★
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
___________...^GLASILO	OSVOBODILNE FROKTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
LetojV - Cena 15 lir ■ 10 jugolir - 2.50 din ______________________ TRST	sreda,	5.	maja	1948
Radi	bi
RADI BI VEDELI, ALI SO OBLASTI ŽE POZVALE NA ODQOVORNOST LUCIA AGACCIA, KI ZAHTEVA V ZADNJI ŠTEVILKI «IDEA LIBERALE*, DA JE TREBA SLOVENSKI IN HRVATSKI GOVORICI V TRSTU NAPRAVITI KONEC?
Poštama plačana y gotovu Spedizione m abbon. postale
DVOLIČNOST
• v 'toperiatisticne
KOT- * sm° bitko za Trst na tatem področju; poskušajmo
km	bitko	na	gospodar-
it- * TaJco je odgovoru pred-V ' tržaških iredentističnih Tlim Ure^n^U Timskega lista i aiufcf0*’ k> 7® v zvitku aprila inM« Sa le,ta izvršil anketo o «go-Marskem. vprašanju STO-ja.»
Sf^j^sospodarsko bitko — go-
Mučiti ■
STO-ja popolnoma
■ » italijanski gospodarski kutUl' Keti rtku vsako
gospodarske
možnost pobude in
trSovh)‘ 5a V °&visnost od rimske toluri?® politike, pomeni prav ^ kolikor dobiti politično bit-itofe** “• ki n® rnore razviti | ijj .■ 50 Sospodarstva po lastni vo-skladu s koriHmi svojih ilitif Jan°v’ te zgubila svojo po-HrodJu0bodo in Pri vseh raed-:5 n.	pogodbah, ki jamčijo
k j °bstoj je dejansko izgubi-r>.a *el svojegp obstanka in nje-ttpir^renost obstoji $amo še na
• tfr^^vtčriška vojaška uprava t ,****■«» te resnice povedati ninn J'Tržačanom in jih s taj-foutnJ^razvimi z timsko vlado
ivlja. pred isvrjena dejstva, sp Tržačani zvedeli za naj-
%/ji
?(/'!’* trgovinski sporazum med jojjj e Gasparijevo mlado iz ‘'luški ^^rtaske zbornice, naj itoj * trgovci vložijo prošnje za fešo ;Uvozno dovoljenje, da
s%	deležni	razdelitve	tir
Vl0da milostno odmerila Tr-
Tu&iznuve t-l-
^mngentov, Jči jih je rim-
°*viru trgovinskih pogodb j tnti evre pskimi državami. n,«°K ki so državljani med-Soj^Pravno obstoječe državice Varnostnega sveta it sJzacite združenih narodov ujejo, od kod vojaški u-» t^Vrevca, da sklepa pogodbe % državo, ki jemljejo trža-sto^°sP°darškim krogom vso 'čtn akciie in izročajo vod-kt( n°nje trgovinske politike vsega gospodarstva tuji •'i'*5 (o' Kdo je dal VU pravico, , 1 ;n(^b0ienja v istem trenutku, )	P°0a1ania z drugimi dr-
\ 6*sn ’ tržaškega zaledja, pred-{ Tjjjj Jugoslatdjo?
<	Početje ne žali samo dr-
j	;Sr-eitt	ga ponosa in evropska
’ ' 5Tržačanov — saj to tep-
\ikfy ^gjosnovrieiSlh državljan-Uic sPrt'Vlja Tržačane v I '""itjei kolonialnih narodov — ^n^Pomeni tudi drzno kršiteD '-lOj °dne pogodbe in izzivanje držav, ki so jo podpisale. r>ilr. ',nodnarodnopravno obstoji ‘k r0fUtkci' od kar jo štiri velike ■’ Ksiu^totrale mirovno pogodbo }%u,: ‘n vu ima pravico do l*ga poslovanja delu
. "ki i
v trža-
svobodnega ozemlja V;;1' okviru, ki ga postavlja čl po)lufj^ttdge mirovne pogodbe. be, f_ ‘lovljenju mirovne pogod-I eWl ratltikacifl so usahnl-:!<i ^onieriški okupacijski voj-1 ^teiu 1 Pra.vioe, ki bi jih morda ^Pacu^oti iz vojaškega čina % t(Je, čeprav je jugoslovan-*ijo, ^ska zasedla te kraje pred
\£>ltslu omenjenega člena mi-en^°go<i!,e ore za pravico za-| '5i)t u uPravljanja in tudi vsak nednarodnopravnih zade-tljait<la ,e ta pvnvtca sme uve-tr%e t samo v duhu načel mi-fšttitn°i°d^e, ozdoma tržaškega ■ mi srnislu določb VII pri-'^e fa?Vne pogodbe, ki so ozn tu . *določbe za začasni re-*To javljajo vojaške uprave tirHer,Tn<>’ dokler ne nastopi gu-m °min 0 guvernerju pa pravi .pogodba, da bo nastopil h\J,'l)nprtj mogočen.
1(0 ivJlr*arno: VU tma pravico \ 7^0 obstoja na STO-ju sa-
b poSorf[iA:or mu 1° dale mir°v-;’-t> v^a- Zato pomeni vsak u-b^niir ’ ki ie nasproten nače-.^e« fVnc pogodbe, toliko hujšo ' ^čne ^°V°dbe in toliko huj-Cl(ti °r°dnopravni prestopek. °?n€„**• stalnega statuta o Svo-i ■ ortn ai-mlju govori o <zuna-,'>lto laSl/in in pravi v točki 1,): s . iže;i?0spodarsko zedinjenje ali 5(er0 *® ekskluzivne narave s drit,vo le nezdružlji-°če^jbami statuta Svobodne-
mirovna pogodba ne t na « Namesto, da VU — gle-ti^fja’ se ^menovanje gu-d-1 Trst °^laia — skuša osvobo-~iiržQV gospodarske odvisnosti <tvs°snŽ>ki ,e npropastila trža-
vO' ga kl)uh 1asnim
J l>ou mirovne pogodbe čeda-a ®rUiska v železni oklep j h, g°spodadstva. Pristati na I emit Ja država odmerja trža-3« F^Podarstvu obseg in ka-C s iuoj!9016 blagovne izmen:a-<lje Vn mstvom — rn to pravi-- (o knt>^nala Italiji, ki zdaj 9o,*! šrJ!!,ln?™te Trstu, - po-
71 kontrolo nad vsem i,; tkveih iil'tjehjem in dejanem ’t(iiuJIOS,podarsko žedinje-0 Kr*	ga	mirovna po-
hkl*ev napoveduje.
t{e‘ri<išklyc na il u- vn P’v°-%	statuta ne drži. Ta
1(m ^To.y,c Italijo, *da dobav-ii6 jdevize in denarna 1 bo ij {So mu potrebna, in to pogoji, Da-
lk’t°r so inko ugodnimi Ita^miiZ^tleni v Italiji».
i» Cp° (a člen, (ja bosta huj Suoh^'obodno ozemlje h s !’<i i)(o^n° zemlje, oziroma ne pn vu — sk’en -0'cde izvedbe te ita-
lijanske obveze. Italija je torej dolžna dajati STO-ju denarna sredstva po mirovni pogodbi in nima pravice zahtevati v zameno kontrolo nad vso zunanjo trgovino STO-ja, kakor jo zdaj dejansko izvaja VU strogo po navodilih iz Rima.
OMENJENI CLEN DOPUŠČA, DA OSTANE ITALIJANSKA LIRA ZAKONITO PLAČILNO SREDSTVO NA STO-JU, «DO-KLER NE BO UVEDEN LOCEN REŽIM ZA SVOBODNO OZEMLJE.* TUDI V SVOBODNEM MESTU GDANSKU JE BILA MARKA SE NEKAJ LET PO VOJNI PLAČILNO SREDSTVO. TODA NIKOMUR V BERLINU NI TEDAJ PRIŠLO NA UM, DA BI ZAHTEVAL KONTROLO NAD ZUNANJO TRGOVINO GDANSKA! Obtok lire na Tržaškem ozemlju je časovno ogne jen in ga mednarodna pogodba dopušča izjemoma v prehodnem std-nju, t. j. do prehoda k lastnemu denarnemu sistemu, ki ga izrecno zahteva čl. 30.
Izvajati iz teli določb o začasnem režimu pravico do sklepanja mednarodnih obvez, ki so v popolnem protislovju z jasnimi določbami mirovne pogodbe in kompromitirajo gospodarsko in politično neodvisnost Tržaškega o-zemlja, ni dopustno. Ramen teh določb o začasnem režimu je bil samo ta, da olajšajo, prehod• k lastnemu valutnemu sistemu in neodvisnemu gospodarstvu, ne pa da tržaško gospodarstvo zasužnjijo.
Kot državljani Svobodnega tržaškega ozemlja odločno vstajamo proti politiki izvršenih dejstev, ki gre očitno za tem, da iz niza takšnih eproVisorijev* ustvari podlago za dejansko aneksijo pod zaščito angloameriškega orožja.
Takšno početje je seveda v nasprotju z izjavami odgovornih ameriških in angleških državnikov, kar pomeni dvoličnost njihove imperialistične politike.
Zdaj gre beseda Varnostnemu svetu kot zaščitniku neodvisnosti Tržaškega ozemlja.	•
ITALIJI GROZI
totalitaren režim stranke
Togiiattijevo poročilo o položaju v Italiji - Demokratične sile v svetu so se še bolj okrepile -De Gasperi se bi hotel odkrisati De Micole
COd našega posebnega dopisnika)
RIM, 4. — Danes se je sestal v Rimu izvršilni odbor italijanske komunistične partije, na katerem je poročal Togliatti o edini točki dnevnega reda, in sicer o Izidu zadnjih volitev in o politiki partije.
Togliatti je opozofU na ostrost politične borbe, zlasti pa na njen narodni in mednarodni -pomen, ki ga je zavzela. Ni dvoma, da je predstavljala važen trenutek v borbi, k: je v teku med Silami reakcionarne in imperialistične koalicije m silami protii-mperialistčno-demo-kratičnega bloka. Pri tem je Togliatti poudaril najvažnejše faze ofenzive, ki so jo imperialistične sile vodile po konferenci 9 političnih partij v Varšavi proti Sovjetski zvezi In proti vladam novih demokracij ter proti delavskim množicam. Očitno je, da se je ta ofenziva končala v velikim porazom za imperialiste in reakcionarje.
Položaj Sovjetske zveze se je o-krepil v zadnjih mesecih po svem svetu. Vlade ljudskih oblasti pa so utrdile svoje sile in pod vodstvom svojih komunističnih partij ter. z njimi združenih demokratičnih sil so napredovale na poti obnove. Tudi na Daljnjem vzhodu in v Južni Ameriki se borba proti imperialistom ln vojnim hujskačem vedno bolj razvija ter zaznamuje če pomembne uspehe. Na zapadu so ?e napori mednarodnih reakcionarnih skupin osredotočili v dveh državah, in sicer v Francij; in Italiji.
V Franciji, kjer Je bila borba ostra in težka, ofenziva proti francoski komunistični stranki in ljudskim strankam ni dosegla svojega cilja. Tamkajšnja komunistična partija je cfaranlla svoje položaje in se je še razširila. V Italiji je imperialistična koalicija uporabila vSe Sile, da bi zadala 18. a-priia ljudski fronti in zlasti komunistični partiji odločilen udarec. Tako smo
'CK-
PRIZOR S PRVOMAJSKE PARADE NA STADIONU PRI SV. SOBOTI
doživeli nesramno notranje vmešavanje tujcev ta inozemstva, Vatikana; doživeli smo pritisk vsega državnega aparata ter od goljufij vse do spletk, terorja in korupcije. Vsi pošteni ljudje so razumeli pravi značaj zapadnih demokracij.
Vse to izkustvo bo v pouk za partijo in za delavske množice v njihovi bodoči borbi, v kateri jih bo vodila zavest, da predstavljajo demokracijo, v znamenju katere hoče socialistična vlada voditi ljudstvo. Vmešavanje Vatikana predstavlja težko kršitev nad ljudsko suverenostjo. Na političnem okzorju se kaže grožnja tetal tar-nega rež ma stranke z nekaterimi priveski. Vse to odgovarja programu po vzorcu »korporativizma na gospodarskem torišču*. K temu je treba dodati ntešavacrje v italijansko politično življenje s pomočjo Mafshalovega načrta, prt čemer bodo demokristjani skušali spraviti Italijo v zajpadni vojni blok.
Končno je Togliatti izjavil, da predvideva dobo dolgotrajnih in težkih borb, k; se bodo usmerile zlasti proti sindikalni enotnosti in
proti svobcdl sindikatov. Osnovno pravilo v bodočih borbah mora biti enotnost s socialistično stranko. * * *
Vsa pozornost tiska je še vedno osredotočena pri eseb; predsednika republike. Danes so objavili večerni Isti pismo predsednika De Ni-cole naslovljeno Pacciardiju, ki je zagrešil te dni veliko i«d!skrec.‘jo. Pismo pomeni razočaranje za De Gadperija. in njegove prijatelje, ki to te dni že ustvarili razpoloženje, češ da je sp.ošna utrujenost privedla De Nicolo do tega, da se bo odpovedat svojemu položaju še pred sklicanjem zbornice. De Nl-cola v svoj-t.r.i pismu ponavlja svojo odločitev, da se ne bo vrnil iz svojega domovanja v Torre del Gfeco pred sklicanjem parlamenta, ker noče s svojo prisotnostjo v Rimu vplivati ca izbiro svojega morebitnega naslednika. Odklon.t-ve za izvolitev predsednika ne o-menja niti z besedico in ravno to je ra2iog za vso jezo in nerazpo-loženje, ki vladata v demokri-stjanskih krogih.
E. MILIC
Trstu naj se vrne
njegova naravna funkcija
TRST, 4, (ATI) — Komisija za pospeševanje tržaškega prometa, ki se je ustanovila v okviru zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo, je z namenom, da obnovi in utrdi trgovinske odnose med Trstom in zalednimi državami, po trgovinski zbornici za srednjo in vzhodno Evropo razširila manifest v nemškem jeziku, ki objasnjuje sedanje možnosti našega pristanišča glede na pomorsko ln železniško službo, tarife, organizacijo tranzita, zmogljivost skladišč, raznih naprav itd.
Ta pobuda je znak zaupanja v tradicionalno funkcijo Trsta ta postavlja na popolnoma novo podlago vprašanje odnosov z državami zaledja, ki so jih do sedaj hote popolnoma ignorirali in ki danes predstavljajo edino uspešno sredstvo za poživljenje našega gospodarstva.
Ta sklep, tudi če ne bi dovede) do konkretnih uspehov, vodi do zaključkov, da začenja prevladovati razum in da so se‘premagali nekateri politični predsodki, kar je neobhodno potrebno za vsako gospodarsko sodelovanje.
V okviru delovanja, ki gre za tem, da se naše tržišče vedno bolj uveljavi, predstavlja ta pobuda kofak naprej v nasprotju s težnjo, da se tržaško pristanišče prikaže za neprimerno in neslgurno za promet s srednjo Evropo. Sedaj
OB NEUSPEHU	MONARHOFAŠIS
POVEČAN TEROR V GRČIJI
VČERAJ SO USMRTILI 115 DEMOKRATOV IN ODREDILI USMRTITEV 150 DRUGIH — UMORJENI MINISTER LADAS JE DAL USTRELITI NA STOTINE NEDOLŽNIH MOŠKIH IN ŽENA — 60% GRŠKIH DELAVCEV BREZPOSELNIH — JUGOSLAVIJA NE PRIZNAVA «BALKANSKE KOMISIJE*
ATENE, 4. — Kakor smo že včeraj poročali, je novi atenski vojaški guverner Tavulari® proglasil zaradi umora pravosodnega ministra Ladasa v Atenah obsedno stanje. Tavularis je dalje odredil strego cenzuro nad tiskom, in prepovedal objavljanje vesti o delovanju demokratične vojske.
