daleč, da bi si morali staviti vprašanja, ali imamo sploh še kak interes na obstoju take »nacionalne industrije« in ali ne bi bilo morda boljše, da pošljemo te inozemce in njihove stroje brezplačno preko meje. Če pride do tega, ne bodo pomagale nobene pogodbe, v sili si kroji narod svojo usodo sam, krojili si jo bomo tudi mi. Nismo proti uvozu inozemskega blaga, ne razumemo pa, če se uvažajo še danes v ogromnih množinah predmeti, ki jih ne potrebujemo nujno za svoje življenje. Koliko težkih milijonov našega tako dragocenega denarja gre vsako leto za razne pudre in rdečila, s katerimi se kvarijo naše lepe žene svoja lica in napravljajo neokusne svoje /Ustnice. Ali Ine bi bilo bolje, da se držimo čim dalje od zapada in obdržimo svojo balkansko kvaliteto, ki je morda manj kulturna in civilizirana kot zapadna, zato pa mnogo bolj natuma, s tem pa tudi mnogo bolj zdrava in produktivna. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Zato kliče Narodna Odbrana potom svoje akcije Svoji Jk svojim: Kupujte domače blago, izdelano v domačih podjetjih in iz domačih surovin po pridnih rokah domačih delavcev, toda tudi v tem okviru prvenstveno le blago, izdelano po takih domačih podjetnikih, ki se zavedajo svojih dolžnosti napram narodu in državi ter vsled tega solidno plačujejo svojega delavca ter doma nakupljene surovine in izdelujejo po solidni ceni blago dobre kvalitete, če si je izvojeval naš narod po stoletnih borbah svojo svobodo v nacionalnem in političnem smislu, si mora priboriti tudi svojo gospodarsko svobodo, brez te mu lastna nacionalna država ne bo koristila mnogo. Zato pa na delo. Vsi brez razlike moramo sodelovati, kajti za eksistenco vseh nas gre. Vsi deli naše edinstvene države naj zagrabijo za delo pri tej vsedržavni gospodarski akciji. Le potom nje bo postala industrija in produkcija naša, le potom nje bomo preskrbeli našemu delavcu, kmetu in obrtniku dela in jela. Le potom nje bomo dvignili ponos našega naroda in dosegli, da bo usmeril vse svoje delo v prav-cu resnične duhovne im materijalne osamo- Domači izdelki na Ijubljan skem velesejmu Kljub mednarodnemu značaju je Ljubljanski velesejem vsako leto bolj viden predstavnik naše domače produkcije. Kakor lansko pomlad, tako je tudi letos Narodna Odbrana pozivala jugoslovanske producente, naj razstavijo svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu, da dobi na ta na- vili. Ali je stopila tu v ospredje naša neumestna skromnost ali gmotni oziri, ne moremo presoditi. Kolikor nam je znano, so pogoji za razstavo blaga v razmerju z današnjo krizo letos mnogo milejši kakor prejšnja leta. Vseeno pa predstavlja letošnji sejem prav v znatni meri našo do- čin obiskovalec sejma vsaj približno sliko, kaj vse se že izdeluje doma. Tudi letošnja razstava nam predočuje silo in moč jugoslovanske industrije, čeprav smo letos pogrešali mnogo domačih izdelkov takih tovarn, ki so jih leto za letom razstavljale. Letos pa, ko se dela največja propaganda za nakup domačega blaga, so iz nepojasnjenega vzroka udeležbo opustile. Mnogo pa je seveda tudi takih, katerih izdelki gotovo že dosegajo, če ne prekašajo tujo produkcijo, pa vseeno svojega blaga niso razsta- mačo produkcijo, t. j. blago, ki se izdeluje doma. S tem je dana prilika našim trgovcem, da si nabavijo blago pri domačih izdelovalcih zlasti sedaj, ko se je pričel tudi naš konsument, ki je kot kupec najodločil-nejši faktor za ohranitev in povzdigo našega gospodarstva, zanimati za domače blago. S posebnimi tablicami, ki so si jih naši domači razstavljale! že nabavili in razobesili v svojih razstavnih kojah na Ljubljanskem velesejmu, se vrši obsežna propaganda za nakup domačih proizvodov. Za povzdigo domačega gospodarstva Po Narodni Odbrani pokrenjena gospodarska akcija »Svoji k svojim« se živahno razvija. S sodelovanjem raznih društev: kulturnih, socialnih, stanovskih, humanitarnih itd. se vrši organiziranje kon-zumentov najvažnejšega sestavnega dela celotne akcije. Brez konzumenta se ne more niti povečati nakupa domačega blaga niti dvigniti produkcije domače industrije. Konzument je tisti, v čegar rokah je usoda našega producenta, konzument lahko prepreči odtok našega dinarja v inozemstvo, konzument je oni, ki z nakupom domačega blaga omogoča zaslužek našemu delavcu, našemu uradniku in vsem neštetim, ki pridejo le z zboljšanjem našega gospodarstva do svojega, čeprav skromnega koščka kruha. Komu se ne krči srce, ko vidi sestradane in upadle obraze naših brezposelnih. Ne gre samo za našega ročnega delavca, ki se ga onemoglega od trpljenja in pomanjkanja sploh ne da več ločiti od običajnega cestnega berača, gre tudi za veliko število omih, ki so preživeli svojo mladost v urejenih gmotnih razmerah, so si s svojo bistroumnostjo in marljivostjo pridobili visoko izobrazbo, pa ne morejo danes najti zaslužka in so pahnjeni v brezposelnost in pomanjkanje. Da poveča zanimanje za domače blago in pripomore k zboljšanju našega gospodarstva je založila Narodna Odbrana v Ljubljani lične izvesne propagandne tabli- svojitve. Le tako se bo uresničil naš skupni sen: Velika, gospodarsko močna, socialno pravična in dobro upravljana Jugoslavija. PREDAVANJE NARODNE ODBRANE V RADIU V petek 15. junija t. 1. ob pol 20. uri bo predaval v ljubljanskem radiu član inže-njerske sekcije Narodlne Odbrane brat Hočevar Josip. Predavanje Ima naslov »Pota k smotrenemu gospodarskemu načrtu.