Gl ASILO Štev. 36 — Letnik IV. PTUJ, 14. sept. 1951 Cena din 5.— Poitnfna plačana gotovini UrednîSiTO fa пргата Ptuj. MLO. 11 oadstropi« - TeUfoo 4tev 156 - ČekoTral račun pri Narodni banki Ptui itcT. 143-90322-0 — Urejule aredoiSki odbor — Odgovorni ored- aik Vrabl Joie — Rokopisov d« vračamo — Mesečna naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din. celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki so plačali din 156 — za celo leto. doplačajo din 52^. — Tiska Mariborska Uekaroa Gospodarska samostojnost mestu ptaiu mnogo obeta jia zasedanju MLO Ptuj dne 30. av- gusta t. 1. je bila po referatih o gospo- darskih uspehih in težavah obširna ¿iskusija, v kateri je bilo sprejetih več predlogov za bodoče izboljšanje delana ^^eh gospodarskih ix)dročjih. V ospredju vse diskusije je bil pred- jog Sil^® izločitve mesta Ptuja iz se- Istav» okraja ter ptujske j^ospodarsko- jpolitične samostojnosti. Ker je bila o tem predlogu obširna (ilskusija med prebivalstvom, je vseka- ) svetovni spopad. Spričo tega vprašanja je gdč. Higins izjavila maršalu Titu, da je imela pri svojem nedavnem bivanju v Vzhodni Nemčiji priložnosti slišati od nemških voditeljev zlasti pa od Ulbrichta, do- mnevo, da bi mogla biti vojna proti Jugoslaviji totalizirana tako kot vojna v Koreji. Na njeno pripombo, da je to zelo zanimiva filozofija, je maršil Tito odgovoril, da je ta njihova izjava de- jansko samo tisto, kar mi pravimo, da oni na Vzhodu mislijo. Ali je vaš primer ptovzročil gi- banje nazionalne osvoboditve v vzhodnih državah in kakšen je se- daj položaj v teh državah? Mar je res, da narašča v informbiro j skih državah nezadovoljstvo in prihaja do uporov? Ce so upori, ne bi mogel reči, da pa nezadovoljstvo hitro raste, je res, zlasti v Bolgariji, na Madžarskem in v Alba- niji. Naš spor s Sovjetsko zvezo, pro- pad njihovih napovedovani, da se bo JugosIaAija prodala zahodnim kapitali- stičnim državam, propad vseh njihovih prorokovanj v propagandi proti nam, naša doslednosv v notranji in zunanji politiki — pri notranji graditev socia- lizma, v zunanji pa načelno stališče v vseh vprašanjih — vse to je nedvomno dovedlo do tega, da Je ugled Jugosla- vije po vsem svetu ogromno narasel in seveda tudi v vzhodnih državah. Za- radi tega imajo Rusi tudi tam vedno večje težave, ker so metode, ki jih tam uporabljajo, absolutno tuje tem drža- vam, njihovi narodi pa so vedno bolj nezadovoljni. V Evropi in na svetu se zmanjšujejo simpatije do Sovjetske zveze prav zaradi njene politike do Jugoslavije, ker so tukaj prišla v po- polno nasprotje njihova dejanja « nji- hovimi besedami in propagando — s tem samim pa so prizadete tudi druge komunistične partije, ki so pod vpli- vom Sovjetske zveze in Kominforma. To se že precej vidi, in samo še disci- plina povzroča, da se to številčno ne izraža Toda pri volitvah je opaziti silno padanje uspehov. Sodim, da lo- čitev teh partij od vsiljenega vodstva Moskve in več samostojne politike v vsaki od njih lahko dovede do določe- nega uspeha v vsaki državi posebej. Slepa podrejenost Moskvi, oziroma vrhovnemu mformbirojskemu vodstvu v Moskvi ovifa delavska gibanja, da bi se širila in imela vpliv med ljudstvom. Izgubljajo vpliv med ljudstvom zato, ker jih ljudstvo smatra za moskovske