Lat »Hellinikcn A!ma» poroča, da so danes v raznih krajih Grčije ustrelili 115 demokratov, ki so bili obsojeni na smrt, od teh 25 v Atenah. Minister za javni red Rendia, ki je začasno prevzel funkcijo pravosodnega ministra, je podpisal 150 ukazov za ustrelitev obsojenih na smrt.
Grški demokrati v Londonu so prejel4 nujne pozive, v katerih je rečeno, da ima atenska vlada v tem mesecu namen usmrtiti večje število demokratov. Po umoru pravosodnega ministra Ladasa so aretirali na stotine demokratov in vlada pripravlja usmrtitve kot represalijo zaradi neuspeha vladne ofenzive v severno-vzhodni Grčiji proti demokratični vojski.
Ameriškim dopisnikom je bilo rečeno, da bodo po vsej Grčiji usmrtili okoli 140 grških demokratov dnevno. Razen tega je po zaporih nad tisoč obsojenih na Bmrt» ki jih mislijo ustreliti.
Radio «Svobodna Grčija* je v zvezi z umorom pravosodnega ministra izjavil: »Pravosodni minister Ladas je brez usmiljenja dal ustreliti na stotine nedolžnih moških in žena ter spravil na tiseče drugih v zapore in koncentracijska taborišča. Dejanje mladega atentatorja je dejanje pravice; njegov neukrotljivi pogum je vzbudil občudovanje in ponos vseh Grkov. V Atenah in Pireju, se bodo kljub
Z dosmrtno ječo
kaznujejo v ZDA
tiste, ki samovoljno in samola-stno vderejo v privatno stanovanje. Kaj pa pr, nas v Trstu? 1. irtaja so fašistične tolpe vdrle v več stanovanj zaradi tega, ker so na oknih teh stanovanj visele prvomajske rdeče zastave. Vdrl; so v Stanovanja. pretepli stanovalce, sneli in raztrgali zastave in se nekaznovano odstranili. Popolnoma nekaznovano. Najbrž zarodi tega, ker Je okupacijska VU v Trstu z omejitvami prometa tako odlično poskrbela, da se izvršuje tisti člen mirovne pogodbe z Italijo, ki določa, da mora začasna vojaška u-pfava skftoet; za svobodo pred bojaznijo ;n us-rahovanjem.
Vedoč torej, da se vdori v privatna stanovanja v Združenih državah Amerike kaznujejo z do-desmrtno je čo in sc tam smatra za enega najvtčjih Zločinov, bi b'lo logično m normalno, da hi tudi gen. Galther, ki je general vojske ZDA. postopal vaaj približno tako stfogo tudi pri nas v Trstu. To se seveda ne dogaja, ker pač prebivalci Trsta menda ne zaslužijo, da bi njihova privatna stanovanja u-21 vala takšno zaščito zakona, kakršne so deležni prebivalci v ZDA, razen črncev, kakor vemo iz ta-enošnjlh vsakodnevnih dogajanj. Razlike med ZDA in Trstom je torej rr.žlika mol gospodujočo držn-vo la njeno kolonijo. Mi pa ne bomo nikoli dovolili, da bo Trst kolonija kogar koli!
Ljudsko gledališče v Pulju
PULJ, 4. — V Pulju so Slovesno ((♦vorili ljudsko gledališče s predstavo «Prcdane neveste*. Sledila | bo predstava Puocinijeve opere
i c,Tosc,a* v ‘taljjenJC.nl.
Dr.VUfaa obsoja
načrt ZDA o Palestini
LAKE SUCCESS, 4. — Včeraj je bila seja odbora št. 1 glavne skup-šč’ne OZN, pri kateri je jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan govoril proti ameriškemu stališču glede tega, kako st zam šlja sodelovanje Zidov in Arabcev pri upra-vt Palestine.
Dr. Vilfan Je kritiziral predvsem dejstvo, da daje ameriški predlog preveč oblasti generalnemu guvernerju. Pri tem je poudaril, da ta predlog deje s.cer Zidom in Arabcem pravico do lastjae vlade, ki bi morala biti. odgovorna zbornici, da pa na žalest ta vlada ne bo izvajala svoje oblasti, marveč bo imela v rokeh samo aparat, ki bo v službi guvernerja, kakor tudi ministri ne bodo odgovem: za svoja dejanja zbornici, marveč simo za dejanja in napake vlade zopet samo guvernerju.
Dr. Vilfan je poudaril, da pomeni to, da bodo člani vlade san o zavesa absolutistični oblasti g :-vernerja da se zbornica ne bo sestala tedaj, kadar bo hotela, temveč samo tedaj, kadar bo hotel guverner, ki bo imel moč, da bo po svoj; volji parlament lahko razpustu ter kontno zopet odločal o tem, kedaj bo določil nove volitve. Po ameriškem načrtu bo strela sklepati zbornica samo o vprašanjih, ki Jih je Ze v naprej odobril guvefher, pri čemer bo 'iaiiko prh:
glasil kot zakon vsako svojo odločitev. Vrhu tega bo guverner istoč.,sno tudi predsednik zborn ce.
Končno je dir. Vilfan izjavil, da bi po ameriškem načrtu sestavil guverner vlado šele tedaj, ko bi pnstala na to, da hoče z njim- sodelovati. Iz tega razioga bi bilo najboljše, da b; ameriški načrt vseboval se mo eno določilo, ki bi določalo: «Vsa ob.ast v Palestin. je v rokad generalnega guvernerja, ki ga imenuje več.na Sveta za varuštvo, kar bi pomenilo, da namerava OZN vzet; palestinskim Arabcem in Zidom vso svobodo.
Tudi Svet za varuštvo ni prišel do nobenega soglasja glede vprašan jo zhščite Jeruzalema.
Predsedn k ž.dovske ageDCije Ben Gurion je prevzel danes poveljstvo čet Haginaha. ki se bodo po 15. t. m. reorganizirale in imenovale «2idovska vojska*. Po poročilih bodo Imeli Židje v kratkem 40.000 vojakov, ki bodo dobro opremljeni in preskrbljeni tudi s topništvom.
Arabci so napadli včeraj neke kraje južno od Jeruzalema s topovi in tanki. V Jafi so angleški lovci obstreljevali židovske postojanke. Po poročilih je angleško topništvo obstreljevalo tud; razna druga mesta v Palestini, s čemer hoče obvladati položaj nad arabskimi in^židovskjtri stepi.
vladnemu terorju našli drugi mladi junaki, k; bodo sledili zgledu mladega pogumnega Atenca.*
Isti radio poroča, da je topništvo demokratične vejske v zapad-n; Makedoniji obstreljevalo vojaške objekte mesta Nastoria ter važno vojaško taborišče v Andriji. Edinke demokratične vojske so začele ofenzivo na podredju Kari-dia - Kerasia - Serafin; in, na področju Edese.	,
Glavni tajnik grških sindikatov tobačnih delavcev Apostol Groze, ki je bil L maja gost jugoslovanskih sindikatov, je po beograjskem radiu med drugim izjavil: «V čaeiu; ko narodi Jugoslavije in vseh demokratičnih republik praznujejo 1. maj im obnavljajo svoje države, je v Caldarisovi Grčiji 60% brezposelnih in brez vsake podpore.
Zunanj; minister FLRJ je poslal glavnemu tajništvu OZN v zvezi s predlogcm o tako imenovani balkanski komisiji odgovor, v katerem poudarja, da ustanovitev te komisije povsem nasprotuje duhu listine Združenih narodov in je zato protizakonita. Jugoslovanska vlada Je ne bo mogla priznati ne juridično ne dejansko. Jugoslovanska vlada je mnenja, da omenjena komisija nima pravice pedvzeti katerega koli keraka v skupščini OZN in zato ne bo jugoslovanska vlada sprejela razpravljanja o kakršnem koli predlogu, ki bi prišel od te komisije.
Stavke v Nemčiji se Sirijo
MANNOV ER. 4. — V Hannovru ln v pokrajini stavka 390 tisoč delavcev. Jutri pa se jim bo pridružilo 15 tisoč delavcev kemične Industrije, 10 tisoč stavblncev in okoli 4 t‘soč delavcev kartenažne in keramične industrije. Giede na stavko stavbinsk!h delavcev je o-grožema razstava izvoznih izdelkov, ki bi se morala vršiti v Hannovru.
V ponedeljek pa bo pričelo stavkati 30 tisoč delavcev javne upfave, pošte, plinarn, elektrarn in cestnih železnic. V prihodnjih dneh pričakujejo razširitev stavke tudi na estala industrijska področja. zlasti ne. kovinske.
V Nuembergu je pričelo stavkati 8.000 kovinarjev v znak solidarnosti s stavkajočimi v Hannovru.
Velike zgube
Čangkajškove vojske
SEVERNI SENSU 4. — Oddelki narodluo-r.svobcd!lne vejske zasledujejo v severnih področjih če'ie kuomintanga, k, bežijo iz Jenana in Lutchuana. Osvobodilna vojska ja zavzela tudi utrjeno mesto Tche-nan. Do sedaj j« osvobodila večji del področja Lojang in kuomir-tangova vojska j? imela zadnje dni večje izgube.
Attlee se umika
PRAGA, 4. — Hamburški radio pod britanskim nadzorstvom je včeraj sporočil, da je ministrski predsednik Attlee ukazal odložiti na nedoločen čas «epuracijo» komunistov iz britanskega notranjega ministrstva.
Trgovinska konferenca
slovanskih držav
PRAGA 4, (Tanjug) — V Pragi se je začela druga konferenca trgovskih ln gozdnih strokovnjakov slovanskih držav in držav ljudske demokracije. Češkoslovaški minister za poljedektvo' je poudaril po-
men te konference in Izjavil, da sklepi konference lanskega leta tvorijo že del notranjega ustroja gospodarskih dogovorov sklenjenih med slovanskimi državami in drugim' državami ljudske demokracije. Poudaril je nato pomen bratske pomoči, ki so jo lansko leto nudile Češkoslovaški Sovjetska zveza, Jugoslavija, Bolgarija, Poljska in Romunija, ki so znatno pripomogle k preprečenju zaostritve gospodarske krize, ki je bila nastala zaradi slabega pridelka.
Ravno ob tej priliki lahko primerjamo pomoč, ki so nam jo dali naši zavezniki in prijatelji ljudskih demokratičnih držav, s tako imenovano »pomočjo Marshallovega načrta*. Vsi lahlco spoznamo, kaj je Marshallov načrt prinesel Franciji in Italiji in kaj bi prinesel nam: politiko dolarskega imperializma, stavke, politično in gospodarsko zmedo. Zato, je zaključil minister, z navdušenjem pozdravljamo bratsko pomoč ;n sodelovanje ljudskih demokratičnih držav.
ll
»Obrambni problemi
zapadne Evrope
NEW YORK, 4. — Znani ameriški vojaški komentator Max Werncr, ki je leta 1942 upravičeno napovedal končno sovjetsko zmago nad nacistično Nemčijo, je izjavil, da ne obstaja, nikakršen obrambni problem zapadne Evrope, kakor ga je umetno ustvarila ameriška zunanja politika in njene kreature, kakof je n. pr. bruseljski pakt. Evropa je po mnenju komentatorja ena sama strategična enota, k; ji je Sovjetska zveza težišče, lcl postavlja v drugo vrsto vse ostale evropske kombinacfje.
tudi oni krogi, k! politično želijo združitev Trsta z zapadom, priz navajo potrebo, da se našemu pristanišču vrne njegova naravna funkcija kot edini izhod iz sedanjega gospodarskega položaja.
Opaža se razen tega, da se je zadnji čas precej polegla obreko-valna kampanja nekaterih listov in političnih skupin v škodo Trsta, ki bi hoteli, da se iztrga od njegovega naravnega zaledja.
Možno je, da je to novo orien tacijo voditeljev tukajšnjega gospodarstva pripisati razen alarmantnim vestem o absorbiranju s strani severnih pristanišč vsega prometa, ki je navadno težil na Trst, tudi in predvsem pomislekom povsem utilitarnega značaja, ker namreč ni možnosti, da se na. še gospodarstvo dvigne in da se sploh ohrani, če gre samo po zelo omejen; pot; prometa z Italijo.
Splovitev nove ladje
v reških ladjedelnicah
REKA, 4. — V okviru obnove jugoslovanske mornarice so včeraj v reških ladjedelnicah splovili motorno ladjo »Zagreb*, ki imS, 4.000 ton in je dolga 93 m, široka pa 14 m.
Se o 195 tisočih
Posnemamo po dl Larmra tore»;
Znanemu fašističnemu listu tr Vidma, aMessaggero Veneto» je bilo poslano v obja/vo sledeče pismo:
cPodpisona M. G., stranujoča v ul. Oroiogie izjavljam, da sem po svojem povratku iz Milana, tri dn\ po zbiranju podpisov za Lego Nazionale, zvedela od svojega, svaka, da je med mojo odsotnostjo podpisal zame m za mojo sestro, ki je bila tudi tiste dni v Milanu.
PS. Obveščam vas o gornjem, ne zaradi lokalnega patriotizma, niti zaradi rasne mržnje, temveč zato, da bi izvedeli za golo resnico, kako se mi studijo vaše bedaste objave. Vedno sem smatrala, da. bi moralo časopisje imeti povsem drugo funkcijo, kot pa ustvarjat i rasno ali strankarsko m-ržnjo- Prav to mržnjo pa so ustvarjali tako imenovani italijanski časopis i v tem mestu ravno ob priliki 195 tisoč podpisa. Sledi podpis, ki ga Lega lahko izve u uredništvu lista <Mes-saggero Veneto».
Brez komentarja.
Zagrebški velesejem
ZAGREB, 4. — V teku izvajanja petletke razstavlja zagrebški velesejem že drugič, To pot bo pomen tega velesejma zaradi raznih gospodarskih izpopolnitev, zlasti na industrijskem področju še širši in večji.
Poleg avtomobilov bodo razstavljeni tudi traktorji, poljedelski stroji itd. V paviljonu št. 7 bodo razstavljeni proizvodi Jugoslavije in Sovjetske zveze, y ostalih paviljonih pa proizvodi Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in Albanije. Pn membna je tudi prisotnost raznih italijanskih tovarn, kakor tudi iz Švice in Francije.
Sovjetska zveza bo razstavljala proizvode težke ln lahke industrije, p:ay tako Češkoslovaška. Poljska pa bo razstavila svoje rude in tkanine medtem ko se bo predstavila Švica s svojimi znamenitimi preci-zijskimi stroji. Italija in Franclja bosta pokazali največ izdelke težke industrije, avtomobile In kovinske izdelke.