« ce za izložbe, prodajne in obratne lokale, urade, pisarne, kavarne, restavracije in druge javne lokale, ki naj vidno nameščene pozivajo k nakupu domačega in svarijo pred nakupom tujega blaga. Pričujoča slika predstavlja posnetek te propagandne tablice, ki je umetniško izdelana iz trpežnega kartona in okrašena z narodnimi motivi v več barvah, primerna za namestitev v vsaki izložbi in vsakem obratnem lokalu. Tablice bodo prodajali člani Narodne Odbrane po določeni ceni Din 30-— za komad. Izkupiček bo porabljen za propagando te prepotrebne akcije, ki nam more edina nuditi dovoljno jamstvo za dosego onega uspeha, katerega ji mi vsi želimo! Morala katoliške cerkve V Gorici sta bila aretirana in konfini-rana za 5 let bogoslovna profesorja mgr. Miusizza in Anton Rutar. Motivacija fašističnih oblastev za ta ukrep je pač stara: oba sta bila obdolžena protidržavne propagande i vendar fašistični tisk dodaje k tej splošni motivaciji, da sta omenjena bogoslovna profesorja sodelovala pri izgonu italijanskega bogoslovca iz goriškega semenišča, za katerega bogoslovca gre? Tržaški škof Fogar je izključil iz goriške bo-goslovnice — v Trstu samem ni bogoslov-nice in bogoslovci tržaške škofije študirajo v Gorici — nekega Knafelza — Muratori-ja, ki je bil policijski konfident. To celo »Piccolo priznava. »Piccolo« tudi piše, da je Knafelz — Italijan čiste krvi! — izdal kvesturi nagovor tržaškega škofa Fogarja, v katerem je ta svojim bogoslovcem italijanske narodnosti priporočal več strpnosti do slovenskih bogoslovcev in do Slovanov v Italiji sploh. Prav tako je iz pisanja italijanskih listov razvidno, da je preiskavo proti Knafelzu vodil prof. Musizza; na podlagi te preiskave je bil Knafelz izključen. Musizza, ki je Italijan, je torej prejel zaj plačilo, da je kot bogoslovni profesor storil svojo dolžnost, konfinacijo 5 let na neobljudenih otokih! Toda najlepše šele pride: G. Sirotti, upravitelj goriške nadškofije, je sprejel k sebi izključenega bogoslovca Knafelza in mu na škofijskem dvorcu preskrbel službo! Torej prav tisti bogoslovec, ki ga je dr. Fogar, ki je vendar katoliški škof, priznan od papeža, smatral za nevrednega, da še nadalje obiskuje bogoslovnico, je zdaj v službi po zaslugi g. Sirotti ja, ki je vendar tudi namestnik katoliškega nadškofa, na dvorcu goriške nadškofije ki je seveda tudi katoliška. Verno ljudstvo se upravičeno vprašuje, kakšna morala je to! Ali ni več v katoliški cerkvi ene, enotne morale in enotne discipline, ki naj velja za vse škofe. Ali naj velja za razne Sirofctije, ki bi naj- rajši hodili okrog s fašističnim znakom — pa ne iz prepričanja, temveč samo iz političnega koristolovstva — druga morala? Nad početjem g.«Sirottija se skandali-zira tudi duhovščina italijanske narodnosti. Dejstvo, da je sprejel v službo prav tistega bogoslovca, ki ga je izključil iz semenišča škof Fogar in ki tudi sicer nima zadostnih moralnih kvalifikacij za duhovski poklic, mnogo pove. Nikakor ni presenetilo tistih, ki so imeli vpogled v Sirottijevo okolico. V tej okolici so pred meseci javno govorili, da mora škof Fogar v nekaj mesecih »zleteti«! G. Sirotti je iz tržaško-ko-prske škofije; bil je ravnatelj deškega semenišča v Kopru. Že tedaj je imel incident v svojim škofom in že tedaj se je v njem morala poroditi misel, da se bo ob priložnosti znesel nad škofom Fogarjem. Danes je med časnikarji v Trstu splošno znano, kdo je pred meseci dal pobudo za prvi napad na tržaškega škofa in vso slovansko duhovščino. Točno je tudi znano, koliko je prejel tisti novinar, ki je za »Piccolo« napisal eno stran dolgo poročilo o cerkvenem položaju na Primorskem; znano je tudi, kdo mu je dal prav natančne podatke o številčnem razmerju med slovansko in italijansko duhovščino, ki jih imajo samo cerkvena oblastva! Znano je tudi iz Sirottijeve okolice — saj se konspi-ratorji proti škofu Fogarju javno hvalijo o svojih uspehih, da so iz Trsta prihajali razni zaupniki in da so skupno z g. Sirottijem pripravljali zadnji udarec proti škofu Fogarju. Kmalu nato je izbruhnila najnovejša gonja proti tržaškemu škofu. Po krivici torej dolži tisk prefekta Tienga, češ da je on duša vse te gonje. Ne! On je lahko njen organizator, njena duša pa je g. Sirotti! Musizza in Rutar in še drugi, ki jim bodo bržkone sledili, so njegove žrtve! In g. Sirotti je že tretje leto namestnik katoliškega nadškofa. Odgovornost Zmeda, v kateri se nahajamo, je v svojem razvoju že tako napredovala, da se danes nihče več dobro ne zaveda, kje se ga glava drži. Imamo vse polno smeri, voditeljev, gesel itd. V tem pogledu vlada prava konjunktura. Ljudje pa se zaletavajo sem in tja, tavajo, iščejo rešitve, a je ne najdejo. Samo v epem pa so si^ vsi edini, da je današnji položaj nevzdržen, da je treba današnje voditelje vreči. In še nekaj povdarjajo: tega nismo mi krivi, tega so krivi voditelji. Toasta tisti dve gesli, s katerimi mora operirati vsakdo, ki hoče uspeti. Edino za njima se skriva možnost zmage. Toda baš v tej stvari bi želel pogledati nekoliko globlje in naznačiti par osnovnih misli. Nimam namena zagovarjati ne enega ne drugega, a ker se baš v zadnjih časih toliko govori o našem »proti-režim<>vs,kejn« oziroma »režimovskem« (vsaka sjtran trdi svoje) delovanju, ne bo škodilo, ako povem par besedi, da bodo to naše stališče razumeli tudi oni, ki ga dosedaj niso, ker ga niso mogli ali pa ga niso hoteli. Da se nam danes dobro godi, ne trdi nihče. In zato se tudi mi z vso vnemo bo- rimo na izpremembo razmer in iščemo izhoda iz tega nemogočega položaja. Radi tega nas nihče ne more obsojati, razen morda tistih par ljudi, kateri vedo, kaj bi pomenila zmaga naše miselnosti za njihove položaje, ki bi brez dvoma marsikje menjali svojega gospodarja. Edino v tem pogledu je naša borba načelna in brezkompromisna, medtem kot v drugih pogledih nismo niti za režim, niti proti režimu. Mi smo kvečjemu za tako delo, ždi pa proti takemu delu. Firma, pod katero se neko delo vrši, nam je popolnoma irelevantna, lahko je to prvi »JNS« ali pa drugi. Vsakogar bomo sodili le po njegovih delih in zato naša borba ni toliko namenjena »formam«, temveč »vsebini« ljudem, ki tvorijo jedro nekega sistema in mu s tem dajejo duh, kateri ne odgovarja času in potrebam. Kjer_ so pa »ljudje«, je to znak, da jih je več, in kjer jih je več, je treba ločiti »dobre« in »slabe«, produktivne in neproduktivne. Prve je treba pustiti, druge pa odstraniti, da bodo prvi lahko delali. To sem povdaril, ker so se mnogi čudili, zakaj ne vpijemo »dol z vlado«, ampak smo kvečjemu