agente. Kakšno je upanje, da bi se na- rodi v teh državah satelitih Sovjet- ske zveze rešili izkoriščanja in kaj bi se v tem oziru lahko storilo? To je precej zamotan problem. V teh državah je nezadovoljstvo iz več raz- logov, od katerih je eden tudi v tem, ker jih Sovjetska zvnza v resnici precej izrablja. Ljudstvo to občuti in vidi. —rugi razlog nezadovoljstva je zlasti metoda vladanja, ki je istovetna s so- vjetsko, kar ljudstvo težko prenaša. Vse to ne zboljšuje, temveč še poslab- šuje stanje v teh državah. In kaj mo- remo mi tu? Mislim, da se nam ni tre- ba vmešavati v te notranje zadeve in da je stvar ljudstva, da reče svojo be- sedo, naše načelo je nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav sploh pa tudi v notranje zadeve vzhodnih držav, kajti vsako vmešavanje v notranje za- deve drugih držav pomeni nevarnost \4>jne. Mi pa se moramo tega varo- vati. Toda ko bo ljudstvo našlo svojo pravilno pot, ko bo vedno bolj priha- jal do enotnega stališča, da to nI do- bro, si bo lahko samo sebi pomagalo. Našlo bo druge, boijše voditelje. Se- veda moralno m politično podporo lah- ko dobivajo od zunaj, toda le moralno in politično podporo in nič drugega. Ali je možnost, da bi se Jugosla- vija in Informbiro po govoru Mo- lotova v Varšavi sporazumela in ali bi vi, če bi bil siwr z Informbi- rojem nekoč odstranjen, vodili zno- va isto politiko, 'kot ste jo po koncu druge svetovne vojne, politiko po- polne naslonitve na Sovjetsko zvezo? Sporazum z Informbirojem je nemo- goč. Vorošilov je v Bukarešti te dni izjavil isto, kot Molotov pred kratkim v Varšavi. Kar zadeva naslonitev na Sovjetsko zvezo, lahko rečem, da bi bili, če bi bil odstranjen spor z Informbiro- jem in če bi kdaj do tega prišlo, ve- liko previdnejši. V svoji prejšnji poli- tiki smo napravili napako s tem, da .smo se popolnoma naslonili na Sovjet- sko zvezo, namesto da bi od vsega za- četka, t. j. po koncu vojne, vodili po- polnoma samostojno politiko. To nam je zelo škodovalo, ker smo več let imeli zaupanje v Sovjetsko zvezo, čeprav smo razpolagali že med vojno z ele- menti, iz katerih se je videlo, da pri njih ni vse pravilno. N. pr. tako ime- novana »ftifti-fifti« razdelitev Ju- goslavije na vplivnostni področji. Na tedanjo sovjetsko politiko do nas nismo takrat gledali dovolj kritično, V tem je bila naša napaka. Tudi v ekonomskem razvoj« smo rapravili na- pake, ker smo kopirali sovjetske me- tode, Šli smo po sledi sovjetskega vzora in to je bik) napak. Sedaj nam je to jasno. Kaj mislite, ali je propaganda proti Informbiroju takšna, kakršna je sedaj, pravilna, ali pa je preveč defenzivna? Veste, da je naše načelo nevmešava- n.}e v notranje zadeve drugih držav. Zato je, kadar gre za našo propagan- do, to bolj obrambna propaganda, raz- krinkavanje njihovih laži. Toda mislim, da dela Zahod v svoji propagandi napako, ko dovoUuje, da vodijo to propagando večinoma begunci, na pri- mer tisti iz Madžarske, ki tam ne uži- vajo širokih simpatij. Mislim, da te propagande ne bi smeli voditi stari elementi iz Horthyjevih časov, ljudje, ki so bili tedaj na vladi. Ne mislim na socialiste in druge, temveč na tiste fašistične, reakcionarne elemente. Odnosi Z ostalimi sosedi in Turčijo Kakšni so odnosi Jugoslavije ¿ drugimi