Koroški Slovenci
še vedno žrtve preganjanja
Protestna nota namestnikom zunanjih ministrov z zahtevo za priključitev k Jugolaviji — Sovjetski delegat odločno brani pravice Jugoslavije
BEOGRAD, 4. — Glede na izjave avstrijskega zunanjega ministra Gruberja, češ da so Slovenci na Koroškem uživali vse narodnostne pravice, so predstavniki slovenskih Korošoev poslali konferenci namestnikov zunanjih ministrov protestno brzojavko, v kateri ugotavljajo, da so Slovenci na Koroškem še vedno žrtve samovoljnega postopanja avstrijskih šovinistov, kakor je bilo to o času nacizma. V protestu zahtevajo, da mora biti tega stanja koneo in sicer s priključitvijo slovenske Koroške k Jugoslaviji,
sMinula so že fri leta, tako na daljuje protestna nota, od kar je jugoslovanska narodno-osvobodilna vojska osvobodila slovenski del Koroške od nacistov, toda še danes ni bila izvedena združitev tega Ijud-stva z ostalo Jugoslavijo, medtem, ko se je konferenca namestnikov zunanjih ministrov, ki se je sestala v Londonu za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, koma) odločila, da je povabila jugoslovanskega delegata in dovolila, da zai-zame to zadevno stališče Jugoslavije».
• • *
LONDON, 4. — Na sej; namestnikov zunenjlh ministrov so delegati ZDA, Anglije in Francije ponovno zavrnili zahteve, ki jih je pretekli petek v jmenu Jugoslavije
postavil namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Bebler. Sovjetski delegat Koktocov je tudi to pot podprl jugoslovansko stališče, ki se opira na narodnostne ;n zgodovinske razloge, in poudaril, da se s popravo meje, kakor jo zahteva Jugoslavija, ne bo preprečila ustanovitev svobodne tn neodvisne Avstrije. Ameriški delegat Reber pa se je skliceval na Atlantsko listino, češ da ta določa, da se ne sme nobena država razšriti na škodo druije države. Tudi angle-šk! ln francosk. delegat sta podpirala to mnenje, ki je glede rešitve vprašanja slovenske Koroške nesprejemljivo. Prihodnja seja namestnikov bo jutri.
Nova moderna bolnišnica na Jesenicah
JESENICE, 4. — V Plavcu pri Jesenicah so preteki, meseo otvo-rili novo bolnišnico, ki pripada državnemu zavodu za socialna za-verovanja in ki jo štejejo med najmodernejše te vrste v vsej Srednji Evropi. Graditi so jo začeli že v maju 1940 in so graditev prekinili zafadl vojne. Stavba ima tri nadstropja in tri krila. Bolnišnica je najbolj moderno opremljena
Stev. 888
Prvomajski odmevi
ali
mile in drage metode
Predvčerajšnjim smo javili, da je prehod demarkacijske črte dovoljen za tiste, ki imajo za to *razumljive» razloge, sinoči pa so objavili odgovor na noto VUJA, v kateri utemeljujejo prometne omejitve s pravioo prebivalstva do csvobode pred bojaznijo in ustrahovanjem*, ki izhaja iz mirovne pogodbe ter da jo hotela anglo-amertška VU z omejitvami prometa preprečiti, da bi prišlo <cdo izrednih rasnih in političnih prevozov ali pa do ustrahovanj ■prebivalcev področja ter da zaradi lega we more vzeti v pretres razlogov, na katerih temelji protest vojaške uprave Jugoslovanske armade,
Vsekakor ni potrebno posebej poudarjati, da pomeni tako še vidno trajajoča omejitev prometa, kakor tudi odgovor anglo -ameriške VU na noto VUJA višek oinizma, ki so si ga do sedaj privoščili predstavniki rmglo-ame-riškega imperializma v Trstu. Ne mislimo razpravljati o tako imenovanih rrazumljivih* razlogih prehode, demarkacijske črte, s'čemer VU ne počenja prav ničesar drugega kot to, da prebivalstvo Tržaškega ozemlja enostavno brez vsake najmanjše potrebe šikanira, kakor so popolnoma brez vsake potrebe predvčerajšnjim tanki 88. ameriške divizije divjali preko bazovskih njiv in nasadov iz gole nagajivosti in škodoželjnosti (mogoče prav zaradi erasnih prevozov* — kaj vraga ti dve besedici prav za prav točno pomenita, bo najbrž filolog pa tudi psiholog težjio poigruntal). Opozoriti hočemo’ pri tem le na drugo sinočnje obvestilo AIS, ki javlja, da je bila 1. maja desetim osebam nudena zdravniška pomoč, obvestila, ki prav nič ne govori, kdo je te osebe ranil i» kdo je še toliko in toliko drugih oseb ustrahoval. Kajti, če bi bilo to navedeno, bi moralo biti povedano, da so te osebe ustrahovali in ranili fašisti, ki so na očigled oivilne policije razgrajali po mestu in napadali mirne ljudi ter jih ustrahovali. Ti fašisti vsekakor niso bili iz cone B, tem-včč so cvetka, ki jo, se zdi, nežno goji anglo-ameriška okupacijska uprava in katere se kamiončki civilne policije tako previdno ogibajo, da je ne bi poteptali. Tudi lanskoletne bombe, ki so iz istega šopa fašističnih cvetlio letele na bakladno povorko na predvečer 1. maja, so najotiplji-vejši dokaz, s katere strani je bilo letos v Trstu pričakovati ogrsžanja pravice prebivalstvo do svobode pred bojaznijo in ustrahovanjem., pravice, na katere polaga odgormr okupacijske note VUJA vss in edino težo. Teh teroristov je v Trstu prav malo in jih vsi dobro poznajo. Mar ne bi bila dolžnost anglo-ameriške VU, da jih v svrho preprečen ja ustrahovanja ob takšnih prilikah, kakor so prvomajske prcslave, a na temelju lanskoletnih izkušenj izolira i» njihovo delovanje onemogoči, namesto, da vrši omejitve prometa preko demarkacijske črte, preko, katere ne prihajajo nikakršni ustrahmmloi, še prav posčbej ne za 1. maj, temveč mladino, ki nastopa disciplinira-to pri telovadnih nastopih, in delovno ljudstvo, ki že več kot 50 let v Trstu proslavlja svoj 1. majt Tega seveda okupacijska anglo-ameriška VU ni storila. Zakajt Zato ne — kakor smo že tisočkrat ugotovili — ker živimo v tisti fazi družblnega razdobja, ko se imperializem vedno bolj odkrito poslužuje fašističnih teroristov in fašizma kot takega za dosego svojih zavojevalnih ciljev. Rekli smo v vedno včč)i meri; zato so delovnemu ljudstvo za vsako ceno IS teli preprečiti letošnjo prvomajsko proslavo z vsemi metodami, začenši z delitvijo mesta pa do raznih omejitev itd. itd., ki smo jim bili te dni priča in ki so jim postale tako drage in mile, da se jim še do danfs 5. maja niso odrekli.
Dolgo so šteli
Sele sinoči je AIS objdvil uradne številke o udeležbi na raznih prvomajskih proslavah, ki se glasijo: 7 tisdč na trgu UnitA, lt tisoč na trgu Perugino, vključno » povorkami, 15 tiseč na stadionu pri Sv. Soboti. Ker smo na-vajeni, da je do sedaj takšno uradno štetje vedno izglodalo tako, da so število, šovinističnih ma-nifestantov množili s tri, število manifestantov na naših demokratičnih prireditvah zmanjšali najmanj za petkrat, so približno resnične številke sledeče: Trg U-nitd 7 tisoč deljeno s 3 je enako S.390, trg PSrugin0 pa 15 tisvč krat 5 je enako 75 tisoč.
Ugotavljamo, da so dolgo šteli in preštevali, saj nam je o tem pravil nekdo, 1ki je stal prav blizu policijskega kamiončka, ki je po radiu oddajal svoji centrali poročilo s trga UnitA:	najprčj
3000 in nato — boječ se najbrž zamere — 1,500. Zal, da na 'rgn Perugino ni bil nihče tako b tzu kamiončka. Vsekakor pa z'do-sten primer, kako se izdelujejo ur*dne cenitve.
Samo slike naj si Ogledajo gospodje!
Ultimissima
*Da Belgrddo a Trieste*, progo dOlgo blizu 1000 km je prehodila — po vesteh jezuitskih pcu-metn jakevičev pri tjškajšnjem zjvanem večernlku — neka žena iz Beograda z možem in hčerke, peš v sedmih dneh in sedmih nočeh, kar pomeni, da so hodili, prš po več kit 100 km na dan. Rekord, ki ga ni dosegla niti kraljevska italijanska vojska skupaj s fašistično, ko je bežala iz Jugoslavije.
LONDON — Prihodnji torek bo zopet konferenca namestnikov štirih zunanjih ministrov, ki rez-pravljajo o bodoč; pripadnost; italijanskih kolon j. Kakor je znano, je konferenca zaradi nedavnih vo-l’tev v Italiji prektnda začasno svoje delovanje^
Vojaki izzivajo
Prejeli smo in objavljamo:
V soboto na dan 1. maja so nekateri vojaki okupacijske vojske, ki vsak dan krotijo s jeepom po vaseh Brega, izvedli nantiiSljen napad na nevidnega sovražnika v Logu pri rjcmanjih. Pri teh uma-nevrOv» so strgali z droga v hiSi «Pri Konjevih]) zastavo in se ju-naiko umaknili misleč, da jih nihče ni videl. V nedeljo so podoben napad napravili pri sosedu nasproti, kjer so po dolgem triuiu odnesli zastavo z balkona.
VpraSamo Radio Trst II, Se spada tudi ta sluča) k prednosti tapadne demokracije? Ta dogodek nam pokaže, kdo povzroča pri nas nerede in naj se gospodje tzavez-nikit nihar ne čudijo, te jih vaSča-ni vedno bolj mrzijo. Ricmanjci so ie siti takih izzivanj in ko bo mera polna, bodo z izzivati sami obračunali brez ozira na to, kateri demokraciji pripadajo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OBLJUBE IN 13 E or S T V A
Novo opustošenje na Bazovici
Tanki v drevesnicah - Kosilo na polju - Kmetje naj nemudoma pošljejo prijave o nastali škodi ES
Cerkev in politika
Zvečer pred 1. majem so vaiia-ni v BorStu razobesili rdečo zastavo na cerkvenem zvoniku. Ze tes eno uro pa je župnik zastavo odstranil pod pretvezo, da je policija prepovedala izobešanje. V resnici pa policija ni ničesar vedela o tej stvari. Župnik je dejal tud:, da je v cerkvi prepovedano baviti se s politiko. Seveda je pri tem pozabil, da se ravno v cerkvi prodaja reakcijsko Časopisje, kakor je n. pr, «Teden» in to ne samo enkrat.
Nekateri vaSča-.i so baje videli župnika trgati lepake 1. maja, kar je vzbudilo med prebivalstvom veliko ogorčenje.
Tudi angleški vojaki so ponoči trgali s hii rdeče zastave. Na nekim bloku blizu MUj nedaleč od postaje je videlo osem ljudi mladega angleškega oficirja srednje postave zagorelega lica, starega okrog 25 let, ki je takrat poveljeval na omenjenem bloku, kako je tudi on trgal letake 1. maja.
Iz gornjih navedb vidimo, da ni samo policija skvSala na vsak na-in preprečiti prvomajske prireditve, ampak so jo pri tem podpirali tudi drugi predstavniki zapadne demokracije.
Policija danes
bot nekoč
Civilna policija se Se vedno dni strogo svojega načela, da mora namreč vedno in ob vsaki priliki vrStti svojo dolinost (Se gre seveda proti antifašistom. Tako je v zadnjih dneh prav natanko prei-iskala stanovanje družine Tomažič v vi. Llmitanea St. 1. Mislila je namreč, kot se to dogaja pri njej telo pogosto, da bo naila v tem stanovanju pravo skladišče orožja. Kako je priila do teh zaključkov, je Se vpraianje.
Dne 30. aprila se je zglasilo približno ob 9 uri na stanovanju) pri Tomažičevih osem angleških vojakov in pet civilnih policistov, ki so izvrSili natančno preiskavo, pri kateti niso pozabili pregledati tudi vseh omar, iz katerih so izvlekli vse obleke.
Po itvrS&ni preiskavi so vprašali policisti hčerko, ki je bila takrat sama doma, če je njena vest čista. Ta pa jim je odločno odgovorila: tMoja je! sicer sem pa Se vajena izza fašizma in nacizma takih preiskav, zato se pa tudi vas ne ustrallmtt.
Pionirji se ne ustrašijo -najboljše"
Kakor v mestu in po vseh banjih vaseh so se tudi pionirčki v Medji vasi pri Nabrežini le dolgo časa pred 1. majem pripravljali za nastop na stadionu. Ko je končno priSel težko pričakovani J. maj, so se ie na vse zgodaj oblekli v telovadne kroje in se odpravili na postajo, da bi se odpeljali v Trst. Bilo jih je sedem, in najsta-rejU od njih m imel niti 10 let.
Do nabrelinskega križišča je Slo vse v redu. Tukaj pa jih je civilna policija, ki je po krojih spoznala, da so namenjeni na telovadbo v Trst, vrgla * vlaka in jim u-kasala, da morajo nazaj domov, ker so brez spremstva. Žalostno so gledali pionirji srt odhajajočim vlakom, vendar niso izgubili poguma. Obrnili so se po cesti proti dorrnu, toda. ko so prišli izpred oči civilnih policajev, so takoj spremenili smer in zavili po cesti proti Trstu, kamor so priSli Pe*> ie~ prav 20 km daleč.
Tako so tudi ti pionirji kakor njihovi starši in starejši bratje niso ustraiili Šikaniranja civilne policije, ampak so kljub vsem zaprekam praznovali svoj 1. maj.
Medtem ko so včeraj Enotni sindikati dobili pišimo okupacijskih oblasti, v katerem je polkovnik Liane zatrjeval, da bodo v bodoče preprečili povzročanje škode našim kmetom s strani okupacijskih oboroženih sil, so na Bazovici ameriški tanki, pehota in artilerija pustošili polja, sadovnjake in travnike naših kmetov, da Je bilo kaj.
Imeli so namreč vojaške vaje, s katerimi so začeli že ob 6.30 od Padrič in Hudoleta proti Bazovici, Kokošjem hribu ln državni meji. Na nekem mestu so postavili dva kamiona, katera so potem začeli obstreljevati s topovi in tankovsko artilerijo. Tanki so križarili po pašnikih, po travi, podirali ograde in gazili že dokaj viaoko žito.
Ljudje sprva niso niti vedeli zakaj gre, saj jih nihče ni obvestil o kakršnih koli manevrih. Zjutraj eo, kakor po navadi, gnali živino na pašo, dokler se niso z begom reševali pred streljanjem, za katerega niso vedeli od kod prihaja, niti kam je namenjen. Pozneje so z gTo-zo v očeh opazovali pustošenje ln, ko je nek kmet protestiral, mu je nek tankist odgovori] v Italijanščini, da c tukaj vihra druga zastava*, kar bi pomenilo po domače toliko kolikor: c Tu smo mi gospodarji, tl pa bodi tfho!». Neka žena je celo pripovedovala, da ji je baje nek tankist v odgovor na njen protest rekel v slovenščini, da bi bilo najbolje,’ da bi vse skupaj pobili. V kolikor zlasti poslednje odgovarja resnici, lahko dokažemo opirajoč se na izjave, ki so nam jih dali Bazovici v toku kratkega razgovora.
Tako bo se podili po njivah in travniki do pol treh popoldne. Opoldan pa so si še pripravili kosilo na Mahničevem travniku, kamor je prišla vsa kolona vojakov, čeprav bi to lahko naredil; v bližini ceste.