imenovali imena, zakaj ne kričimo »dol s korupcijo«, temveč navajamo posamezne akte in osebe ter jih obsojamo. To pa delamo radi tega, ker smo prepričani, da je vsako generaliziranje opasno in krivično, ker vemo, da se običajno baš korupcionisti najbolj »bore« proti korupciji. Mi nočemo biti v tem pogledu slični onim separatistom, ki so se odločili za to politično smer radi nekaterih nerodnih potez naših upravnih oblasti. Mesto da bi v tem trenutku aktivno stopili v areno in zahtevali, da se jugoslovenstvo provaja tako kot je treba, so se defetistično umaknili in pričeli napadati tisti pojem, ki je pri vsej stvari najbolj nedolžen. Slična stvar se danes dogaja v našem političnem življenju. Ljudje napadajo obstoječe politične grupacije, toda pri tem ne pomišljajo, da se lahko vsakdo vanje vpiše, da se lahko vpišejo vsi tisti, ki s sedanjim delom niso zadovoljni in teh je večina. S tem bi dobili v stranki premoč in bi lahko od vrha do temeljev na miren način izvršili vse izpremembe, ki se jim zde potrebne. Niso samo današnji voditelji stranke osebno odgovorni, ker se nahajajo na tem položaju. Več kot polovico odgovornosti nosijo tudi vsi tisti slabotni godrnjači, ki jih na tem položaju puste, ko bi jih vendar lahko zamenjali z drugimi, in po njihovem mišljenju sposobnejšimi. Te besede so bile potrebne v trenutku, ko vsi, ki so popolnoma pravilno uvideli, da vlada v političnem življenju popoln nered in velika nesposobnost, beže iz tega političnega življenja in zapuščajo teren, na katerem bi se morali boriti. Že dolgo je od tega, kar je znan filozof rekel: »le slab narod ima slabe voditelje«. Kot izgleda, ta stvar še vedno drži. Zato se mi ne zdi pravilno, ako se zapirajo sposobne in pozitivne sile v ozke okvire raznih »pokretov«, ter tam zidajo gradove v oblakih. Pravilno je, da žive v okolici, ki jih vedno opozarja na objektivnost in splošno korist. Toda vkljub temu je potrebno, da čimprej stopijo v areno in pri-čno borbo, da pokažejo, kaj znajo praktično izvesti. Arene pa si ne izbira nikdar tisti, ki nastopa kot novinec. Dobiti je treba moč, premagati sovražnike in potem si lahko areno po volji prezida oziroma prenovi. Zato se mora tudi vsakdo, ki čuti v sebi sposobnosti in ima čut odgovornosti pred bodočnostjo, čimprej pričeti boriti na realnem terenu, tistemu, ki nam stoji trenutno na razpolago, čeprav se mu še tako gabi. Neumnost pa je to, kar danes mnogi delajo, ko čakajo, mesto da bi zagrabili in prej ali slej dosegli to, za čemer težijo. Nihče se ne sme sramovati, včasih je treba dolgo hoditi po umazanem in globokem blatu, da se končno pride na lepo s peskom posuto cesto in po njej v kraj, ki je cilj potovanja. Imena in oblike se menjavajo, le smer in delo ostane neizpremenjeno. Ako se goljuf poda v pošteno okolico, bo tudi tam ostal goljuf. Ako se pa trden poštenjak poda med goljufe, bo tudi tam ostal poštenjak. Posebno pa še, če ve, da stoji za njim nekdo, ki bo znal to njegovo poštenost ceniti. In to je Narodna odbrana. V tem je vzrok, da smo se izrekli za ono takozvano »aktivistično tezo«. Uvideli smo, da je treba pričeti s takojšnjim delom, da je račun z neko revolucijo zelo nesiguren. Zato smo se odločili, da zahte- vamo od vseh svojih sposobnih ljudi, da te svoje sposobnosti uporabijo od ostalega članstva, pa da jih v njihovem delu podpre. Globoko smo se zavedli dejstva, da smo si sami odgovorni za svojo usodo, ako bomo križemrok in daleč od vsakega jjav-nega delovanja čakali kaj bo. Uvideli smo, da ni samo poslanec kriv, ako je izvoljen, ampak so krivi tudi tisti, ki so ga volih) potem, ko so ga imeli že parkrat priliko do dobra spoznati. Toliko sem smatral za potrebno P°' vedati. Kdor je pravilno razumel, bo spoznal, da nas v našem delu vodi edino načelo: korist naroda, za katero je treba na čim realnejši in sigumejši način delovati-Drugič, pa da smatramo za pravilnejše, za* sesti že pripravljene in odprte strelske jarke ter jih ob prvi priliki temeljito prede; lati, da bodo potem lahko sluzili svoji svrhi; ne pa popolnoma vse sedanje razbiti, in še to šele potem, ko bodo v pP se nahajajoči vojščaki od starosti umrli- Edino na ta način ne bomo nespametno uporabili svojega dela in bomo vkljuP sigurnejšemu ter hitrejšemu uspehu pn' hranili mnogo truda in stroškov. To je stališče, ki nujno sledi iz že pi'ei povdarjanega čuta odgovornosti. Mnogo se piše v zadnjem času o državljanski vzgoji, kar je popolnoma prav, saj baš zadnja leta in zadnji pojavi kažejo, kako se naš narod slabo zaveda dejstva, da je »na svoji zemlji svoj gospod«. Poleg tega pa so izkušnje pokazale, da skoro vsi smatrajo za potrebno, da si zgra-de teren in potem šele prično borbo. Sedanji jim je preumazan. Pri tem pa ne p°' mislijo, da bodo potrošili dvakrat toliko dela kot če bi kar na starem terenu izvršili samo en akt — borbo. Potem bi ta zavzeti teren lahko po volji uredili in olepšali. Opozarjam, da so te misli napisane % ozirom na današnji, položaj. Nastale pa so iz popolnoma realnega in hladnega gledanja ter bi njihov rezultat bil: naša neak- A FKUPUJ ™ £ DOMACEj tivnost in pomanjkanje čuta odgovornosti je eden glavnih vzrokov današnjega položaja. Naša nesposobnost in sentimentalnost pa bo vzrok našega poraza, ako se ne podamo na tisto bojišče, ki nam ga prilik® ponujajo in tam izvojujemo borcem odločilne bitke. Taktiko javnega delovanja je treba vedno graditi z ozirom na sedanjost, ne pa na bodočnost. Cas je, da se poglobimo malo vase, i® ne pljujemo samo na druge, temveč spo-znamo, da smo si tudi mi sami v veliki meri odgovorni za vse, kar se z nami dogaja. Boris S. GOSPODARSTVO l NARODNA ODBRANA Postanak Narodne Odbrane nema nika-kovih veza sa podeli vanjem časnih, predsednikih, odborničkih ili sličnih mesta pojedi-tOtiinl častilitepoini i© vezan njezin postanak sa težkim ali sudbonosnim danima naše nacionalne prošlosti. sa onim danima, kada je požrtovanost pila jedina mera za nacionalne zasluge. NO je združila sa