sosedi? Odnosi med Grčijo in Jugoslavijo so se zadnji čas zboljšali, z Avstrijo so precej dobri, z Italijo pa so se poslab- šali zaradi cone »B«. Mi smo proti združitvi obeh con. Smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Ita- lijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več kot lahk« dobe. Lahko dobe Trst. Vemo, da je mirovna po- godba sklenjena tako in tu ne moremo ničesar storiti, toda od statusa quo ne bomo od.stopili, kar pomeni, da bo cona »A« pod angloameriško upravo, cona »B« pa pod Jugoslovansko, Italijanska revizionistična politika sicer samo slabi fronto borcev za mir in povzroča fronti miru sedaj veliko škodo. To je za sov- jetsko zunanjo politiko zelo kori.stno, kajti taka zmeda v raznih delih Evro- pe koristi le njihovi politiki, Italijani igrajo sedaj na sovjetsko violino. Ali lahko tu Zahod kaj stori? Mislim, da lahko, toda oni so od Za- hoda veliko dobili, oni so nekaj let ži- veli od pomoči. Vprašanje gospoda Ledererja: Ali sodite, da sq grožnje na naslov Grčije in Turčije tudi grožnje vaši državi in varnosti Jugoslavije in ali pi-edvidevate možnost nekega spora- zuma med Jugoslavijo in tema dve- ma državama zaradi koordinacije njihove obrambne politike? Že večkrat sem rekel, da pomeni vsaka agresija proti katerihkoli državi v Evropi nevarnost tudi za Jugosla- vijo, Zato bi bila v primeru agresije proti tema dvema državama Jugosla- vija ogrožena. Kar se tiče tesnejšega sodelovanja pri obrambnih pripravah, nismo imeli o tem razgovorov z nobeno od teh držav. Ti državi imata namen, kakor mi je sedaj znano, stopiti v At- lanski pakt. Mislim, da imata popolno- ma prav storiti ukrepe, ki jih smatrata za potrebne zaradi пјгше varnosti. To pe razlikuje od našega stališča, ker mi izdajamo drugačne ukrepe — mi ne pristf^pamo k Atlantskemu paktu. Toda v primeru agresije in morda še pred tem se bo seveda pojavilo tudi vpraša- nje cblik sodelovanja med tema drža- vama in našo državo v korist njihove in naše lastne varnosti O pomoči Jugoslaviji in o odnosih z Zalioiiom Ali so se odnosi z Zahodom bist- veno zboljšali? Da, to je točno. Lahko rečem že se- daj, da so postali ti odnosi več kot nor- malni, prijateljski, predvsem zaratli po- moči, ki smo jo dobili od zahodnih držav, v prvi vrsti od ZDA, ilnglUe, Francije in drugih, čeprav od nekaterih samo simbolično. Ali je bila ta pomoč zadostna? To, kar smo doslej dobili, zlasti letos od Amerike in drugih držav v živilih, je bilo dovolj. Vendar imamo težave glede posojila pri Mednarodni banki. Ta še vedno ni dala odobritev, tako da po.wjiio še ni perfektuirano. Toda pred kratkim smo dobili 140 mlijonov dolar- jev za izravnanje naše plačilne bilance. Posojilo od Mednarodne banke bo de- loma perfektuirano septembra In bo porabljeno za^ zgraditev naših rudnikov, za mehanizacijo rudarstva in drugo, torej za kapitalno graditev. Ali je bila tehnična pomoč, ki vam JO daje OZN, zadostna? Mi smo zadovoljni, toda ne popolno- ma. Daleč smo od tega, da bi bili po- polnoma zadovoljni. Vendar mislim, da se bo tudi to izboljšalo. Ali mislite, da bi morala biti moč OZN večja kot pa je bila doslej? Organizacija Združenih narodov bi se morala še bolj okrepiti. Da bi bila most med nerazvitimi in finančno močnimi državami — toda v