Pri ogledovanju nastale škode smo st zabeležili samo nekaj podrobnosti, da bi prikazali vsaj z besedami vso nastalo škodo:
Grgiču Matiji, staremu mestnemu delavcu, ki je sedaj bolan, so zvrnili na njivico, na katero je posadil krompir, neko kamnito ogra do in mu ves nasad pomečkali. Grgič Matija se je, ko je letos njivo obdelal, zadolžil za nakup semčn skega krompirja. Kaj bo sedaj, če mu ne bodo škode kmalu povrnili?
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCO
Odgovor Bazovcev
na policijsko predrznost
Ko so Bazovoi v petek mx.čer odhajali z množičnega sestanka, so opazili, da je policija odtrgala in od/nesla transparent, ki so ga vaščani postavili za 1. maj sredi vasi čez glavno oesto. Policija, ki je namenoma iskala dlako v jajcu, je tudi tu načela izpraševati vaščane o nekem pooblastilu, ki da je po trebno na itobešenje transparenta. Vaščani so upravičeno odgovorili, da j» Bazovica del tržaške cbčinč in da je bilo e avtorizaoijo ea proslavo 1. maja istočasno izdano dovoljenje tudi za transparent. Toda zaman je bilo rrse to dopovedovanje, polioija j« transparent odnesla na policijsko stražnioo. Takoj za tem so se Bazovci zbrali pred polioijsjoo vojašnico in protestirali proti provokaciji, sestavih so tudi delegacijo. Vendar je policijski poveljnik zahteval, naj se ljudstvo umakne, ker sioer ne bo sprejel dellgatov. N0-, vaščani se niso vplašili, mladeniči so takoj pripravili nov transparent in ga postavili prav na isto mesto, kjer je visel prejšnji. Da pa jih ne bo presenetilo novo policijska izzivati je, so vaščani vso noč stražili transparent. Tako *e je policija umirila in je transparent visel še do ponedeljka.
Res primaren zgled, kaj vse lahko dosežejo strnjenost in odločnost, kljub polioijskemu izzivanju.
Na njivi Grgdča Petra Je bilo žito že skoraj pol metra visoko, toda to ni prav nič motilo vojakov, ki so mu njivo zorali s kamioni m tartki. Križmančiču Vincencu so na njegovi parceli zruvali 9 hrastov, teren okrog pa izruvali z gosenicami. Prav tako so povzročili veliko škodo v občinski drevesnici.
Da je bila škoda res velika, dokazuje tudi skrb policijskega po veljnika na Bazovici, ki je nemudoma preko svojih agentov pozval ljudi, da naj prijavijo škodo, da bi tako vsaj malo pomiril ogorčene kmete.
V zvezi z vsem tem Enotni sindikati pozivajo oškodovane kmete ali lastnike opustošenih zemljišč, da naj takoj oddajo prošnje za povračilo škode z oznako parcele in navedbo kat a ste k e številke terenskemu zaupniku. Zveza enotnih sin
dikatov bo potem poskrbela, da pridejo prošnje čimprej na pravo mesto in bo energično podprla u-pravičene zahteve kmetov.
Prav tako bodo Enotni sindikati gotovo smatrali za svojo dolžnost, da pozovejo oblasti za pospešenje rešitve prošenj naših kmetov, ter da iste oblasti pošljejo nemudoma komisije za ocenitev škode na mesto in ne šele po birokratskem kroženju prošenj iz urada v urad, kot se je to dogajalo doslej.
Enotni sindikati bodo istočasno tudi znova opozorili okupacijske oblasti na obljube, ki so jih navedli v pismu, o katerem smo po ročali včeraj, v katerem pravijo, da so podvzeli vse korake za čimprejšnjo rešitev že davno vloženih prošenj in za preprečenje nadaljnjih pustošenj zemlje in polj našm kmetov.
Okupacijske oblasti poskušajo diktirati
delavstvu nesprejemljivo omejevanje svobode zborovanja
2e v včerajšnji številki smo sporočili o sestanku, ki so ga sklicali za včeraj nekateri funkcionarji, o-kupacijskih oblasti glede odpustitve z dela dveh članov tovarniških odborov v ladjedelnici Sv. Marka in Tovarni strojev.
Na včerajšnjem sestanku, ki je bi' na sedežu okupacijskih oblasti, kar naj bi pomenilo, pred nekakšnim najvišjim razsodiščem na ozemlju, so sindikalni predstavniki znova ponovili svoj protest zaradi neupravičenega postopka, ko za »kazen« odpuščajo posamezne direkcije člane tovarniških odborov za-ra4i sestankov delavstva.
Svoj protest so predstavniki Enotnih sindikatov oprli na člen 4. proglasa it. 1, ki govori o gvo-bod: zborovanja delavstva.
Predstavniki okupacijskih oblasti pa so trdili, da to velja za zborovanja izven obrata, ter da ima delodajalec pravico, da lahko v to-
varni podvzame takšne korake, kot le sam hoče.
Ob tem so se pogajanja razbila, ne da bi bil doseZen kakršen koli sporazum.
Konferenca ASIZŽ
v kulturnem krožku «Tomažič»
Danes ob 16 bo v krožku aTo-maiič» (ul. de i Leo 7) množična konferenca, ki jo priredi ASIZZ. Na tej konferenci Ho govorila tovarišica Marina Bernetič o kongresu madžarskih zen,
Obsodba Žarka Besednjaka
pred kasacijskim sodiščem
Danes bo ltasacijsko sodišče obravnavalo sodbo tukajšnjega porotnega sodišča, ki jo je letos pozimi izreklo proti skupini Opencev, med katerimi je bil tudi tovariš Žarko Besednjak.
IZSUŠEVALNA dela pri orehu
Rešujmo najprej pereča vprašanja
Dela bodo stala več sto milijonov lir, toda kmetijstvo potrebuje danes nujne podpore, da se reši propada in prepreči izselitev
Natečaj za kapelnika godbe CP
Poveljstvo civilne policije javlja, da je razpisan natečaj za mesto k^pelnlkovega namestnika pri godbi civilne policije. Prošnje ;e treba vložiti ha nekolkovanem pa-pirju do 15. t. m. Via poveljstvu civilne policije, sodna palača, soba 85. Tam bodo interesenti dobili tudi podrobnejša navodila
‘IčufltUh.CL
KNJIGE - GLEDALIŠČE - KONCERTI RAZSTAVE-FiLMl-KRITlKE-DROBTINE
»»
Pais&“
V kinu Fllodrammatioo vrte v poslednjih dneh film *PaisA» (Mer tro-film). k4 ga je režiral znani italijanski režiser Rosselini. Roberto Rosselini je, kakor mono, s svojim prvim fihnorn «Rim odprto mesto» (itaUjanska povojna produkcija) začrtal pomembno preobrazbo in napredek italijanske filmske produkcije s pravilnejšimi vidiki na poslanstvo moderne filmske umetnosti.
V kolikor nam film «Rim odprto mesto» bodisi zaradi tsižrja» samega, kakor drugih rezijskih in igralskih malenkosti Ml bil docela všeč, tako nas je <iPajs&» popolnoma zadovoljil m nami mulil visok umetniški užitek v vseh pogledih, ki prihajajo pri filmu v poštev.
Film «Pa<sti» prikazuje šest
epizod ttojne v Italiji od izkrcanja Američanov na Siciliji, osvoboditev Neaplja in bede v Neap-iju, osvoboditev Rima in prosti-tuoija. boji za Firence, boje partizanov, borbe na Padu,.
V vsaki egodbi nastopa pretežno po en poklicni igralno, vse druge vloge pa podeljuje množici sodelujočih v taki obliki, da je prikazana usodna povezava posameznika z vsemi ljudmi in naravno — « dejanskim stanjem. T,a večjo razumijimst, kakor tudi večji učinek vpleta Rosselini ko-
pije posnetkov borb in osvoboditev omenjenih mest ie filmskih žurnalov, kar je vsekakor najboljša rešitev, fci si jo je mogoče irredstavljati, zlasti še e izvrst no montažo filma, ki je dokumentarni material v kopiji znala odlično izrabiti.
Kakor tehnično, tako je tudi s svojo nepotvorjeno, pristno človeško noto film popolnoma na mestu In od epizode, do epizode znova preseneča z optimizmom v tra gl ki, z rahlo poanto humorja, ki človeku ohranja njegovo dostojanstvo t» vovišenost nad vojnimi grozotami, a dialogi, ki govore o velikih spoznanjih ljudi (na pr. besede Angleža Dana, ki tih go-vori ob italijanskih partizanih : *ti ljudje se ne bore za britanski imperij, temveč za svoje življenje»j, ki so spoznali pomen dveh različnih vrst borb, proti naci-fašizmu, z moralko pri prikazovanju prostitucije, z toplim pri-stčnim odnosom zamorca, do mladega Napoletanoa; kjer ni najmanjšega sledu, običajne osladnosti in zlaganega sentimentalizma.
Skratka torej — film visokih umetniških kvalitet. Zal ttseka-kor, da italijanska filmska produkcija. ki razpolaga s sijajnimi srtdshH hodi le redkokdaj po tenkih poteh.
Omembe vredno je tudi. do jc režiser smatral za bolj primerno, da nastopajoči ameriški in nemški vojaki govor« v svojih jezikih, s> čemer se docelo strinjamo.
Ze nekaj mesecev so v teku izsuševalna dela na močvirnatem zemljišču <tPri orehu*. Gospodarski oddelek vojaSke uprave je ta Se predvojni načrt takoj sprejel tn odobril. Za ta dela bodo potrosili nekaj sto milijonov lir. Nezaposlenost delavstva se bo začasno zmanjšala za nekaj odstotkov in izsušili bodo okoli 70 ha zemlj.iSča. Namen je brez dvoma načeloma dober, toda klfvSb temu zaslužijo ta dela več stvarnih pripomb in kritike.
Izsušeno semljišče bo namenjeno poljedelski proizvodnji, torej kmetom in morebiti vrtnarjem. Opasovakj< in kmetijski strokovnjaki pa gledajo da.nes na ta velikopotezna dela z nekim dvomljivim očesom v rentabilnost in nujnost tega izsuševanja, grdijo namreč, da bo zemlja obrodila Sele po več letih, ko bo naravna deževna voda potom drenaže v kanalih izprala in očistila zemljo od soli, kar bo utegnilo trajati lahko več let. Vrhu tega ne bo mogoče preprečiti podzemne filtracije morske vode, ki bo segala dosti globoko v notranjost izsušenega zemljišča. Na ta način bo ves oni del zemljišča, ki bo ležal bliže o-
balni cesti ob morju, nerodoviten.
Te opazke strokovnjakov, ki v načelu ne nasprotujejo izsuševanju, vendar zmanjšujejo celotno vrednost izsuševalnih del in velikih koristi, ki se od tega pričakujejo Ce damo na tehtnico vloženi denar in dobljeno korist, izsuševanje z gospodarskega vidika ne bo preveč rentabilno. To je zopet eno od tistih del, ki jih vojaška uprava izvaja le zaradi Saposlitve delavstva, niso pa istočasno gospodarsko nujno potrebna in smotrna.
Kmetijstvo Tržaškega ozemlja tarejo danes mnogo večje skrbi tn problemu Znižanje davkov in nujne podpore kmetijstvu, s potrebnim orodjarni, semeni, odškodnina) za poškodovane hiše in zemljišča so tako nujne zahteve, da bo vsako odlašanje privedlo kmeta do gospodarskega propada, kar bi ga prisililo na izselitev ali proletarizira-nje v mestu. Ne moremo si misliti da je to namen odgovorne kmetijske uprave, toda mnoga znamenja kažejo v to smer.
Zaradi tega nastane vprašanje: poleg izsuševalnih del, ki bodo kmetijstvu koristila Sele v daljši bodočnosti, naj uprava posveti več pozornosti nujnim zahtevam se-
Policija je še vedno „v borbi" tudi po prvem maju
Čeprav so prvomajske proslave že za nami in se je VU odločila v ponedeljek zjutraj zopet odpreti mejo s cono B, ker so menda tudi sami uvideli, da jim ta zapora ni prav nič zalegla, je pa civilna policija še vedno «na delu» in vztrajno išče pretvez, da bi aretirala ali kako drugače strahovala naše demokratično ljudstvo.
Tako bo prejšnjo noč civilni policaji zaprli v Miljah pet delavcev iz ladjedelnice Sv. Roka. Kot pretvezo za to aretacijo navaja policijsko poročilo, da so delavci izvajali nasilje proti nekemu Marocco Mariju iz Milj, ul. Dante št. 29. Poročilo seveda ne navaja kakšne vrste Je bilo to nasilje niti ne za njegove vzroke.
Včeraj je civilna policija z Opčin napravila preiskavo pri 42 letnem Francu Grahonji iz Gročane št. 30. V svojem poročilu pravi, da je našla v hiši dve puški, en samokres In eno ročno bombo, ki so verjetno ostali tam še iz časa borbe, ker Je ena puška nemškegu, dru^a pa osrrskesa izvora. Orožje je polioija zaplenila in tudi Grahonjo odvedla s seboj v zapore.
Koliko bolj milo je postopala civilna policija 1. maja okrog 18 ko je okoli sto pouličnih pobalinov in znanih škvadristov napadlo sedež Enotnih sindikatov v ulici Imbrla-ni. Takrat so škvadriBtj metali ka-m?nio v okna in tudi hoteli vdreti v notranje prostore. Nameščenci so se morali sami braniti in so meta 11 na razgrajače s svojih oken črnilo. Na vsak način je kazalo, da bi razgrajačem zelo slaba predla in tako je končno res U prišla policijska «Emergenza», če drugo ne, morda v namenu, da razgrajače zaščiti pred napadenimi.
vratc in Je bil elan XV bataljona Up/ave m^ste.
* * *
Dne 30. aprila je padel v borbi tov. Sarra, člen uporniškega ba taljona tovarne ILVE-e.
Maša zadušnica
v Barko vi jah
V nedeljo Jc bila v Barkovljph maša zgduSnica za vse padie partizane iz tist< ga okraja. Razen družin padlih je prisostvovala tej tnaSi še velika množica ljudstva. Po maSi so vsi odšii v sprevodu na pokopališče, kjer je barkovljan-bki zbor zapel nekaj aalostink. Dva govornika sta pa v slovenskem in ;tal janskem Jeziku na kratko orisala življenje teh herojev, ki so žrtvovali svoje življenje v narodnoosvobodilni borbi, katera je o-krepila bratstvo med Slovenci in Italijani Tržaškega ozemlja.
Odsek pr morskih partizanov iz Barkoveij se preko našega časopisa zahvaljuj« vsem, ki so se ude-iei.il te žalne svečanosti.
Prestrašil se je nosilnice
Predvčerajšnjim okrog 21 so prišli z avtoambulanco Rdečega križa v ul. Commesrciale 123, kjer Je prebival 40-letni Lanieri Romano, ki se mu je, revežu, zmeSalo in so ga hoteli sosedje spraviti v umobolnico. Lanieri se je vedel še dokaj mirno, dokler niso bolničarji potegnili Jz r<?Sifciega voza nosilnico. Od pogledu na njo pa se je Lanieri začei otepati in braniti na vse kriplje.
Ker je zelo močan, mu bolničarji nisi bili kos in so morali poklicati na pomoč civilno policijo.
Slava padlim junakom
Ker so v ponedeljek potekla tri leta, odkar Je padel tov. Giordano Pech’ari, so delevcl in vodstvo ladle*. elnice Martinurz' poleziJI ob 9 zjutraj na njegov grob v Miljah Venec.