jeduim elanom sve tpožrtovarne Jugoslo-vene oko sebe, koji su sa svom svojom duševnom, telesnom i materialnom snagom • žrtvujuči sve svoje — pošli u borbu za nacio-nalnu slobodu, te je i za to dala NO iz svoje sredine — aa čast celakupnome jugosloven-skome narodu — takove junake za nasu na-eionalnu slobodu, da se niti jedna nacija ne-može ponositi sa takovim junacima kao mi-Plodjovi i uspehi junaka i žrtava za nacio-nalnu slobodu je današnja Jugoslavija. Posle postiignuča nacionalnega cilja jugoslovensko-ga naroda, NO polazi dobrovoljno u pozadi-nu, samo budno — potpuno mirna — o njo-me se nista ne čuje — ne traži nikakove pla-te niti hvale za svoje veliko delo niti za svoje ogromno žrtve. Gospodarska poremečeuost, koja danas vlada na celome svetu, tako i kod nas, štotuje svakome bez irazlike, tako i nama, ali štetne posledice sadašnjeg gospodarsko)? stanja mogle bi imati i veoma neugodnog odjeka u našim nacionalnim pitanjima, jer naš narod usied tega zdravstveno, moralno i materialno strada, njegova se odporna snaga smanju-je, za to se opet pojavljuje NO na obzorju, da sa onim istim elanom, sa onom istom požr-tvovanosti. te sa onom istom srčanosti segne u gopodarsko pitanje, te da ga pomogne rešiti, kao što je napravila pri rešavanju naših nacionalnih pitanja. NO se pojavljuje iz svog odmora, ona je opet uskrsla, ali u njome opet nema mesta častohlepnim i egoističnim Jugoslovenima, več u svoje redove poziva samo požrtovalne Jugoslovane opet na »Zbor«, da se žrtvuje za dobrobit jugoslovenskoga naroda. Tražiti puteve i načine kojih če se rešiti naš narod pa i celokupno čovečanstvo iz sa-dašnje gospodarske krize, iz tako žalosnog gospodarskog položaja — mora biti jedna od prvih i najodličnijih dužnosti svakoga 6oveka, osobito pak inteligencije. Neprestano nazadovanje cvetajučih gradova, mesta i sela, država i naroda, te syih kulturnih institucija u duševnom, iporalnom i materialnom pogledu, prebacivanje odgovornosti za uzroke te-škog stanja sa jeznega staleža na drugo, sa jedne države na drugu ili sa jednog 'naroda na drugo, te teške posledice sadašnjeg načina života ogromne večine ljudi kod) svakoga naroda u zdravstvenom i duševnom, moralnom i materialnom pogledu, nemogu dati dobrih plodova za budučnost niti jednome čoveku još manje jednoj naciji ili državi. Taj teški teret gospodarske poremečenosti oseča na svojem vlastitom telu skoro svaki čovek bez razlike staleža, da li živi u dolini ili u brdi-ma, u selu ili u gradtu, ali je uverenje kod svih, da takovo trajajuče stanje nemože dati dobru i mirnu budučnost, osobito pak manjim narodima, koji su n prošlosti pri rešavanju zamršenih prilika bili najviše osteoeni i to tim više, čim manje odporniji su bili. Samo slušanje žalosnih glasova iz poje-dipih dolina i brda, gradova i sela, te imati i največe sažaljenje prema njima, ne napravi niti jednoga gladnoga čoveka sitim, niti se može na taj način potrebnim pomoči, ali sa opreznim slušanjem takovih glasova, budnim posmatranjem opstoječih prilika, sa napreg-nučem celokupne volje i duševne sposobnosti čoveka, daidle se rešiti svako stanje pa i da-naisnje. Suditi Ijude po rečima može postati jedno veliko zlo, več treba suditi ljude po njihovim delima i uspesima, te bi tada konjunktura >biti socialan ili nacionalan« potpuno prestala. Zalosno je, da se ta dva, tako divna i plemenita osečaja izopačuju, koji su u stanju, da probude u unutirašnjosti čoveka zaspavale polete k neegoističnome i požrto-vanome radu. Nazori i mišlenja o rešenju gospodarske krize su tako različna i jedna dtrugome tako protivna, poznato je svakome, kojj prati gospodarska pitanj^, a mi čemo navesti sam0 nekoliko takovih mišljenja, koji izrazito do-kazuju tu modjusobnu protivnost. Jedna grupa ljudi nastoji uveriti druge, da je nesmi-sleno i nerazumljivo proizvoditi, kada nema potrošnje, ali ta ista grupa ljudi po večini ne živi u pomanjkanju. Jedrna druga vrsta ljudi, koja pak živi u pomanjkanju, nastoji uveriti druge, da je nerazumljivi je i nesmi-slenije ne proizvoditi pri tako velikoj bedi, koja je baš nastala usled pomanjkanja proizvoda. Treča grupa ljudi traži rešen j e u povečanju životnog standarda, četvrta u sma-njenju, dočim peta pomoču privlačnih ali izrabljenih fraza traži sredstvo, da sebe stavi u prve redove. Pri tako zamršenim i pobrkanim pojmo-vima o gospodarstvu, gde je kaos postala svojina gospodarstva, a naš narod ustrpljivo podnosi sve te teškoče i nedaoe, NO ne može, niti sme a niti hoče. da ostane dalje prekrste-nih ruku p rama tim veoma važnim ali pobrkanim pojmovima, te da čeka. da nezmam koja druga sila van čovekove, donese neko zdravljenje, več da aktivno atupa k rešenju gospodarskih pitanja. Kao što je NO u teškim danima naše nacionalne prošlosti pri svojem postanku, bistro vidila, te glasno i jasno kazala naše nacionalne zah/teve: »Svi Jugosloveii moraj11 biti združeni samo u jednoj i to svojoj državi, sami sobom vladati i upravljati«, te ie te svoje zahteve sa nenadmašivom požrto-vanostj i agilnosti obistinila, tako opet danas NO bistro viidti. te glasno i jasno kaže nas® gospodarske zahteve; »Svi delavoljni Ju#*" slovonit moraju živeti siti i zdravi, zadovoljni i nacionalni«. NO če te naše gospodarske zahteve sa onom istom nenadmašivom P°' žrtovanosti i agilnosti obistiniti. Izgovoriti takove irečl je veoma lako, f1*1 je dužnost svakoga odgovornosti svesnog veka, tko takove reči kaže, da^pokaže puteV,-i načine kako če svoj zahtev obistiniti, d® Putevi i načini budu tako isto jasni i ra ’ umljivi, kao što je sam zahtev. Mirno, savesno i pametno gledati svim^ teškočama ispravnO u oči, pa bile one znam kako gorke, te ih razumljivo shvaca * i suditi, mora dovesti do plodonosnih rez**T tata u svakome pogledlu, tako isto i u. spodarskom. Glavni uvet za poboljšani10 ispravljanje jedne postoječe stvari, pa bw> jedan manuelni irad, nauka, organi^801!3’ 1 * dustrija, poljoprivreda, bolnica ili uiuvor ili gospodarstvo itd. je