kakšni obliki? Z dajanjem pomoči zaostalim drža- vam. To bi zelo utrdilo vpliv OZN, Ta bi bila dejansko posredovalec, vendar bi s tem mnogo pripomogla k svojemu ugledu. Nevarnost vojne, Sovjetska zveza in oboroževanje Zahoda zaradi obrambe miru Ali je možnost vojne med SZ in Zahodom in ali sedanje olx)roževa- nje zahodnih sil povečuje ali zmanj- šuje možnost take vojne? Ali je pravilno, da se na ta način omogoča zahodnim diplomatom, da se z Rusi v.sedejo za zeleno mizo in jih po di- plomatski poti prepričajo o potrebi mirne rešitve spornih vprašanj? Možnost vojne seveda je. Zaradi tega se ljudje tudi oborožujejo. Mislim, da oboroževanje zahodnih sil ne povečuje vojne nevarnosti vse dotlej, dokler gre za dosego ravnotežja, t, j, da se ohrani mir. Prizadevanje, da se rešijo spoma vprašanja po diplomatski poti, je pra- vilno in pomeni edino pravilno pot. Najvažnejši in prvi pogoj za rešitev spornih vprašanj je, da se Sovjetska zveza odpove svojim pretenzijam, da bi se vmešavala v notranje zadeve dru- gih držav neposredno ali posredno. Drugi pogoj je, da Sovjetska zveza in ostale države sedejo za zeleno mizo in rešijo nerešene stvari z največjim možnim samoobvladanjem ter nevsilje- vanjem svoje volje drugim narodom. (hadalievanje na 2. struruj Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK' Ptuj, 14. sept. 1951 Odgovori Riarsolo Tito no vproson|o lufih novinoriev (Naidoljeralje џ i. «trani) Sporazum bi moral obsegati nereSena konkretna vprašanja, kot so vprašanje Avstrije, Nemčije in drugi problemi, med njimi tudi druga vprašanja ki se postavljajo pred Združene narode. Ali mislite tukaj na kolektivno varnost z Združenimi narodi? Da, mislim na kolektivno varnost г Združenimi narodi. Izjavili ste, da se mir lahko še vedno ohrani. Kako je to mogoče, če Sovjeti še vedno groze in so vedno oienzivnejši? Besede so različne od njihovih dejanj. Toda na Zahodu stvarno ocenjujejo po. ložaj: nevarnost je velika. Ker je v Koreji prišlo do agresije zaradi tega, ker zahodne sile %.so dale nikake jasne deklaracije, » ka- tero bi na nek način ostrašile agre- sorja, kaj mislite, kakšni psihološki in vojaški ukrepi bi bil potrebni, da bi se preprečil in odbil sovjetski okspanzionizem? Prav imate, ko pravite, da je agresijo omogočila nejasnost, negotovost agre- sorja o tem, kakšno stališče bodo za- vzele, kako bodo odgovorile na agre- sijo države, članice Združenih narodov. Gc bi se oni zavedali, kivj vse bo to izzvalo, sem prepričan, da do napada ne bi prišlo. S te strani imate i>opolnoma prav. Na drugi strani velja to tudi za .Jugoslavijo v njenem sedanjem polo- žaju. Kakšen nauk je mogoče napraviti iz korejske vojne in ali je partizan- ski način vojskovanja, kakršen je bil vaš, še mogoč sestavni del moder- nega načina vojskovanja? Z vojaškega stališča študiramo to vojno. Od zadnje sveto\Tïe vojne doslej ni bilo veliko novega, samo da se je oborožitev zboljšala. Tehnika se je v tej vojni še bolj uveljavila. Kar zadeva partizanski način vojskovanja, je odvi- sen od tega, kakšen je položaj v tisti državi, ki je v vojni. Partizanski način vojskovanja je zelo koristen v državi. ki vodi obrambno vojno, ker se bori za neodvisnost, in to na ideološki podlagi — kot je bilo to pri nas. Vodili smo obrambno