Pred t.emi leti Je padel kot žrtev frSlzma tov Aido Rioaa k! Je stopil leta 1944 v pnrtn,-nike
Fašistične metode
nekaterih pekov se ne bodo obnesle!
Po uspeli stavki pekovskih pomočnikov so nekateri dclcdajalci začeli Izvajati na svoje pekovske pomočn ke precejšen pritisk in Jim groziti z odpustitvami- Poleg tega jim nočejo več dajati kruha in zahtevajo, da se vpišejo v Delavsko zbornico, ki je, kakor j« znano, stavkokazila, in podvzemajo še različne druge korake, da bi se «ma-ščevali*.
Ta pritisk, ki Je popolnoma enak postopkom v času fašizma, so pekovski pomočniki »prejeli z velikim ogorčenjem in jasno lepoveda-11, da so vedno pripravljeni znova pokazati svojo odločnost, ako delodajalci tega š« vedno niso razumeli.
Roparski napad pri belem dnevu
Včeraj okroff 17,50 je prišel v trgovino z zelenjavo na Istrski cesti št, 24, ki je laat 4H-letn« Bosch'ni Brune, mlajši človek, po Imenu Privileggi Jožef, stanujoč v ul. Battera 24, ki je vprašal branjevko. kje je njen mož, češ da ima nekaj nujnega govoriti z njim.
Ko mu je žena povedala, da ga ni v trgovini. Je skočil proti njej, jo udaril s pestjo v obraz in zamašil z drugo roko usta, da bi ne mogla vpiti. Obenem je zahieval, da mu mora izročiti ves denar, ki ga ima v miznem predalu, kjer je vedel, da fcranl dnevni -/kupiček.
Branjevka pa se je toliko oprostila neprijetnega napadalčevega objema, da je mogla zaklicati na pomoč. Civilna policija Je čula njene klice ln prihitela v trgovino ter aretirala napadalca. Boschlnijevo so odpeljali na postajo Rdečega križa, kjer so ji nudili prvo pomoč. Na levem temenu je odnesla večjo bunko in bo okrevala v približno desetih dnevih- Napadalca je poli cija odpeljala v zapor.
danjosti. Kaj koristi, če se tam trošijo milijont in milijoni za takšna dela, kakor tudi za razne ceste, če pa istočasno vojaštvo na vajah brezobzirno tepta s tanki velike površine ie obdelanih njiv in pašnikov! Pa ie nekaj. Pri izsuševalnih delih je zaposlenih pre-cejnje število kmetov, ki zaradi tega zanemarjajo obdelovanje svojih vinogradov in polj, ker jim se to ne izplača. Ne moremo biti proti temu, da si marljiv kmet more zaslužiti kako liro po strani Toda, če gre to na škodo kmetijstva sploh in tistih delavcev, ki nimajo svoje zemlje, bi se s to zadevo morala pozanimati tudi uprava sama. Seveda je pri tem nujna rešitev mnogih perečih vprašanj našega kmeta.
Ce vzporedimo Izsuševalna dela «Pri orehun z nujnostjo novega pogozdovanja, ki je lani tako iz-podletelo zaradi površnosti in nemarnosti, potem je prva dolžnost odgovornih kmetijskih svetovalcev, da storjene napake letos popravijo. Zlasti je velika potreba za tem na golih zemljiščih nad Barkovljami, ob Napoleonovi cesti in tja proti Kontovelu in Proseku. Tam so bili nekdaj gosti hrastovi in bukovi gozdovi, ki so mestnemu prebivalstvu nudili ob nedeljah prijeten oddih. Dela «Pri orehm bodo stala na stotine milijonov. Ze za dosedanja dela za regulacijo Ospa in odvodnih kanalov je predvideno čez 115 milijonov lir. V načrtu je in več drugih stranskih kanalov, zgradftev obalne ceste ob morju ki se bodo stekali v Osp. Nadalje bodo napravili električno črpalko, ki bo črpala 300 do 500 l vode na sekundo. Večji del tega zemljišča bo last tržaške občine, ena četrtina pa bo pripadala zasebnim lastnikom.
Nello Grisoni
in tovariši izpuščeni
Včeraj popoldne so spustili na svobodo pet tovariše?, ki Jih je policija aretirala v petek, ker so na kamionih z mikrofonom propagirali proslavo 1. maja delovnih množic. Izpuščeni so bili tovariši Peter Panelio, Filip Peaza, Duilio Scihat-ter, Silvester Danieli ln Nello Grisoni. Vsi ti tovariši so bili namreč oproščeni že med preiskavo.
Po pripovedovanju enega temed tovarišev so se dogodki tako-J« vršili prejšnji petek.
V petek 29. aprila ob 17 je v ul. Carducci blizu ul. Battisti napadla njihov kamion skupina skvteoristov. Tem se je posrečilo, da so s kamni razbili tudi en zvočnik. Da bi se kamion izognil nadaljnjim incidentom, se je skušal umakniti. Toda v bližini ul. Coroneo je osebni avto gospoda De Bonija predsednika bivšega krožka teroristov «Ober-dan» namenoma prehitel tovorni avto in se postavil pred njim samo, da se je mora! kantfon ustaviti tako da so fašistični banditi lahko napadali tovariše. Vendar so tovariši na kamionu nadaljevali svojo pot do bližine ribarnice ob morju, kjer so jih ustavili policaji z manga neHi.
Tovorni, avto s tovariši so nato policaji peljali na sedež glavne policije v ulici 30. Ottobre. Čeprav ni Special Branch mogla ničesar dokazati tovarišem, in je bila pripravljena, da bi jih izpustil: na svobodo, se je temu upiral samo nek policist, ki Je ustavil avto ln aretiral tovariše. Tako so tovariše zadržali na policiji z izgovorom, da so začeli krožiti z avtomobilom po mestu v urah, za katere še niso imeli dovoljenja.
Kakšno bi bilo postopanje policije, če bi imela opravka z ljudmi, k; bi propagirali proslavo 1. maja DZ, vsakdo ve. Vendar tudi ta njihova poteza ni preprečila veličine ljudske proslave, niti pripomogla k klavrni proslavi «njiho?ega» 1. maja.
Šovinist zabodel šoferja
V soboto okrog tl je vozil avtobus podjetja Ferjančič ljudi s prvomajske proslave proti domu v Bo-ljunec in Dolino. Pri Sv. Ani je šofer to-letni Gombač Sergij iz ul. Cassala 90 ustavil za nekaj trenutkov vozilo, da bi odgnal paglavce, ki so se obesili od zadaj na avtobus. Ko se je vračal nazaj v voz so pristopili k njemu trije moški. Eden od njih, bolj nizke postave in že sivih las po videzu doma nekje iz notranje Italije, mu je dal sunek v trebuh, nakar so se vsi trije naglo oddaljili.
Šofer je mislil, da ga je samo u-daril s pestjo. Ko je pa prišel v Boljunec, je opazil, da zgublja kri in da ga je neznanec zabodel z no žem v spodnji del trebuha. Takoj so poklicali rešilni voz, ki je odpeljal ranjenega šoferja v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti najmanj teden dni.
Po mnenju očividcev so bili trije neznanci verjetno Trumanovi socialisti saragatovega kova, ki so si toliko prizadevali, da bi preprečili ali skalili svečanosti, ljudskega praznika — i. maja.
KOLEDAR
Spominski dnevi J 818 se je rodil Karl Manc, genialni učitelj in voditelj svetovnega proletariata. Umrl je 14. III. 1883. iS-JS se je rodil Henrik Sienkie-u>ioe, poljski romanopisec. Umrl je 15. XI. 1916.
19),5 je bila osnovana vlada LRS.
PJSSSKHSa
Riž za delavce. Opozorjamo delavce, zaposlene v tovai*nah brez tovarniških menz in prodajalnic, da bodo za njih razdeljevali do 15. t. m. po 1 kg riža po 122 lir za kg. Nakazila izdaja Sepral v ul Genova št. 9.
ENOTNI SINDIKATI
Kemična stroka. Danes S. t. m. ob 18 v ul. Zonta 2 seja upravnega odbora.
Kino in gledališče. V petek ob 10.30 v ul. Zonta 2 seja upravnega odbora.
Higienska strokam V petek ob 20 v ul. Zonta- 2 seja upravnega odbora.
Prehrambena stroka. Danes 5. t. m. db 19 seja upravnega odbora.
Zavoj z živežem za upolcojence, Vsi upokojenci, ki so se vpisali pri ES v ul. Zonta 2 za zavoj z živežem (10 kg sladkorja in 1 kg kave) so vabljen!, da se zglase na sedežu v ul. Imbrianl 5. do 6. t. m. s po kojninsko knjižico in s 2000 lirami.
PROSVETNA DS USTVA
Lonjerska dramska skupina priredi v soboto 8. t m. ob 21 v pro štorih prosvetnega društva «S. §kamperle» Jalnovo štiridejanko «DOM»;
«Večer smeha»
Prosvetno društvo na Kontovelu Priredi v četrtek 6. t. m. ob 21 «Ve-čer smeha* e sodelovanjem članov Slovenskega narodnega gledališča. • * *
Prosvetno društvo v Skednju priredi v petek 7. t. m. ob 21 «Večer smeha* s sodelovanjem članov Slovenskega narodnega gledališča.
URADNE OBJAVE
Izlet v Opatijo
ki ga priredi ZDTO
Zveza dijakov Trsta in ozemlja priredi v nedeljo, 23. t. m. izlet v Opatijo. Prjjave se., sprejemajo v kulturnem krožku Grafikov, v ul. Trento 2. vsak dan od 18. do 20. ure. S seboj naj vsakdo prinese eno fotografijo, ki služi za dovoljenje.
Postopek za deblokira nje imovi-ne v dolarjih. Objavlja se postopek za deblokiranje imovine v dolarjih. Prošnje je treba nasloviti na banke, ki so za to pooblaščene. Prošnji je treba priložiti 6ledeče listine:
a) listine, ki dokazujejo državljanstvo lastnika ali, če gre za tvrdko ali družbo z omejeno zavezo, potrdilo trgovinske zbornice, ki potrjuje, da je tvrdka ali družba registrirana v Trstu;
b) listine, iz katerih je razvidna narava, zmesek in nastanek kredita in lastninska pravica, V nadomestilo teh listin notarski akt, ki potrjuje, da ti zneski niso niti v celot; niti deloma imovina nemških ali japonskih državljanov;
c) potrdilo o bivanju. Ce gre za neitalijacske državljane, potrdilo, da zainteresirana stranka biva v Trstu že pred 1. junijem 1947;
d) če bodo poizvedbe Izpadle ugodno, bodo prošnje predložena finančnemu oddelku vojaške uprave, ki bo izdala potrebno potirdilo I>o ugotovitvi, da se zadeva ne tiče interesov nemških in japonskih državljanov;
e) imovin«, manjše od 5000 dolarjev, lahko deblokirajo neposredno pooblaščene banke pod svojo odgovornostjo, potemi ko so uget tovile, da ne gre za lastnike nemške ali japonske narodnosti;
f) čeki za vsak znesek, k! so plačljivi v Združenih državah in ki niso bili plačani, se lahko predložijo v inkaso skupaj z zahtevanim.! listinami;
*i) listine morajo biti predlože. ne bankam do 15. maja 1948;
h) objava ukaza vojaške uprave bo objavljena v kratkem.
ALI SI ŽE NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
'L
Sreda 5. maja
Miran Sonce vzhaja ob 4.44, ob 19.18. Dolžina dneva 14.34. Luna vzhaja ob 3.30, zahaja ob 15.22.
Jutri 6. maja Mladen
ooooooooooooooooooooo«
g SLOVENSKO"'
NARODNO w c GLEDALIŠČE c
o
g ZA TRŽAŠKO OZEMUg [
Danes 5. maja 1948:
K. Simonov: VPRAŠANJA
vanje v prosvetnem dr s «Šfcamperle» pri »v. ob 20.30.
Sobota 8. maja:
K. Simonov «RUSKO VP SANJE». Gostovanje v g	'l
šču «Ristori» v Kopru ob	f
20 liri (sončna ura).
Nedelja 9. maja:
C. Goldoni-M. Rupel: « MORSKE ZDRAHE*. G° p. nje v gledališču «Tartm-» ranu ob 16 uri (sončna PROSIMO točnosti
koncerti
Pevski koncert v Kinu ob ® •
V petek 7. t. m. »b 20.30^ i dvorani Kina ob morju škega zbora prosvetnega ^ «lvan Cankar*. Na ®P° pf metne, partizanske in na, p« sv« mi, katere ,1e zbor izv®?8! uspeli turneji po Srbiji m doni ji.____________
GLEDALIŠČE VERD* j
-o, *t C**«-
Nocoj ob 21 url bo na Micheluzzija predstava famegia»-in «La scorzeta «
Jutri ob 16 uri uomini bisogna domarU» uri «E1 difeto xe nel
Gaby Morlay v gledališč11
Gaby Morlay, slavna	n’
igralka bo v soboto in stopila v tržaškem VerdiJH". pila bo v Eddy Chilamovin ^ in sicer v soboto v nedeljo v «L’amante legitt-
Zadruga prodajalcev
zadruga z o. v. j| v Trst, ul. deile Milirf® 6 sklicuje
REDNI OBČNI 2®°®
1 fl n*
svojih članov za nedeljo	«
1048 ob uri 8.30 v postnih P)edsč- y
u!. delle IMilizle št. 19 » 8 dnevnim redom:	«adsif-
1) Citanje zaipisnika občnega zbora.	„rfbors
2) Poročilo upravnega o d)0gc| nadzornega odbora s P1 odobritve bilance za	nsfc
3) Izvolitev upravnega in nega odbora.	ndobri!
4) Citanje b predlogom novega notranjega prav1®
5) Slučajnosti.
Rojstva, smrti in P°r°^
Dne 4. maja 1S48 se je * ^ ; otrok; umrlo je 6 ljudi, P je bilo 9.	ju«''
CERKVENE POROKE- ^,1 Romualdo Bigollo ln .. “ ps Giorgta Sc&ramelli, bolničar ^ Faochin in zasebnica Arg>“ w ; ben, uradnik Tullio Sartori £ sebnica Emilia Abrami S-ge .jgi j Luciano Gerolini in dn? ‘ <je: Nella Marchi, staVbm Valerio Polli in univ.	d
Maria Belli, električar sej*gUs; mani in zasebnica ILaicla.11®' šofer Bruno Moderz in 5; yvf: Nives Giacon, agent C. jj: jjf Cotar in dnevničarka man, poštar Riccardo Veoo zasebnica Ana Carraro. . ju'
UMRLI »o: 85-letni Nicol°' ,
1 meseca »tari Franko 81-letna Josipi na Trampuž va. y 4 ber. 34-letni Fran Pizen,^5< Josip Rapisarda, 80-letna Brivio vd. Angelini.
Balincarski pokal 1. maja priborjen
Moštvo Bellavista si je pred Konopljarno, Colom in Aguilo priborilo pokal 1. maja
mn ksno
KINO OB MORJU. 15.30: «Na jugu od Paga Paga», Mc Laglen.
GARIBALDI. 10.00 in dalje: »Življenje je čudovito«, J. Stewart,
NOVO CINE. 15.00: «Osramcč«ni».
Življenje najstrašnejšega gangsterja Al Caponeja. Paul Muni.