poznavati istu veo . dobro, znati je točno razčlaniti na delove ' kojih je sastavljena, te poznati delovanje no svakog pojedinog dela. Za napravi p boljŠanje mora se postoječe poznavati r staviti ga u bitne delove, te bistro i P no suditi delovanje istih. Tako je gospod Steik 23. iPOHODt Stran 3. Po n aš Kočevje CERKEV IN NACIONALNE RAZMERE V KOČEVJU Zadnje čase je porastel kočevskim Nemcem greben tako, da ga bo treba malo pristriči, ako nočemo, da se bodo pravi Jugoslovani po narodnosti, začeli smatrati za brezpravno manjšino, slično Slovencem na Koroškem in Julijski Krajini. Da to ni samo izmišljotina, ampak resna zadeva, za katero bodo morale zainteresirati tudi naše oblaki in napraviti red, nam kažejo dogodki, ki jih v naslednjem oba popišemo. Po 16. letih svobodne Jugoslavije so pri nas mogoči še taki incidenti, ki bi jih nikdar ne bilo, če bili vsi kočevski Jugoslovani združeni v enotni fronti in se postavili skupno v boj za 3voje nacionalne pravice. V nedleljo 27. maja t. 1. je bilo prvo sveto obhajilo za mladino kočevske narodne šo-'e' Dolgoletni običaj je bil, da je šolska mladina pela ob tej priliki svojim sošolcem prvo-obhajancem, razume se, da je mladina kočevske narodne šole zapela v narodnem jeziku. letos se ni nihče spodtikal glede sodelo-Vanja šolske mladine pri tej slavnosti. Letos Pa je kočevski dekan in častni kanonik go-sPod Erker prepovedal mladini petje v nagnem jeziku, češ, da je ob tej uri navadno aeOŠka maša. Organistu je še posebej naročil, d5 se mora pri maši peti nemški. V nedeljo zmtraj je slovenska učiteljica, ki je vodila ladinsko cerkveno petje, zaprosila g- dekana dovoljenja, da sme šolska mladina peli Sošolcem — prvoobhajancem. G. dekan pa ji to skromno prošnjo odločno odklonil in še očital učiteljici, ki ga je vljudno prosila, da j® netaktna in brezobzirna. To se sliši tako, kot če čitamo poročila iz Italije, samo, da je ^a zadeva še bolj žalostna, ker se godi na naših tleh. Ker pa je bilo slovensko petje na ^oru prepovedano, so otroci zapeli kljub temu y sredi cerkve, kar je dalo neki učiteljici državne narodne šole v Kočevju, ki je Nemka, Povod, da se je ob to spodtaknila, rekoč, da to ni bilo uimestno. Ni pa to edini slučaj, ko se je prepovedalo oziroma preprečilo slovensko petje v kočevski cerkvi. Pri vseh slovesnih mašah, po odločbi knezoškofijskega ordinarijata sme peti berilo in evangelij v slovenskem jeziku, le v Kočevju se to ne sme. O Veliki noči je tukajšnji g. kaplan pri slovesni maši ob 10. uri pel evangelij v slovenskem jeziku. Ob 10. fr# je vsako nedeljo slovenska maša. Slovenski evangelij je vzbudil pri Kočevarjih, posebno pa pri gn dekanu Erkerju, vihar ogorčenja. Da bi se evangelij.v kočevski cerkvi ne mogel peti v slovenskem jeziku, je S- dekan na Vnebohodi in na Binkoštno nedeljo slovesno cerkveno opravilo prenesel od 10. ina 9. uro, ko je v cerkvi nemška maša. Vsa slovenska javnost v Kočevju je razumljivo pod vtisom kratenja naših najsvetejših pravic silno razburjena. Komentarji, ki 36 slišijo v nacionalnih krogih, so izredno °stri in splošno mnenje je, da se morajo te Netaktnosti, ki žalijo pajsvetejša čuvstva vse-**a nacionalnega jugoslovanskega življa, nemudoma odpraviti in da se mora gonja, ki so jo začeli tukajšnji Nemci proti slovenski duhovščini, nemudoma prekiniti. V slučaju, da slovenskim zahtevam ne bo ugodilo, se začela akcija — za prestop vse zavednih ^Roslovenov v pravoslavje. sastavljeno iz dva bitna nepadomestiva ta t. j, iz proizvodnje i razmone dobara. Što je to proizvodnja? Proizvodnja je u , v°ii suštini skup manuelnog i duševnog de-a. ij^di pri menjanju, rastavljanju i stavlja-Ju te premeštanju na zemlji opstoječe ma-6rije 8 ciljem, da se postigne jedna tvorevi-.,a> koja človeku omogučuje i olakšava živ-lJOnje. . Ako pogledamo tok tega skupnog manu-lnog i duševnog radia ljudi pri proizvodnji, naijio( da je pred hiljadama godina bio taj veoma malen, da su ljudi živeli od d«?^’ i0 Pri^a P° svoji vlastiti volji *la, da su gladne i site godine bile odvisne aitiio do volje prirode, a nikako od volje g V0ka — vis maior — veča sila je vladala 3 P^iint življenjem. Sledile su neprestane . Udbe pojedinih naroda usled bede i gladi, Proizvodnja bila premalena. Još pred VgT. Rodina svi narodi bez razlike su imali bji . °g straha od porasta pučanstva, jer su v A1 Ba temelju stvarnosti uvareni, da se po-p«Xan° pučanstvo neče moči prehraniti usled 0'palene proizvodnje. Fakat je, da su tada llovanil Naš narod ob meji in omladina Vam kličeta ob slogi in zmagi! Banovinsko starešinstvo Omladine Narodne Odbrane. Sluibene vesti Občni zbor Oblastnega odbora Narodne Odbrane v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 24. junija ti 1. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Občnega zbora se morajo udeležiti vsi izvršilni člani NO. Redni letni občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane Ljubljana-mesto bo v petek 15. junija t. 1. ob 20. uri v predavalnici Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kongresni trg 1 II. Občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane Zagorje ob Savi in javno zborovanje bo v nedeljo 17. junija t. 1. dopoldne. Kraj in čas objavimo v prihodnji številki jati partizanstvo kot pri nas pred 6. januarjem. Vlada je sledila vladi, stranke so se vedno bolj cepile in celo v krogu Cankov-Ijevih pristašev v Demokratičeskem zboru je prišlo do razcepa. Osnovana je bila močna grupa »Zveno«, ki je pridobivala vedno bolj na ugledu. Njen program, izdan 28. junija 1980. leta in obnovljen v deklaraciji 25. jun. 1933, je takorekoč identičen z manifestom nove bolgarske vlade. Po padcu Cankova je moč makedonskih emigrantov naglo padala, enako pa je rasel vpliv trokijakih emigrantov, posebno v zadnjem času, čemur imamo zahvaliti tudi preorijentačijo bolgarske politike .napram Jugoslaviji in nesimpatični sprejem balkanskega pakta z ofioijelne bolgarske strani. . Jačanje organizacije »Zveno« — Padec