in osvobodilno vojno, in to ne le proti tujim okupatorskim četam — nemškim, italijanskim, bolgarskim itd., — temveč tudi proti notranjim м>. vražnikom, proti okupatorskim hlapcem. V takih okolnostih je seveda partizan- ski način vojskovanja zelo dragocen. Ali je v sedanjem napetem med- narodnem položaju mogoče, da bi Zahod omejil vpliv Sovjetske zveze s tem, da se bo oboroževal in hkrati pomagal nerazvitim državam? Ali so finančne možnosti, da se tako prvo kot drugo napravi hkrati? Cemu ne. Hnančna sredstva so. Na- pačno, bi bilo, če bi se samo oboroževa- li, hkrati pa ne bi omejili zaostalosti v drugih državah in jim pomagali, da zboljšajo svoje stanje. Ali je Amerika v tem oziru mno- go storila? Mnogo, tudi za Jugoslavijo. Ali je res, da Amerika ni postavi- la Jugoslaviji nikakih niti posrednih pogojev za svojo pomoč? Ali je to napravilo vtis v informbirojevskih državah? Res je, niso nam postavili prav ni- kakih pogojev. To je bil zelo dober primer, ki je mnogo koristil ameriški politiki in ugledu Amerike. Toda trenutno je Amerika na zgo- dovinski poti. Ali menite, da je Amerika dovolj močna, da bi zma- gala, če bi prišlo do vojne? Rekel bi drugače. Ne da je dovolj močna, da v vojni zmaga, temveč, da je dovolj močna, da vojno prepreči. Torej vojna ni neizbežna? Vojno je mogoče še vedno prepre- čiti. Na vprašanje sodelavca londonskega V primeru, če bi v Rusiji izgubili pamet in bi prišlo do svetovne voj- ne, mar mislite, ali je možnost nji- hove končne zmage? Mislim, da ne bodo izgubili pameti in začeli tretje svetovne vojne. Jugoslavija in vprašanje kolektivne varnosti Ali bi bila Jugoslavija lahko de- jansko del sistema kolektivne var- nosti, ne, da bi bila formalno član kakšnega pakta, in kakšno bi bilo njeno stališče v primeru napada, na primer v primeru vdora Rusije skozi Nemčijo? Iz moralno političnih in načelnih vzrokov zu sedaj ne bomo sklepali for- malnih paktov. K atlantskemu paktu sploh ne bomo pristopili, ker menimo, da to ne samo ne bi bilo potrebno, ampak bi bilo celo škodljivo. Kar se tiče prevzema obveznosti za ohranitev miru, lahko to storimo tudi brez pakta ali pa z njim. Zastopniki Jugoslavije so že večkrat izjavili, da je mir nedeljiv, jaz pa sem rekel, da bomo v okviru kolektivne varnosti storili vse, kar je sploh v naši moči. Jugoslavija je čla- nica Združenih narodov in zato bomo storili vse, kar izhaja iz tega načela neizprosnega boja zoper napadalca, če bi takšen nastopil, in vse, kar j p v tem pogledu naša obveznost. Zakaj vsak napad v Evropi, ne samo na Jugosla- vijo, ampak tudi na Nemčijo in sploh vsak napad pomeni vojno. Čeprav nismo včlanjeni v ta ali oni pakt in čeprav tega ne želimo storiti, ni to no- bena ovira, da ne bi izpolnjevali svojih dolžnosti, ki izvirajo iz naše obveznosti, ki jo imamo kot član Združenih naro- dov, vendar pa poudarjam, da to le v primeru, če bi prišlo do napada In do agresije, ker je treba upoštevati, da po- meni vsaka vojna v Evropi splošno svetovno vojno. Ali bi Jugoslavija pozdravila .spo- razum med velikimi silami, ki bi se nanašal konkretno na Balkan? Pozdravila ne bi nobenega sporazu- ma, ki bi ga delali brez sodelovanja malih narodov, pa tudi ne specialno o Jugoslaviji, kadar gre za Balkan. To jo ruska teza, da bi