IMPERO. 14.30: «Borbe v džungli*,
Frank Buok.
ALA.BARDA. 16.00: »Tvoja za vedno*, Deanna Durbin.
MASSIMO. 16.00: «Gcspodovalci»,
John Wayne.
SAVONA. 16.00: «Sum», G. Grant,
Joan Fontaine.
ARMONIA 15.30: «Kri ob zori»,
G. Raft, A. Gardner,
VIAL.E. 16,00: »Srečanje v nebesih*, Roberti Kuminov.
FILODRAM MATICO. 16.00: «Soro-jak», G. Noor, M. Micki.
FENICE. 16.15: »Po zločinu diši*,
Edward G. Robinson.
SUPERCINEMA. 16.00: «Poskus»,
Mcrle Oberon.
ITAUA. 16.00: «Milredov roman*
Joan Crawford.
IDEALE. 16.00: »Okrvavljeni valovi*, G. Raft.
RADIO. 16.00: «Peta, ne ubijaj*,
V^ht0"; ,, mr 'v*sov pokal Je Jugoslavija gladko
ODEC N. 15.30 »Ocoflc« Monte- »Opravila turSke igralce kar s 8:0. kr:stc», John Loder.	s	to zmao-0 si j* Jugoslavija prlbo-
* * •	|r!la	pravico	do nadaljnih tekmo-
KINO V NABREŽINI. V sredo in, vanj ln to proti Italiji, k; Je zma-Četrtek: »Do poslednje kaplj« geia, kakor pravijo «W;Uk-over» krv'». Amerikanski film.	'rad	Poljsko.
V nedeljo zjutraj sta se ob prisotnosti velikega števila gledalcev srečali močni možtvi balincatjcv Cola in Konopljarne. Po poldrugi ur; je bilo stenje ;zenačeno vendar je zarad: napake nekega Igralca Cola in po zaslugi igralca Konopljarne Boncettija prešla v vodstvo Konopijarna, ki je zmagala z razliko 21:16.
popoldne pa je ob Se večjem številu gledalcev bila finalno tekma za prvo in drugo ter za tretjo In četrto mesto.
Izidi tekem so sledeči: Konop-Ijama-Col 21:16, Bellavlsta-Aquila 21:12, Aquila-Col 17:21, Bellavista-Konopljafna 21.11. Pokal 1. maja si je priborila ek pa Bellavista. drugo, tretje in četrto mesto pa so dosegli Konopijarna, Col. in Aqu’la.
ŠAH
Šahovski odsek turnirja 1. ma-vsem udeležencem turnirja 1. maja. da bo danes 5. t, m. ob 20 v prostorih Prlstan'Skega športnega kluba razdeiitev nagrad zmagovalcem bfzotumlrja v okviru športnega tedna. Vsi udeleženci turnirja so vabljen1..
Nadaljevanje turnirja v odbojki
V četrtek 6. t. m. se bodo na igr;Sču Tomažiča c^dalevale tekme v odbojki tn sicer po sledečem ur-n’ku: ob 8.30 Tovarna strojev-Bar-kovlje, ob 9 DSZ ES Tomažič, ob 9.30 Lonjer-Elektra. ob 10 Sv. Mar-kc-Sv, Ivan. ob 10.30 Dijaki Skork-Ija, ob 11 Greta-Tiskarji.
Tenis za Davisov pokal
Jugoslavija - Turč!|a 5:0
V prvem delu turnirja za Da
Istočasno so si priborile pravice za nadaljevanje turnirja tudi Anglija z zmago nad Indijo s 3:2 ter Švica z zmago nad Pakistanom tudi s 3:2, Madžarska, ki 2e sed^J vodi in je gotova zmage nad Av stfijo, dalje vodi tudi Irska nad Luksemburgom s 2:0, medtem ko je Romunija dosegla izreden uajefc kajti do sedaj vodi 1:0 nad Fran-o jo m to v prvem dnevu tekmovanja. .
Za nas je predvsem važno sreča nje za Davisov pokal med Jugos’«-vijo -p Lalljo. Vsak se spominja zmage Milančanov nad Zagrebčani v tenisiu, kjer so igrali najboljši jugoslovanski in italijanski !-graJci. Na vsak način bo borba, ki bo Je v tem mesecu v Zagrebu, izredno težka, kajti obe državi imata odlične igralce, ki ae bodo trdo borili za zmago. Jugoslovan: se bodo pa tem bolj potrudili, da istočasno odgovore za poraz v Milanu.
Športne prireditve 1. maja v Kopru
KOŠARKA — Koper A-Koper B 19:15. V tej tekmi se je pač pokazalo, da jc skupna igra koristnejša, kakor osebna In prav zaradi tega je ekipa Kopra A tako sijajno zmagala. Med zmagovalci so bili najboljši Kralj, Ulfc graj '.n Abram.
Ižoia-Piran 28:4. Po prvem polčasu, ki je končaj z izenačenim i-zidom, Je Kola pričela napadati in tud; sigurno zmagala, posebno po zaslugi igralke Mlllo.
ODBOJKA: ZMftta Buje-Zaičlta Koper 2:0. Ze takoj v začetku se je videlo, da bo zmagala NZ iz Buj, ki se Ji pozna trening in prav zaradi tega Je potrebno pohvaliti NZ iz Kopru, ki se je odlično branila vse do konca kljub premoči.
Odsek košarke pri ZDTV v Kopru
vabj vse člane odseka na se&tanek, kt bo v četrtek 0. t. m. ob 18.
Radijski spo
TRST n (m 203,6,
v sredo 5 maja A
7.29. Otvoritev. 7.30. Kolcaj I Jutranja glasba. 7.45. Nap<^ f * sa in poročila. 8.00. ZakJjuče%(, l( Otvoritev. 11.30. Priljubijo« jjJ dije slovanskih skladatelj®:^ Predavanje: «Novt svet*, i-j „ producirana glasba, l2^ 'f časa ln poročila. 13.00. Gl p? želji. 13.45. Operni dueti. n! pregled tiska. 14.15. P09,, ..g, t ba. 14.28. Citanje sporeda. 1' f ključek. 17.29. Otvoritev, n« glasba. 18.00. Tehnika » darstvo. 18.15. Koncert glas.be. 18.45. Pevski zbor J / ky». 19.00. «Mladina — tv$V' 19.30. Lahka glasba. 19.45.	*
x J.oi/i UalltVu ^luOUMi	ua
časa in poročila. 20.00. Glas ^ n ih narodov. 20.30. Po potci> pr nosti. 20.45. Na saksofon žil Srečko. 21.00. Glasbene 21.30. Swin£! — revija. 21 •'*£ -nfl’ slovenske književnosti. 22. & }t dvorni koncert za violino
— opus 102. 22.30. Zabavni0' V
— prenos iz Ljubljane. *>•. f Černe melodije. 23.15. N«P®,, »f, se in poročila. 23.30. CitanJ*^.« reda. 23.35. Polnočna glasba- r Zakl tu čok.
Tisk Stablllmento Tip. *n
Odg. urednik STANISLAVl--,(fr
i\
MALI O G
V DOBERDOBU MAROOT ^ prodani hišo z 8 prostori, n
ter približno 3000 kv. nr 3O;
V ROCOLU MONTEBEL^i f\ o<i postaje filobuaa T*1*0” —jjji-5’ bližno 1900 kv. metrov **.-it J
Telefonirati na štev,
ADVOKAT
Dr. JOSIP FERFOLl*
je začel zopet P°sloV1 v ul. P. FILZI 17 - Tel-TRST
■ati 59^ ,
ZAKOMSKE SPALNA
lastne Izdelave prodam P® ^ jih cenah; TRST. UL. GlN^
CA št 37 A-	-fj
PohiStvo
L
ifl¥01 m ALEŠA BEBLERJA ¥ LOITOOITO
STALIŠČE VLADE FLRJ
o avstrijski mirovni pogodbi
♦Zadovoljstvo, ki ga čutimo, nam je dana možnost, da podamo svoje stališče, je pomešano J občutki globokega razočaranja, to izhaja jz okolnostl, da naša prizadevanja za pravično rešiten Problemov z zvezi z vprašanjem Pogodbe z Avstrijo — predvsem Problema Slovenske Koroške — šs vedno niso uspešno končana, kprav so minula tri leta, odkar 50 se nehale sovražnosti med ^niženimi narodi In silami osi, j katerih del je bila tudi Avstrija. Kako Je mogoče — je nadalje-yal dr. Bebler — da problema, clsar podrobnosti so tako jasne, »i mogoče tako dolgo rešiti? Brez iv®ma so za to odgovorni tisti Predstavnik; tu zastopanih vladi, to nasprotujejo pravičnim in, po pohmaa utemeljenim zahtevam J^oslovanskcga zaveznika in Podpirajo pretenzije Avstrije, ki sj> očividno prežete s pangerman-6toni duhom. To dejstvo je že sa-^ Po sebi simptom, ki more vzne-**ttl narode, ti »o bili žrtve na-Clstične agresije».
^OLGOLETNI zatiralec ^goslovanskih narodov
Befbler je nadalje poudaril, oasprotnikl uzadovolitve u-'*&vWenJh zahtev Jugoslavije pogosto navajajo, da Avstrija ni bi-V^el hitlerjevske Nemčije, tem-^ žrtev nemške agresije in d«i Vprašanje Koroške nima nič skup-a nemško ekspanzijo. Toda prejšnjih izjavah bo Ju-^'ovansk; predstavniki odbili frvo tezo, dejstva pa, ki so jih na-v*feli, niso bila nikoli izpodbita.
dokazi v rokah*, je dejal na-®l]e dr. Bebler, «smo potrdili, da bila Avstrija — dolgoletna a-*®tgarda nemške ekspanzije na glavnih smeri, t. j. proti Vzh o V’ ^ dolgoletni zatiralec jugo-f~^Bs!kih narodov — izhodna ?/ka in glavno orodje nemške ^totpacitfe Jugoslavije od 1. 1941 ^Gotica vojne. Z dokazi v rokah J10 dokazali, da so se avstrijski "*aci — že po svojih tradicijah JJ^njeni za vlogo zatiralca Ju-w-avije _ posvetili svoji zflobni ^lo?i z Janičarsko prizadevnost-£ M je avstrijskim oficirjem F^tolla prsa e hitlerjevskimi odll-SOvan}i.
, ^aftes ne bom ponavlja! dejstev
za drugim o tej stvari. ki so j navajali delegati naie dr-4ve' Vendar vas moram opozoriti
na novo knjigo, ki smo jo pripravili in vam jo predložili in sicer na knjigo pod naslovom «Poročila o zločinih Avstrije in Avstrijcev nad Jugoslavijo in njenimi narodi*. Prosim vas, da to knjigo preberete, V njej boste našli dokur-mente, ki dokazujejo, kako so pripravljali agresijo proti Jugoslaviji v Avstriji pred in po «an-šlu’su». V tej knjigi boste našli dokumente, ki dokazujejo, da so imeli avstrijski Nemci v Hitlerjevi vojski in v administrativnem aparatu vodilno vlogo pri izvajanju agresije in okupacije, pri izvrševanju vojnih zločinov, pri ropanj in ekspoatiranju jugoslovanskih pokrajin. Posebno bi hotel poudariti dve dejstvi, ki sta ilustrirani v objavljenih dokumentih:
1. Sovražni načrti proti Jugoslaviji niso bili samo delo avstrijskih nacistov, temveč tudi vlade prve avstrijske republike. Ministra Seipei in Schober sta prav v vsem podipirala bodočo hitler-jevsko peto kolono v Jugoslaviji. Med drugim sta imela tudi tesno zvezo s hrvatskimi ustaškimi emigranti.
2. Do vodilne vloge Avstrijcev v pripravah in v agresiji sami zoper Jugoslavijo kakor tudi v okupacij; ni prišlo slučajno, temveč je to odgovarjalo nsikanam hitlerjevskih voditeljev*.
Dr. Bebler Je nadalje poudaril, da so Jugoslovanski predstavniki že prej odklonili tezo, da vprašanje Koroške nima nič skupn€ga z nemškim ekspanzionizmom in da ni bistveno za bodoče odnose med Avstrijo in njenimi sosedi. Stalna germanizacija Koroške je povzročila odpor slovenskega prebivalstva Južne Koroške, ki je zato postala pogorišče nacionalnih borb med zasužnjenim ljudstvom in njegovim nemškim zasužnje-valcem. To zatiranje Je imelo usodne posledioe tudi za same Avsfcriffce.sNi slučajno, da so imele jrermanizatorske organizacija iz časov starega avstrijskega cesarstva svoje najboljše pripadnike in sivoj center na Koroškem. Ko Je cesarstvo propadlo, je borba proti Slovanom dobila samo novo obliko. Avstrijska kampanja med plebiscitom 1. 1920 je bila dejansko borba za «veliko Nem* či jo*. Nacistično stranko so ustanovili na Koroškem že 1. 1921, v pokrajinskem parlamentu pa Je bila zastopana od I. 1923.
Nacistični teror na Koroškem
Na
zadnjih parlamentarnih vo-
jitvah prve avstrijske republik« ,19SO so nacisti dobili največje
L
Mia glasov prav na Koroškem* l939 pa j€	Koroška	edina
^tiijska provinca, v kateri so 4„.c*sti prevzeli oblast že pred udarom na Dunaju. Ne-popis nacistov v Avstriji j? ^jni je pokazal, da Je v mali °roškl 26.673 nacistov, t. J. 11J5% k ~&a prebivalstva, ali 14% nem-
prebivalstva Koroške, kar večji odstotek kot v vsej Vstriji jn, celo večji kot v ea-?**> rajhu. Nacisti Koroške so F. ^ izključno odgovorni za t«-alo4ine slovenskem po-južno od Karavank.
W spTOtniki Jugoslovanskih zah-*>i seveda radi preprečili di-o teh dejstvih in skušajo bj/Poaornost osredotočiti na ple-■cn 1. 1920, Jigar vrednost je več (j'8'unljiva. Spretna plebiscitna S^etrija je tedaj že vnaprej ^^la popolnoma slovenska <io^ Ziljske doline, Mežiške K in del Dravske doline, osta-w' P°k«ij:ne pa, v kateri so Itn plebiscit, so razdelili ta-g;cj<ia »o predeli, kjer »o imeli
, 6,toi več izgledov na uspeh, ill	-	-
«*Hte\ jKodar
*Wil' Prvi ter s tem tvegali od-;ev od svojega naravnega go-
t^ar»kega središča. K temu je lj0“^ *e dodati, da je bilo mno-Munerov pristranskega ravnaje tnedzaveznlške komisije, kd wv°dila plebiscit tako, da tako j^-fcovani poraz, s katerim je K^Sanl kljub vsemu terorju Uj *1% glasov, dejansko sploh temveč uspeh.
'Ma i *mlselno trditi »,	P0"
nadalje dr. Bebler, «da polk 1 za zatirano ljudstvo izgiub-foj Plebiscit rešitev njegovega ji 'ema in njegove zgodovine. ** H; en' plebiscit nikoli ne mo V i ti aič drugega kakor bitka, <ow tSri lmel zatiralec lz Tgo ^ tiskih in praktičnih razlogov n°8t, nikoli pa ne more biti O 7-a to, da bi zatirano ljud-želelo več svoje svobode. ev vprašanja zatiranih na-v Je samo njihova osvobodl-V(n ni^ drugega. Kdor trdi na-n<). pomaga zatiralcem*.