Mušanova V preteklem in tekočem letu so se bolgarske notranje težave stopnjevale iz dneva v dan radi težkega gospodarskega položaja in parazitskega delovanja strank. Gospodarsko brezmočna Bolgarija ni mogla po cele mesece izplačati svojega uradništva. Nerealni »Narodni blok« je s svojo večino v Sobranju vlado sicer podpiral; ne more se pa reči, da bi vladalo v bloku idealno soglasje. Stranke, zastopane v bloku, so imele stalne notranje težave, izvirajoče iz tendence cepljenja, te obče bolgarske politične bolezni. Težko je reči, v koliko je »Narodni blok« predstavljal realno narodovo večino, kajti pri zadnjih občin- Dr. I. Lah: Državljanska vzgoja v Češkoslovaški (Nadaljevanje) Državljanska vzgoja na ljndskih in meščanskih šolah. In zopet sva hodila po onih ozkih starinskih malostranskih ulicah med oastilji-vimi plemiškimi palačami, kjer so nastanjena sedaj razna poslaništva, in med masivnimi ozkimi meščanskimi hišami, kjer 6e skrivajo zadnji ostanki 6taropraškega živil jenja. »Ravno o pravem času je prišla vojna,« sem rekel Strakatemu, »še nekaj časa in bilo bi uničenih nešteto teh zgodovinskih stavb. Tudi te palače bi bile začele propadati, ker bi jih gospoda ne mogla *več rabiti in vzdrževati. Tako so se rešile o pravem času.« 0 tem sva se prepričala tudi na stopnicah in hodnikih, ko sva iskala oddelek za ljudsko in meščansko šolstvo. Vidi se, kako 'je bilo treba staro poslopje prilagoditi za modeme urade. Prav modemi seveda ti uradi tudi sedaj niso. A Praga bo na ta način ohranila mnogo onih zgradb, ki tvorijo »kamenito bajko« ob Vltavi. Ko sva srečno našla stopnice in hodnik in tudi številko vrat, kamor sva bila namenjena, sva morala čakati, kar na hodniku brez stolov in klopi ni prijetno. Dasi sva bila javljena že prejšnji dan, nisva prišla takoj na vrsto, ker sva ponižno čakala pred vrati. Gosp. vrhni rada dr. Keprta, šerf pedagoškega oddelka, se nama je potem opravičil, češ, da ni vedel,, da sva midva pred durmi. Po vsej zunanjosti pravi šolnik, je takoj razumel, kaj je njegova dolžnost. Ko sem mu pojasnil, kaj želim izvedeti, je takoj začel: »Radi bi spoznali napake, ki smo jih pri tem pouku delali mi, da bi jih ne bilo treba delati vam. Imate prav. Delali smo napake, vsi, vsi. Jaz sem bil osem let dež. šolski nadzornik, torej imamo o tem mnogo skušenj. Naša prva napaka je bila, da smo šli na delo brez priprave. Mislili smo, da pojde to samo po sebi. To se tako zdi, ko gre takorekoč za samo po sebi razumljivo stvar. Učiteljstvo se je vrglo na delo, ne da bi prav za prav vedelo, kaj naj počne. Občanska vzgoja! Kaj spada k tej vzgoji v primeri z drugimi predmeti? Tako je trenutno nastala zmeda. Ne pozabimo, da je bilo to takoj po vojni, ko je bilo itak polno novotarij. Morali smo torej prirediti nekaj počitniških tečajev in nadzorniki so skušali pomagati z navodili in nasveti. Začeli smo o tem obširneje pisati in izdajati poseben list. Potem so strokovnjaki poskrbeli za učne knjige. Danes je vse v redu, in smo z uspehi prav zadovoljni. Izkazalo se je tudi, da smo že iz početka določili preveč časa za ta predmet. Dve uri na teden. Učiteljstvo je bilo v zadregi, ker je bilo premalo snovi. Poleg tega se je snov ponavljala. Zato smo potem določili le po eno uto na teden in smo prva dva razreda razbremenili. 0 vsem tem boste našli podatkov v naših učnih načrtih za osnovne in meščanske šole. Zdaj imamo na učiteljiščih vse pripravljeno in gre pouk lepo od rok. Lahko se prepričate na katerikoli praški šoli.« . Baš to sem hotel prositi.« »Čakajte, takoj se dogovorim z mestnim šolskim svetom.« Po kratkem telefonskem razgovoru je bilo določeno, da naj se v soboto dopoldne oglasimo na praškem magistratu. Nehote nas je pogovor nanesel na novo pedagoško oz. učno reformo, ki je bilo zaradi nje v vsej Pragi mnogo razburjenja, to je t. zv. globalna metoda — nekak ameriški način začetnega pouka v čitanju in pisanju. Na to nepotrebno novotarijo, ki nima za slovanske jezike nikakega pomena, se je slišalo zadnje leto povsod mnogo opazk in dovtipov. Tudi po časopisih so se cele mesece vlekle dolge debate in polemike. Večina učiteljstva je bila proti nji, a nekaj strokovnjakov, ki hočejo biti svetovni za vsako ceno, se je borilo za to reformo. Čehi se radi ponašajo, da ne zaostajajo v ničemer za svetom. A to hlastanje po svetovnosti ima tudi svoje senčne strani. Bodimo predvsem svoji! Vsak narod ima svoje razmere in svoje naloge. Mi, Čehi in Poljaki imamo toliko svojih lastnih in skupnih nalog, da imamo z vsemi dela dovolj za vso sedanjo dobo. Med temi nalogami je državljanska vzgoja temeljna potreba našega sedanjega in bodočega življenja. Tako smo razgovarjali o gosp. svet. dr. Keprto, ki je bil prav vesel, da hočemo tudi mi nastopiti pot prave državne vzgoje in da nam je mogel o tem dati svoje nasvete. Državljanska vzgoja izven šole. Že pred vojno smo imeli Čehi sijajno organizirano svoje prosvetno delo. »Svaz osvetovy« (Prosvetna zveza) v Pragi je združeval v sebi vsa prosvetna društva in nudil svojim članom pomoč s knjigami, predavanji, diapozitivi itd. Po vojni je to delo podprla država na ta način, da ima poseben oddelek na prosvetnem ministrstvu, ki mu načeluje dr. Matula. V drugem nadstropju stare palače naju je sprejel dr. Matula takoj, ko je bil gotov z neko deputacijo, ki je reševala vprašanje nekih čeških filmov; češki filmi vabijo čim dalje bolj tudi tuje odjemalce. Skozi okno se nam je nudil nenavadno krasen razgled na Hradčane in videlo se je, da je tudi dr. Matula eden onih oboževalcev stare Prage, ki jih je precej med Čehi, da varujejo in čuvajo nje staro krasoto. Ob enem se je videlo, da je to mož modernih nazorov. Po vseh zunanjostih in nastopu eleganten mož. Tudi njegova beseda je bila jasna in izrazita. »Naša vlada dela na prosvetnem polju skupno z Masarykovim »Zavodom za ljudsko vzgojo«. To je bivši »Svaz osvetovy«. Ne pozabite, da moramo kot vlada kazati enako skrb za vse dele naše republike, torej