se pet velikih sil sporazumelo, toda to bi šlo samo na račun malih narodov. Sicer bi to po- menilo, da se sklepajo sporazumi izven Združenih narodov, naše mnenje pa je, da se sporazumi lahko sklepajo v Zdru- ženih narodih, ker se tukaj zares lahko ustvari nekaj trdnega. Edina organiza- cija za to so Združeni narodi ali pa kakšno telo ki bi nastalo na podlagi dogovora v Združenih narodih. Ali bi bilo dobro, da bi glavne protikominformovske sile izdale sku- pen razglas, v katerem bi poudarile, da bi napad na Jugoslavijo pomenil svetovno vojno? Mislim, da v tem trenutku še ni po- -iiebne potrebe po kakšni novi izjavi ve- likih zahodnih sil glede na to, kar so že povedali g. Truman, g. Acheson in britanski državniki, vendar pa ni iz- ključeno, da bo to kljub temu potrebno. Mislim, da je tistim na Vzhodu, ki se ukvarjajo z določenimi napadalnimi nameni zoper nas ali sploh, dovolj jasno, da bi se napad na JugoslaNi^ mogel in moral razviti v svetovno voj- no. To je jasno, čeprav so dali Ulbricht in drugi vzhodnonemški politiki temu nasprotne izjave gospodični HIggins. Oni govorijo tako bolj iz propagandističnlh vzrokov, v svoli duši pa se, mislim, za- vedajo, da bi bilo drugače. Zaradi teca se mi zdi malo verjetno da bi napadli našo državo, razen če bi jih zapustila pamet. Ali mar niso precej meglene iz- jave, ki so jih dali državniki zahod- nih držav glede stališča v primeru napada na Jugoslavijo? Precej meglene so, to drži. Vendar pa i.ii re vztrajamo pri tem. čeprav ne bi imeli nič proti temu. To je vse odvisno od njih. ne; pa od nas. Ali bi v Jugoslavijo lahko prišla ameriška vojaška odposlanstva, kot je to primer v drugih državah čla- nicah severnoatlantskega pakta, ki dobivajo vojaško opremo, hkrati pa bi dajale instrukcije o uporabi te opreme, ne glede na kakšno obvez- nost glede pristopa Jugoslavije h kakšnemu paktu? To je stvar sedanjih pogajanj naše delegacije v Washingtonu. Tam bodo razpravljali o načinu instruiranja, če- prav lahko rečem, da pri prvih poga- janjih — ko je bil tam Koča Ponovič — nismo spréjeli takšne resolucije, ka- kršna se uporablja glede drugih držav članic atlantskega pakta. Mi imamo poseben položaj, razen tega pa še poli- tične, moralnopolitične in druge raz- loge, tako da smo glede te stvari pii- slili, da se reši v skladu z omenjenim našim položajem v okviru sedanjih razgovorov, ki še trajajo. Ali bi lahko prišlo v pošlev kakšno majhno, omejeno vojaško odposlan- stvo z istim ciljem, kot je na primer veljal za opazovalce pri razdeljeva- nju hrane, poslane Jugoslaviji? Mogoče bi se to dalo nekako rešiti v tem smislu, vendar pa popolnoma dru- gače kot v državah atlantskega pakta. Mislmi, da ni ne za ameriški narod ne za senatorje ne za člane kongresa važno, na kakšen način naj se to zgodi, ali naj bo to izven države ali v državi. To se bo že rešilo, to ni noben težaven problem in to je prav za prav najmanj važno. Ali bo Jugoslovanska armada z ameriško pomočjo v kratkem zelo močno mehanizirana? Naša armada se mehanizira na pod- lagi naših naporov ob pomoči drugih držav. Drugič pa smo mi že precej zgradili našo lastno vojno industrijo. To gre torej vzporedno? Da, in to bo zelo okrepilo našo Ar- mado. Nasi ekonomski ukrepi in odnosi s socialističnimi partijami