' Bebler je poudaril, da Je to ko!YlS?hS|r[>0 potrdila zgodovina tu 0(1 Plebiscita 1. 1920, Ko-Hij "'ovenči so nadaljevali bor-s>o..KBV’°1e nacionalne pravice po <>r8a**l*«olJah. Koroški po-■asto sltl vlacJi in centralnim ob-^str, v AvttrilJ so poslali dolgo 'o C^^^v, 1, 1922 in 1934 pa oe-f>' fri narodov. Z druge stra - nadaljevali Isto politiko ■' Slovencem kakor jo je
bler, «so v Avstriji izvedli drugi plebiscit, toda to ni bij formalen plebiscit, temveč krvavi plebiscit, kd Je dokončno odvzel vsak pomen plebiscitu 1. 1920. Medtem ko (je Nemška Avstrija glasovala za Hitlerja in mu dala 1.300.000 vojakov, kar je 18% svojega prebivalstva, so se koroški Slovenci uprli a orožjem v rOki in se borili na strani zaveznikov ea svojo svobodo in za zmago demokracije. Več kot 3.000 koroških Slovencev je stopilo v narodno-osvobodilno vojsko Jugoslavije*, vse prebivalstvo pa jim je dajalo moralno in
■t -	--
N,
<%
V,
Prva avstrijska republika.
glavnem
.®ni režim Je • ISjo®*® situacijo, kakor Je bila f^lht*' ^"ndsrtenfiihrer Mnyer-\ Mati	dolžnost	je bila
t(t’ski Jac'8^ično politiko v Slo-Ni, . K°roški, .Je 1. 1942 U¥rc-I6 'mnogo znakov o soli-f o ln pobratimstvu Sloven Cn* 'n druge strani Kara-zato odločil, naj pre-^5^'lne skupine koroških
notranjost dežel#*.
proti hitlerjevski nadaljeval dr. B«-
DR. AL.ES BEBLER
materialno pomoč. Zato je tudi bilo na tisoče aretacij in na stotine težkih obsodb, ki so Jih izrekla hitlerjevska sodišča.
Poraz nacistov ni prinesel koroškim Slovencem nacionalne svobode, kljub temu da so se borili na strani zaveznikov. Koroški Slovenci so nadaljevali borbo do današnjega dne aa svoje nacionalne pravice in za svojo na cionalno državo. Nikoli se niso nehali boriti za združitev z Jugoslavijo in to niti pod pritiskom novih avstrijskih oblasti niti’pod pritiskom britanske vojaške u-prave na Koroškem, ki je šla celo tako daleč, da je zahtevala, naj odstopijo od svojih pravic za združitev z Jugoslavijo. Ko tej zahite vi niso hoteli ugoditi, britanska uprava ni dovolila koroškim Slovencem njihove politične stranke. Koroški Slovenci se moratfo danes boriti celo za tiste nacionalne pravice, ki so Jih že imeli v sen-ženrrčnek; Avwtriti in rd k^t^rih so nekatere obdržali celo pod nacističnim režimom vse do naci-stičnoavstriiske agresije proti Jugoslaviji*.
UPRAVIČENE ZAHTEVE JUGOSLAVIJE
Nato fe poudaril, da je teza o tako imenovani nedelj vosti Koroške prav itako m oariovana. Dr. Bebler je izjavil, da je i*f naše delegacije v Svetu zunanjih ministrov na zasedanju v Mo. skvi, podpredsednik vlad* Edvard Kardelj postavil to ne-vzdržljlvo tezo na njeno pravo mesto. Dr. Bebler Je nadalje dejal,- da Je treba pri določevanju avstrijske meje upoštevati sedanji etn-čnl položaj, čeprav
je ta že rezuliiat pritiska nemških okupatorjev. Jugoslovanska delegacija je tako mejo, odi-nosno etnično linijo, ki upošteva etnične otoke na obeh straneh, že enkrat predlagala. Tako bi ostalo na obeh straneh približno Cnako mečne manjšine, le jugoslovanska manjšina na avstrijski alrani bi hla v rahli premoči. cMi smo, gospodje, objavili, da bomo stavili nove predloge gle de južnih mej Avstrije*, je nadaljeval dr. Bebi ii, «Dejansko st' je vlada FLRJ že pred nekaj časa odločila, da stavi predlog o meji. Tak sklep je sprejela zato, da bd še enkrat pokazala globoko željo po miru * svojim sosedom in po miru sploh. Jasno j«, da nova meja ne pomeni, da so bile naše prvotne zahteve pretiran^ ali pa neupravičene.
Prav nasprotno. Vse, kar smo zahtevali, je nesporno jugoslovansko ozemlje, to pa, kar tedaj delamo, je žrtev, ki smo jo napravili kljub našj pravici do tega ozemlja, ki smo ga do sedaj zahtevali. Nova meja se loči °d etnične meje na škodo Jugoslavije in slabi stališče principa ravnotežja — ravnotežja na škodo jugoslovanskih elementov !n pušča v Avstriji okrog 85.000 Hrvatov in Slovencev, medtem ko ostaja v Jugoslaviji okrog 45,000 avstrijskih Nemcev*. Ozemlje, ki bi ga dobila Jugoslavija z novo mejo, vključuje 68 občin, izmed katerih jih ima 53 Itako imenovane dvojezične šole, od 15 ostalih občin, kjer ni dvojezičnih šol, pa tvori 14 občin sektor Celovca, en del sektorja na jugoslovanski strani, ki je v znatni meri germaniziran. Ozemlje, ki ga zahteva FLRJ po novi meji, ni gospodarsko važno za Avstrijo, ker ne gre po njem nobena komunikacija, bodisi m<5d-pokrajinska, bcdM mednarodna, niti ni na njem nobenega indiur atrijskega podjetja nacionalnega pomena. Površina zahtevanega ozemlja itvori okrog 2% površine Avstrije,, prebivalstva pa je okrog 2% sedanjega prebivalstva Avstrije. Omeniti moramo«, je dejal dr. Bebler, «da zahtevano ozemlje ■ustreza po novem predlogu skoraj popolnoma celovškemu bazenu* z mirovne konference v Parizu iz 1. 1919., ki je sklenila, da se tam izvede plebiscit. S te-m sklepom je konferenca priznala zemljepisno In gospodarsko možnost, da se odcepi ta bazen od ostale Koroške, pa tudi zelo sporni značaj avstrijske pravice do tega bazena*.
Dr. Bebler je izjavil, da glede na to, da bi postala jugoslovanska manjšina, ki bi ostala v Avstriji,, številčno mofinejša, dobivajo zahteve vlade FLRJ, kt se opirajo na politične in kul. turne pravice te manjšine, večjo veljavo.
O vprašanju reparacij odi Avstrije je dr, Bebler poudari'1, da škoda, ki jo j c Avstrija pr:za-dejala Jugoslaviji, ne obstaja samo iz množičnih pobijanj Številnega prebivalstva, človeških žrtev med vojaškimi operacijami in materialnega opustošenja, za katera so odgovorne avstrijske okupacijske čete. V tej škodi je zapopadena politika ropanja in izkoriščanja okupiranega Ju-goelovanskega ozemlja v prid avstrijskemu gospodarstvu^ s čimer se je Avstrija obogatila,
POTUJČEVANJE SE VEDNO V VELJAVI
«To, da nami nočejo priznati reparacij*, J« dejal dr. Bebler, «bi potemtakem pomenilo ne samo opravičevanja okupatorjevih akcij, temveč 'trudi to, da bi prisodili okupatorju lastnino nad bogastvom s tem, da so spravili njegova žrtve na beraško palico. Politično bi bilo to obrahritev bivšega napadaloa, kar bi bilo *olo usodno za bodoči mir v Ev. ropi. To je tembolj točno, ker lahko sklepamo iz načrta pogodbe, ki ga vi, gospoda, izdePrn-jeiffc, da bi Avstrija dejansko prejela reparacije pod naslovom premoženja Nemčije ali nemških državljanov, od\ katerega so samo en del, in to z veliko zakasnitvijo kompenzirali s plačilom Sovjetski zvezi. Tako, glejte, se spuščate v nevarnost, da bi bivši napadalec prejel reparacij« in ozemlje od svoje glavne žrtve. Jugoslovanski narodi, ki so toliko pretrpeli zaradi nemške in avafrijsko-nemško agTeslje in okupacije in ki so toliko pripomogli k zmagi zaveznikov, ker so žrivovali 1,700.000 življenj in pretrpeli materialno škodo nad deset milijard dolarjev, ne morejo verjeti, da bi megli njihovi zavezniki kaj takega naklepati*.
Dr. Bebler je navedel dejstva o nadaljevanju gormanizatorske-j?a pritiska v Slovenski Koroški po vojnit kar je še e.n vzrok več. da vztraja vlada FLRJ pri svojih iieritorialnih zahtevah. Poudaril Je, da je posebno organizacija avstrijskih Nemcev iz dobe prv« avstrijske republike, ki je svoje ime «H?iimatsdien®t* že večkrat menjala, še danes pod imenom «Zvcza domovini zvestih Južnih Korošcev* nadaljuje svoje gCr-manizatorsko delovanje. Koroška vlada Hansa. Piescha, prva vlada po porazu nacistov, Je prevzela oblast direktno iz rok nacističnega gaulajtorja z obljubo In nalogo, da bo branila «s\'obo. do nedeljive JCoroške* in da »nikogar ne b^do preganjali zato ker je bil član nacistične stranke*.
«Na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni*, je dejal dr. Bebler, <*je jugoslovanski delegat Veenič opozoril, da bi lahko imel sklep glede Koroške, ki bi dajal prednost avs tri jsk o-n emš ki ek-
spanziji na škodo nacionalnih pravic Jugoslavije, najresnejse posledice. Ko je Lloyd George pisal svoje spomine 1. 1923, o pariški konferenci, je omenil tod: to izjavo. Dejal je, da. so hile besede jugoslovanskega delegata preroške. Danes, ko je druga sve tovna vojna pokazala, do kakšne mere so se zaskrbljenost in takšna prerokovanja uresničila, ali hočete v resnici ponovno pričeti s starimi napakami. Velike zahodne sile*, je zaključil dr. Bebler, v<se često obtožujejo, da dajejo s svotjo politiko v Nemčiji la Avstriji prednost obnovi nemškega ekspanzionizma. Vprašanje Koroške, prav tako kakor vprašanje avstrijskih reparacij, ki jih zahteva Jugoslavija, daje dobro priiiko tem vladamii, d® ovržejo te obtožbe. Stvar miru bo s tem samo pridobila*.
%	'".V-1	’
s*-—
UR
PREJŠNJI ZNESEK . . 115.985 GERK FRANC . . * . .	1.000
SILA MARIJ .......... 1.000
KOREN FRANC . < . .	1000
ULJENTK IVAN , . , . .	1.000
MARJON SIKST . . . i 1.000 VRABEC ALBERT . . .	1.000
LAVRENČIČ ANTON .	1.000
CAHARIJA FRANC . .	1.000
Ing. STANKO STARC . 1.000 URŠI C VLADIMIR . . . 1.000
SKUPAJ 125.985
{Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi).
OPOZORILO prispevki v sklad 43» zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* »e sprejemajo: v ul. Machiavelli it, 1-/., pri vseh slovenskih m hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ose ml ju in prt upravi«Primorskega dne tv nika» Goldonijev trg it. l-I. Za prispevek v xnesku nad 100 Kr prejme darovalec sočasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime.
POLITIČNA PANORAMA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
OPOZICIJA PROTI LF
J&TU33J:	UKŠIČ
Predstaviti Jugoslavijo kot šahovsko figuro Moskve in «slovanskega imperializma> je brez dvoma zelo koristna stvar, da bi se mogle na m-cionalisticnih pozicijah mobilizirati politične sile in da bi se moglo opravičiti njihovo sovraštvo in odpor proti Jugoslaviji.
Med nekaterimi Slovenci je imel vpliv Jugoslavije negativne reflekse ter je notorično liberalno-burioazne, desničarsko katoliške in slične elemente s srednje ali veliko -burloaznimi gospodarskimi pozicijami odkrito ali na skrivaj privedel v opozicijo proti ljudski fronti.
Znova moramo še naglasiti, da se veliki podjetniki upirajo uporabiti svoje kapitale v teh krajih. Negotovost in po-manjkanje zaupanja v bodoč-
10VA ČEH« UPRAVA
Predlog za novo češkoslovaško ustava, ki jo je izdelal poročevalec ustavnega odbor«, profesor Karlove univerze in ljudski poslanec dr. Vladimir Procnazka in Jci je bila v teh dneih predložena ljudstvu v pretres, je zgodovinski dokument, ni nobenega dvoma več, novo ustavo v vSeh glavnih načelih sprejela
ir,: Z VOLw I ČEŠKEGA IN SLOVAŠKEGA NARODA
Danes da bo njenih usta-
vodajna narodna skupščina, na kaj bo stopila v zgodovino češkega in slovaškega naroda v gvojstvu dokumenta, ki bo obsegal in legaliziral vse, kar je bilo pozitivno v prvi republiki, kakor tudi yse zgodovinske izpre-membe češkosiovaškega družbenega reda, ki sta ga povzročila mesec maj 1945 in februar 1948. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da bo nova češkoslovaška ustava prešla v zgofiovino pod imenom Gottwaidova ustava.
Jedro predloga nove ustave je v poglavjih o narodnih odborih, o gospodarskih pravicah in o Slovaški. Ostala poglavja z večjimi ali manišim; spremembami — ne z načelnimi spremembami —■ so biia prevzeta iz prve ustave. Funkcijo narodnih odborov razum«
predlog ustave tako, kakor jo je zgradilo življenje, in sicer da ljudstvo s pomočjo svojih izvoljenih predstavnikov ne samo odloči, temveč tudi ima moč, da sprejeti sklep izvrši. Predlog ustave reši tudi razmerje med obema enakopravnima in suverenima narodoma, ki tvorita nedeljivo republiko Cehov in Slovakov. To razmerje je rešeno y duhu enakopravnost] obeh narodov, v diAu košičkega programa ter obenem zagotavlja nedeljivost in enotnost češkoslovaške republike.
Najvažnejše in načelno novo pa je v češkoslovaški ustavi poglavje o gospodarskih pravicah, ki zagotavlja z odstavki o nacionalizaciji, o odgovornosti vlade, da bo gospodarstvo načrtno vodila in z drugimi nalogami, pot k socializmu. Sele iz teh v ustavi zajamčenih pravic izhajajo pravice posameznika, ki so znane iz stare u-sfave, ter so izpopolnjene s celo
Jugoslovanska mladina
V) ' •
1 a-	t	‘4
H I ■'	|t^
v;-;.fvV. ■
Z VELIKO LJUBEZNIJO SODELUJE PRI OBNOVI NOVE JUGOSLAVIJE
maj
v Beogradu
1948
Skozi sončne In z zastavami okrašena beograjske tihce je kc-rakalo danes zjutraj morje delovnega ljudstva, ki je manifestiralo za mir in napredek. Očividci ce nljo, da je defiliralo okrog 180.000 ljudi. Komaj tri leta potem, ko je počil zadnji strel v vojni, ki Je uničila večji del dežele, je beograjsko ljudstvo ponosno razkazovalo uspehe svojih naporov v preteklem letu.
Maršal Tito je gledal na povor ko na glavnem mestnem trgu. Z njim je bil prczld:j jugoslovanskega i>ariamenta, člani centralnega odbora komunistične partije Jugoslavije, člani tujih diplomatskih zastopstev in zastopniki raznih ljudskih organizacij. Vse ljud stvo je burno pozdravljalo maršala Tita.