za nemški in madžarski del prav tako kot za češki in slovaški del. Seveda zahtevata Slovakija in Podkarpatska Rusija več prosvetnega dela nego Češka in Morava. Tam so posebne razmere, ki jih moramo upoštevati. Vse to delo vrše nešteta društva, ki jih imate naštete v posebni knjigi, ki vam jo bo dal »Prače a ciile naše lid. vychovy«. Ogromno delo vrše naše politične stranke. Konkurenca med narodnostmi in strankami pospešuje prosvetno delo. Tako bi bila vlada pravzaprav razbremenjena. A mi hočemo pri tem delu vendar imeti svojo besedo bas zaradi državljanske vzgoje. Pomagamo, kjer je potreba, nadziramo in skušamo paralizirati slabe vplive. Sredstev nam ne manjka. Poslužujemo se kar najmodernejših. Knjižnice imamo danes urejene po občinah, kot določa zakon. Predavanja vršimo z diapozitivi in čim dalje bolj s filmi. Vse to oskrbuje »M. L. Ustav«. Mi stojimo v ozadju in dirigiramo. Kot vladni organ smo na razpolago vsem. Tudi Nemci lojalno priznavajo našo skrb za prosvetno delo. Madžari so bolj pasivni. Naš aparat je ogromen. Hočemo, da je vsa naša republika kar na najvišji stopnji prosvete. Proslave državnih praznikov in zgodovinskih dogodkov nam dajejo priliko, da širimo med maso državno misel. Seznam naših serij diapozitivov in filmov vam najbolj priča, kako vršimo svoje delo. »To so nazori prezidentovi,« mi je po-šepetal Strakaty, ko je dr. Matula za tre-notek odšel v sosedno sobo. Res, videlo se je, da šef za ljudsko vzgojo v ničemer ni hotel poudariti, da bi republika kakorkoli hotela potujčevati kak narod, ki biva v državi, samo državljansko hoče vzgajati vse, in s tem pridobivati vse za republiko. Prava prosveta tudi v tem oziru doseza uspehe. Res skušajo drugi z enakim delom delati proti republiki — a realne razmere vendar-le zmagujejo nad tujo agitacijo. Delo zahteva ogromnega aparata, ki raste od dne do dne. Kino vrši pri tem važno vlogo. Takozvani kulturni filmi, ki so pri nas še tuji in redki, so tam na dnevnem redu. Seveda so posvečeni predvsem državljanski vzgoji. »Tu je samo urad, ki vodi, aparat boste videli v »Zavodu za lj. vzgojo«, pa tudi tam je samo centrala. To je isto, kot če bi videli električno centralo., Kako deluje, bi spoznali šele, ko bi gledali z elektriko razsvetljene vasi. Tako je z našim prosvetnim delom. Tu prav za prav ne vidite nič. Tam zunaj, tam se to pozna. Pravi državljanski duh — se zdi — dobiva vkljub vsem neugodnim vplivom vedno več trdnih tal med prebivalstvom vseh vrst in jezikov.« Zahvalila sva se gosp. dr. Matuli za informacije, ki so bile nama podane v tako izbrani obliki. Povabil naju je, da si ogledava »Ma-sarykov lid. vych. Ustav« in sva se poslovila. Državljanska ura v šoli V soboto dopoldne sva se zglasila na šolskem oddelku praškega magistrata. Kot vedno je bilo tudi ta dan na »radnici« živo, saj vsak dan obiskujejo tujci iz vse Evrope praške zanimivosti in med prve zgodovinske praške posebnosti spada slavni stari magistrat. Pred magistratom so ljudje prav kar ogledovali razstavljeni spomenik za grob čeških legionarjev na pariškem pokopališču. Ker je bilo še nekaj časa, sva stopila v veliko poslopje mestne knjižnice, kjer sva si ogledala »Čitalnico za mladino«. To je prav lepa vzgojna naprava. Krasna ve- skih volitvah je dobil take dvomljive rezultate, da je sam takratni notranji minister priznal, da so nepravilni. V tem času cepljenja strank pa grupa »Zveno« neumorno dela na svojem programu, da pride do oblasti. Izgleda, da ima pristanek na najvišjem mestu, ker bi sicer, po neuspelih pogajanjih s Cankovim, ne prenesla svoje propagande na v Bolgariji edino vsaj navidezno enotno telo, armado. Zveno pridobiva med oficirji najboljše sodelavce, vsa bolgarska armada, z vojnim ministrom, generalom Vatevom je takorekoč v rokah Zvenovcev. Toda general Vate v Zveno zapusti in tik pred prevratom poda na svoj položaj ostavko, ki je bila nedvomno inspirirana z drugega mesta. Dan, dva pred prevzemom oblasti konferirajo predstavniki »Zvena« z italijanskim in madjarskim poslanikom. Razvidno je torej, da so ; Zvenaši« že davno pričeli priprave za prevrat, tembolj, ker niso izstopili kot samostojna politična stranka. Prevrat Prevrat sta mojstrsko orgapizirala in izvedla general Damjan Velčev in Kimon Georgijev, tista dva moža, ki sta zrušila Stambolijskega in usmerila bolgarsko politiko v italijanske vode. Bolgarski narod se je znašel pred izvršenim dejstvom, začudeni državljani so mogli le čitati manifest, ki pričenja z besedami: 3Končava se z dosedanjo bolgarsko politiko«. V tem manifestu grupa :Zveno«, zdaj vladajoča skupina, v tretjič deklarira svoj program, toda topot bolj oprezno. Seveda so odslovljene vse važne politične, upravne in vojaške osebnosti, ki ne mislijo tako, kot g. Georgijev. Na njihova mesta pridejo zanesljive osebe, ki po svojih načelih ne divergirajo z miselnostjo Georgijeva. Osebnosti Ministrski predsednik Kimon Georgijev, minister financ Peter Todorov in minister prosvete Janaki Molov so sodelovali že v devetojunijskem prevratu, kar je važno povdariti, če hočemo pravilno klasificirati njihovo politično orijentacijo. General Peter Midilev, novi notranji minister, je veliki mojster bolgarske Framasonske lože in predsednik udruženja bolgarskih rezervnih oficirjev. Minister narodnega gospodarstva je gospodarski strokovnjak, Krsta Bo-jadžijev. Prve odredbe nove vlade Ne more biti govora, da bi se vlada držala ustave, ker pomeni že prevrat sam na sebi protiustaven akt. Toisto je dovolj jasno povdaril Georgijev: »Ustava nam ne more biti zapreka v niti eni naši inicijativi. Drugi naj gledajo ali je naše konstruktivno delo v soglasju s formalnimi odredbami ustave.« Jasno, da vse to pomeni konec političnih strank. To so prav dobro izpre-videli zemljedelci in so takoj proglasili svoje organizacije kot strokovne, kar povsem soglaša z doktrino Stambolijskega. Ta njihova poteza je dobra zato, ker je pričakovati, da bo tudi Bolgarija prav kmalu postala korporativna država — mogoče po rimskem vzorcu? In v teh korporacijah si skušajo zemljedeljci zagotoviti svoj vpliv. Vprašanje je le, kako jim bo to uspelo. Značilen za postopek vlade je razpust koncentracijskih taborišč makedonstvuju-ščih. Izgleda, da so bile prve vesti o preganjanjih VMRO jako pretirane. Ni namreč izključeno, da so prišli baš sedaj za makedonstvujušče zlati časi. To je tembolj verjetno, ker se zdi, da vendarle stoji za prevratom Cankov, po svoji novi orijenta-ciji bolgarski nacijonalni socijalist, velik zaveznik makedonskih banditov. Usoda nove vlade pa je bolj kot jasna, če upoštevamo, da so pri delu za »obnovo« Bolgarije le stari politiki. Malo je verjetno, da je današnji Georgijev kaj drugega kot tisti iz 1. 1923. Povsod se je pokazalo, da je stara generacija nezmožna preporodih Evropo. Gibanje, ki se naslanja samo na stare, čeprav izvrstne ljudi, je obsojeno na sinit, ker nima bodočnosti. To bridko resnico bi se bili Bolgari lahko naučili pri svoji najbližji sosedi, Jugoslaviji. »Bojan S.« Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izkljuino tuje inozemske moči lika dvorana, po policah knjige, — vse' kar premore najlepšega češka mladinska literatura, ki je zelo bogata, — po dvorani stolčki, tam sede mali citatelji in čitajo knjige in mladinske liste, ki leže na mizah. Tudi vzgoja državljanov. V istem poslopju je lutkarsko gledališče, ki vrši isto tako važno nalogo v umetniški in državljanski vzgoji mladine. Pa o tem pozneje. Ker Sje bil gosp. svetnik Jerdlimek zadržan, naju je sprejel njegov namestnik; odpeljali smo se v Košife, praško predmestje še onstran Smichova. Tam je baje na šoli ta dan državljanski pouk na vrsti. Najin spremljevalec je naju opozoril še na dve strani, ki si jih morava ogledati, to je: državljanska vzgoja brezposelnih hi dx; žavljanska vzgoja na reformni meščanski šoli v Nuslih. Oboje me je seveda zanimalo. Na mešč. šoli v Košifih so imeli ravno teden snage, kar so pričali napisi po stenah. To so t. zv. šolski tedni: teden knpg« teden nar. pesmi, teden rdečega kriza Slike na stenah govore o češki zgodovim in bojih za svobodo. Napisi opozarjajo n državljanske in družabne dolžnosti. Gospa ravnateljica Brožova naju je z veseljem pozdravila. Odvedla naju je v 3. razred meščanske šole. Šolska soba je bnela vse priprave za predavanje z diapozitivi* za film in za radio. Vse to sodeluje dane pri pouku. Začel se je razgovor o človeku* prirodi, državljanu in družbi. Gospa ravnateljica je trdo držala vez med " tom in razredom. 50 mladih glav je sledi razgovoru. Pouk je bil brez učne knjige-Začelo se je s tem, koliko je razred nabra za Rdeči križ ta teden. Zakaj moramo sodelovati pri tej organizaciji? Kako je ganizirana človeška družba? Primeri* prirode. Praktični izgledi iz življenja. K J prinaša prihodnji teden s seboj? Smetanove slavnosti. Kaj veste o Smetani? Ki. ste slišali njegovo godbo? Ali ste že vsi videli »Prodano nevesto»? Dajejo jo v filmu po 2 Kč. Boljše jo je poslušati v Nar. divadlu. Tam stane prostor 4 Kč. Kje izvemo, kako se vrše proslave? V listih. Kal so listi? Kaj moramo tam čitati?^ Zdaj začno izleti. Kam pojdemo? Kakšne dolžnosti imamo do prirode? Zakaj moramo paziti na tujo lastnino? Do kam sega nasa last? Naša domovina, Država ... itd. To Je vzgoja državljanov z enega stališča. Vsa ura je bila živa in polna zanimanja. Otroci sami so se zavedali, da je to državljanska ura. . u To so torej Ure občanske vzgoje. BoiJ razgovor ko pouk. Vsak si jih prilagodi pp svoje. Tedaj se vrši lahko razgovor o knjigah in o važnih sočasnih dogodkih, ucenci deklamirajo in predavajo, sploh je to> vzgoja k samostojnosti in aktivnosti. Mladina zna te ure prav ceniti in se v njih res vzgaja za bodoče občane in državljane. Cas sam ustvarja program. Zahvalila sva se mladini in gosp. ravnateljici za trud in odšla. »Marsikdaj bi bil celo jaz v zadregi z odgovorom,« je omenil prijatelj Strakaty, ko sva se vračala proti mestu, kjer sva videla dolgo fronto pred mestno hišo, fronto brezposelnih delavcev, ki so čakali n® tedensko podporo. Premagati to fronto, ki se zbira po vsej Evropi, je prva velika na loga prava nove državljanske vzgoje. (Nadaljevanje.) VPRAŠANJE Ogibali smo s*e doslej skrbno vsake besede o organizaciji Boj in njenem delovanj ter nismo dali nobenega povoda dvomiti naši popolni nevtralnosti. Imamo sicer točna poročila o iraznih dogodkih, ki so se izv šili o priliki raznih zborovanj Boja, upah smo pa vedmo, da so to le začetne nevšečnosti in da bodo v Boju organizirani dobri nacionalni možje slej ali prej napravili red-Te nacionalne elemente v Boju opozarjamo na nekatere čudne pojave. 0 priliki zborovanja na Žalostni gon Pr* Preserju je bil med reditelji tudi član Sokola. ki je imel na rokavu rediteljski zna« Boja, v gumbnici pa Sokolsko značko. P° enem izmed prirediteljev je bil opozorjen, da to dvoje ne gre skupaj, da naj torej odstrani Sokolsko značko, če hoče biti reditelj Boja. Posledica je bila, da je Sokol odstran' rediteljski znak Boja in se ni udeležil zborovanja. .c Iz drugega kraja nam poročajo, da s® t član in viden delavec Narodne Odbrane Pr javil pripravljalnemu odboru Boja. Dobu 1 odgovor, da bo sprejet le pod pogojem, c izstopi iz Narodne Odbrane. Ta dva primera govorita več kot vsi £ vori onih voditeljev, ki propagirajo ljubeze do kralja in domovine, govore o 6. janua -ju 1929. in o jugoslovanskem nacionalizmu ’ pa govore očividno gluhim ušesom. P>ri1 sta možni le dve fronti, jugoslovanska m s paratistična. Kdor misli, da bo pridobil p ve, zagrizeno klerikalce za jugoslovansko. 1 jo, ta se moti. Tega ne bo dosegel niti t . ’ če bo opeval katoliško vero in našo dui ščino ter se boril za slovenski jezik m vensko kulturo. Brez linije ni zmage. _ Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — izdaja *a Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r.«. s o. *., Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mibalek). Vsi v Ljubljani