Mimohod pred tribuno je trajal nad tri ure. Ramo ob rami z beograjskimi delavci so korakali Makedonci in Slovenci, Hrvatje in
Črnogorci in Bosanci v njihovih slikovitih narodnih nošah in se vrstili v prepevanju svojih narodnih pesmi. S posebnim navduše njem so bile sprejete skupine madžarske, romunske, slovaške in ?Ihanske narodne manjšine, ki so tudi prepevale svoje narodne pesmi. Tudi italijanska manjšina je poslala zelo številno zastopstvo in so ji Beograjčani živahno ploskali.
Na obeh straneh povorke je stala po pločnikih ogromna množi ca Beograjčanov, ki je burno pozdravljala mimohod. Posebno navdušeno so pozdravili mladinska brigade, ki grade Novi Beograd na ozemlju onstran Save. Mladinci so nosili transparente, na katerih so obljubili, da bodo v nekaj letih izgradil' lepo novo mesto za 250.000 prebivalcev*.
Mir, delo in napredek! To je bilo vzdušje, v katerem je beograjsko ljudstvo praznovalo 1. maj 1948,
vrsto noyih pridobitev tako: pravico m izobrazbo, pravico na delo, pravico na pošteno nagrado za izvršeno delo, pravico saščite zdravja in starosti itd.
Po gospodarskih in socialnih pravicah pridejo ¥ ustavi na vrsto kulturne dolžnosti države in kulturne pravice državljanov. Poglavje o narodni kulturi določa, da ima vsak državljan pravico do izobrazbe in to po njegovi zmožnosti ji po potrebafin narodne celote. Osnovno šo-stvo je enotno, brezplačno in obvezno. Dal;e je zagotovljena svoboda govora v kakšni koli obliki ali načinu, prav tako svoboda ustvarjalnega duševnega delovanja, znanstveno raziskovanje, umetnost itd. Vse to je Me.gna charta češkoslovaških kulturnih znanstvenih delavcev.
Novo ustavo so delali skeraj dve leti in še pred nekaj meseci so nasprotniki Jrdili, da ne bo pravočasna iadielana in to zaradi težkih predfebruarskih političnih razmer, češ da se odgovorni politiki niso mogli sporazumeti o glavnih načelih nove ustave — na pravicah narodnih odborov, na gospodarskih pravicah in o rešitvi razmerja med Cehi in Slovaki. Tudi to dejstvo najlepše dokazuje, kako so »e politiki, ki so Jih februarski dogodki neusmiljeno odstranili, odtujili duhu naricdne fronte, duhu češkoslovaške ljudske republike. Prav iti ljudstvu sovražni politiki »o zakrivili, da ustava tako dolgo časa ni bila obelodanjena. Po odstranitvi teh politikov pa je bila ulova ustava zelo hitro dokončana, v čemer je tudi velika zmaga februarja 1948.
V vsej Češkoslovaški, po tovarnah, delavnicah, šolah, uradih in na javnih zborovanjih, razpravlja češkoslovaško ljudstvo o novi u-stavi, katere predlog je bil podan ustavodajnemu odboru narodne skupščine v pretres. Namen teh množičnih razprav o novi ustavi med češkoslovaškim ljudstvom je ta, da se dopolni predlog ustave pred sprejetjem v skupščini. Predlagana je biia že cela vrsta predlogov in dopolnil, ki jih odgovorni krogi skrbno preučujejo. Zanimanje češkoslovaškega ljudstva do nove ustave pa je obenem tudi izraz njegove samozavest;, kar je zopet dokaz uspehov nove ljudske demokratične vlade na polju gospodarstva ter notranje in zunanje politike, ki prežeta v duhu iskrenega sodelovanja e vsemi slovanskimi državami, poudariti pa moramo tudi, da vlada veliko zanimanje za novo ustavo ne samo pri delavstvu i,n izobražencih, temveč zlasti pri kmečkem ljudi-stvu, ki je bil svoj čas izrazito ne-poljtičen. Vse to pa nam dokazuje, da je nova ustava zgrajena na zdravih osnovah, da je glavni temelj državne enotnosti delavcev in kmetov in edinstva Cebcv in Slovakom.
Po 1. maju 1948 bo ustavni odbor narodne skupščin« končal Svoje delo, nakar bo predlog nove ustave pcedan plenumu ustavodajne skupščine. Nova češkoislova-ška ustava bo slavnostno sprejeta in razglašena 9. maja 1948, na dan tretje obletnice, ko je Rdeča armada osvobodila Prago in Češkoslovaško.
nost, ki ju v največji meri povzroča imperialistična propaganda in vse provokacije, so karakteristika tukajšnjega gospodarskega ambienta.
Vpliv Jugoslavije, ki izhaja tudi iz njene bližine, je povzročil, da se je situacija zakoreninila, gospodarsko gospodujoč razred, ki ga podpirajo in hujskajo imperialisti, pa v upanju, da bo «od-daljih socializem, do dna vrgel v borbo proti tukajšnje-m:« demokratičnemu gibanju.
Ofenziva oblastvenih organov proti tukajšnjemu ljudskemu gibanju temelji na obrambi, ker skuša predvsem zavreti prehod novih plasti prebivalstva na levičarske pozicije in preprečijo pastiviza-cijo drugih, ki so sedaj aktivni priključek tukajšnjih tako imenovanih italijanskih gibanj. Ta ofenziva naj slednjič vlije upanja tudi drugim omahljivcem, ki vidijo, da je usoda imperialistov na vsem svetu resno kompromitirana in se sprašujejo, če ni prišel čas, da revidirajo neke pozicije.
Perspektive borbe ljudske fronte so izredno ugodne aa vrsto situacij krajevnega in mednarodnega enačaja in to zlasti zaradi špekulacij in intrig okoli Trsta. Imperialisti so vsak dan bolj prisiljeni razkrivati, da predstavlja zanje Trst eno izmed tolikih šahovskih figur, ki se jih imperialistični politikanti poslu-iujejo, kot jim prija in ki ravnajo s tržaškim prebivalstvom kot s prebivalstvom kakršne koli kolonije.
Prepletanje raznih momentov in interesov krajevnega in svetovnega razporeda, momentov in interesov nacionalnega in socialnega značaja na polju odnosov med tukajšnjimi in svetovnimi silami ter refleksov velikanske bitke med antiimperialistično in imperialistično fronto zadostujejo, da nam povedo, ko,ko zamotana je slika tukajšnje situacije.
Prav gotova bi bila ta slika popolnejša, če bi tem ugotovitvam bistveno političnega značaja dodali analizo gospodarske politike, ki jo vodijo posestniki vzvodov gospodarstva, analizo perspektiv, ki se odpirajo Trstu na tem področju. Po drugi strani pa bi bilo potrebno pokazati, kakšna je medsebojna odvisnost in razvoj politične borbe v dveh conah Tržaškega ozemlja in slednjič preiskati vse aspekte politike «zaupniških u/prav-nikov».
Na vsak način pa lahko zatrdimo, da je v neposredni bodočnosti za krajevni in mednarodni razvoj položaja zelo verjetna izprememba odnosov sil v vso korist ljudske fronte, to je v korist SIAU.
VAZNE VESTI IZ VSEGA SVETA
Koroška OF zaliteva slovensko šole
DUNAJ. — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal zavezniškemu nadzorstvenemu svetu za Avstrijo spomenico, v kateri je predo-čil težko stoletno borbo, ki jo vodi Slovensko ljudstvo na Koroškem zw pridobitev slovenskih narodnih šol. V spomenici obveščajo zaveznike t poskusih avstrijskih oblasti, ki so vselej hotele raznaroditi in, germanizirati koroške Slovence, odpravi tl slovenske ?ole in uvesti dvojezične nemšk0-sl°lvens'te šole. Tudi po padcu nacizma je bil uveden v vseh šolah Slovenske Koroške dvojezični pouk, toda kljub zakonitim predpisom n'so izvajali niti tega.
Poleg tega so nastavile koroške oblasti na vseh teh šolah nacistične učitelje, ki so na grd način zastrupljali duše slovenskih otrok. Avstrijske oblasti pa hočejo odpraviti sedaj celo dvojezični pouk v šolah in vpeljati izključno nemški pouk tudi za siovenske otroke. Spomen'-ca še poudarja, da je kulturni svet slovenskih Korošcev zahteval lani od avstrijskega prosvetnega ministrstva, naj otvori moško in žensko učiteljišče ter kmetijsko šolo, ■ slovenskim učnim jez'kom. Toda imenovano ministrstvo Je kultur1-nemu svetu odgiovorilo, da bi dovo-lilo otvoritev teh šol pod pogojem, če bi koroški Slovenci podali vda nostno izjavo jn se odpovedali svojim narodnim pravicam. Glede na ta dejstva, tako spomenica zaključuje, Je očitno, da bo mogla edine priključitev stovenskera dela Koroške k Jusfoslavljl inpolniti saht*. ve in pravice koroških Slovencev,
Samo nacistom
bodo plačali pokojnine
BERLIN. — V zapadni Nem-čij' bodo plačaH pokojnine bivšim častnikom Wehrm«ehta, ki tam bivajo. dočim j:h ne bodo plačali antifašističnim vojakom. Oblasti v Hessenu so izjavile Nemcem, ki So bili ujeti in so se borili prostovoljno v Sovjetski zvezi proti Hitierjevt vojski, da tisti, ki so zaradi tega postali invalidi, nimajo pravice do pokojnine, ker niso bili ranjeni v sestavu nemške vojske, pač pa medtem ko «so se borili pi*oti Hitlerju*.
Traktorji iz SZ
na Reki
REKA. — 28. p. ra. »o izkrcavali tukaj moderne traktorje in razne druge stroje, ki jih bo jugoslovanska vlada dodelila posameznim poljedelskim postajam. Traktorji in stroji so prišli iz Sovjetske zveze.
V Buzetu so popolnoma obnovili opekamo, kjer bodo izdelali letos 90 000 kosov zidne opeke in 90.000 strešnikov.
O teniških igratcih
čsst
Neki tržaški list piše pod velikan naslovom, da so št-rje češkoslovaški igralci tenisa, med katerimi je znani igralec Drobny, ki so prejšnji tfden igrali v Italiji, ostali v Palermu ter da so izjavili, da se ne nameravajo vrniti v CSR.
Kaj kratko pa je bilo veselje omenjenega lista, kajti agencija ^France Presro* je javita Proge, da je češkoslovaška teniška zveza prejela od omenjenih igralce? iz Palerma brzojavko sledeče vsebine: «Ne igramo. Smo bolni. Vrnili se bomo prihodnji tedem.
Oviranje repatriacije
VARŠAVA. — Na tiskovni ken-fe renči je ravnatelj konzularnega urada Saybek izjavil, da angleške zasedben? oblasti v Nemčiji niso izpolnile obljube, da bodo pospeševale repatriacijo Poljakov la Vestfalske, poudaril je, da delajo Angleži vsakemu prosilcu ov.re za povratek v domovino. Od 247 oseb, ki so se vrnili letos na Poljsko, je bilo 81 rudarjev, med njimi n Že upokojenih, ostali povratnik« so bili invalidi, delavci to rokodelci. Nasprotno pa se bo v juniju pričela repatriacija 16.000 družin s približno 50.000 osebamd onih Poljakov, ki bivajo sedaj v Franciji.
Obletnica padca Berlina
BERLIN, 3. — Sovjetski polkovnik Tul pa nov je v govoru po radiu proslavil današnji dan kot dan zmage, ko je Rdeča afmada eavzela Berlin. Nadalje Je omen.1!, da j« nemSka prestolnica v sred‘S6u sovjetske cone in po večini tudi pod sovjetsko upravo.
Francoske žene grškim partizanom
PARIZ. — Zveza francoskih *en je izročila odboru za pomoč de-mokrati&tti Grčiji. 800 kg sanitetnega materiala, veliko Število odej in 40.000 frankov kot pod/poro bo-jevn'kom grSke demokratične vojske. Nedavno je zveai francoskih xen poslala odboru za pomoč Grčiji tisoč kg sanitetnega materiala, 25.000 frankov in prav tako mnogo odej.
Fial in Marshallov plan
RIM. — Italijanska vi* da j» prepovedala tovarni Fiat izve« 2000 tovornih avtomobilov na Polj-sko. Prepoved izvršitve tega poljskega nakupa bo prisilila tovarno Fiat, da bo morala odpustiti večje Število delavstva. V Rimu je spletno znano, da Air. eri ft a ni nočejo, da bi tovarne Fiat «prevefl proizvaja*-le», ker hočejo, da bodo ZDA prodajale avtomobile oelo Italiji.
Mac Arthurjeva samovolja
TOKIO. — Sovjetski ln angl«. Ski predstavnik sta ostro kritiai. rala enostranski ukrep generala Mac Arthurja, ki je dovolil Japonski, da »me imeti sa obrambo obale 125 ladij razne 'tonaie. Sovjetski in angleški delegat ata poudarila, da bi moral general Mac Arthur predložit« reSitev tega vprašanja pred zavezniški nadzorstveni svet »a Japonsko.
Tajni sporazum ZDA-Danska
KODANJ, 28. — Danski tedflflc «Ugnes Ekke pi*e, da Je stavila Danska na podlagi tajnega dogovora. svoje sile ma razpolago ameriški vojski, ln da ji je dala pravioo razpolaganja tudi z neko dansko luka Nadalje je ameriSko runanje ministrstvo, ne da bi o tem obvestilo dmsko vlado pomnožilo na Danskem svoja konzularna zastopstva. Na Oroettiandiji so »edaj J ameriSki konzuli, med tem ko pred vojno ni bilo niti enega in čeprav nivr.a niti en konzul dnevno za eno uro dela.
PRIMORSKI DNEVNIK
1. V okviru športnega tedna so poleg domačih igralcev nastopale tudi sindikalne nogometne reprezentance Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije in Italije. Na sliki: nagraditev moštev.
2. Pogled s tribune na vrsto nastopajočih in na množice gledalcev v ozadju v trenutku, ko je bila med igranjem himne Sv. Justa dvignjena na drog tržaška zastava.
3. Skupine naraščajnic pri iz-vajanju simboličnih prostih
1	»	5	IJj	vaj.
ih w±	A	J	4* Na stadionu so nastopil^ tu-
"	M	Ki	dl naši pionirji in pionirke,
t iv	■tiŠM	ki so s prikupnimi gibi nav-
b IHf,	dušili gledalce.
mfallrTn	5. Sprevod fizkulturnikov, ki
80 Prc<* nastopom na stadio-.	,	’	ni* z zastavonoši na čelu kre-
*	1	*	*'**	%&&«'■■	na trg Perugino,
\T’	mk	*?	6. Iz tisoč grl je donela udar-
V %	**** P€sem mladosti.
«)■»#>	7. Poleg inozemskih nogometa-
M ■	v **'i	i	šev so bili v okviru prvomaj-
skih prireditev udeleženi tu-^ I	^	—	>	*** češkoslovaški orodni telo-
4	flB	|	vadci. František Bulva, član
v”*«	f&F	'j	brnskega Sokola in bodoči
Sfcv,	jJ	]	član olimpijske vrste, je s
skladno izvedbo vaje na ko-1	nju navdušil občinstvo.
‘Va stadionu zbrana množica 1	-	je napeto sledila posamez-
'	nim točkam sporeda.
sonce je! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše cutimo!,(