Ali ste morali zaradi kominfor- movskih groženj in politike spreme- niti bistveni del petletnega plana in ali je s tem, ker morate oddvojiti velike denarne zneske za oborože- vanje, ogrožena vaša socialistična po- litika? To nam je prizadelo velike težave. Opustiti smo morali številne stvari, da bi lahko izvedli kapitalno zgraditev. Tako smo morali na primer opustiti graditev tovarn kmetijskih strojev in tovarn, ki bi delale za široko potrošnjo. Spremeniti smo morali tudi gradbene načrte. Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli in ki jih še imamo, se socia- listično gospodarstvo v Jugoslaviji ne bo spremenilo in ostane linija našega gospodarstva socialistična, kot je bila doslej. Razumljivo je, da bi bili lahko bolj napredovali na ekonomskem in socialnem področju, če ne bi imeji teh težav. Kljub temu pa ne bomo dopu- stih, da bi padla življenjska raven, ampak se bomo trudili in se tudi zdaj trudimo, da jo zvišamo. Ta cilj ima tudi novi sistem plač. izročitev podjetij delavcem In drugi ukrepi. Z novim si- stemom plač bodo v prvi vrsti plače zboljšane tistim, ki so bili slabo pla- čani, to pa so kategorije strokovnih delavcev, srednji strokovni kader, pa tudi nekateri višji. V kratkem bomo začeli uresničevati ta novi sistem plač in bomo odpravili različne nakaznice in točke, vendar pa jih bomo spremenili v dinarje, tako da bo tisti, ki je na primer dobival 3000 dinarjev, dobival sedem ali osem tisoč in kupoval f.^, kar mu je potrebno, na prosiem trgu pa se bodo formirale cene v skladu s po- nudbo in povpraševanjem. V dinarje in v sestavni del plače bo spremenjeno tudi to, kar Je delavec ali uslužbenec dobival v obliki točk ali nakaznic za otroke, tako da bo za vsakega otroka dobival približno 3000 dinarjev. j •Ali je v močno kontroliranem go- spodarstvu in državi potrebno mno- go policije, da opazuje kmete in j delavce, ker so to vsekakor veliki , stroški? I Rad bi vam pojasnil to, kar vas za- , nima. Pri nas v Jugoslaviji je sedaj v teku proces decentralizacije. Policiji ni treba tukaj ničesar opazovati. To- varne izročamo v upravo delavcem, da sami pazijo, kako bodo njihova pod- jetja uspevala, in da imajo, koiikor več delajo, tudi višjo življenjsko raven. Enako je tudi na vasi. Kmetje imajo svoje odbore in v te odbore naj sami izvolijo ljudi, ki bodo najbolje delali. Nimamo vzroka, da bi jih nadzorovali po policiji, in prav ta decentralizacija terja odpravo centralistične in biro- kratske kontrole. Naša decentralizacija pomeni hkrati tudi čedalje širšo demo- kratizacijo. To je demokratizacija v go- spodarstvu. Kar se tiče odkupa, ga postopoma odpravljamo in smo ga že za večino pridelkov odpravili. Odkupujemo razen volne samo še pšenico in mast. To pa je nujno, ker gre tukaj za osnovno hrano našega prebivalstva in tukaj mora biti kontrola, da bi odkup pra- vilno potekal. Toda tudi to bo nekoč odpadlo, ko bomo imeli zadosti zalog, ki jih bomo lahko vrgli na trg in one- mogočili špekulacijo pri cenah ter pri- delkih, SIcer pa naši ljudje zdaj lahko kupujejo na prostem trgu vse, kar želijo. Ali se vam morda no zdi, da se boste tako bolj približali britanske- mu socializmu? Imamo svojo lastno pot in mi bomo primer zase. Na takšno pot nas sili praksa in mi zmeraj iščemo najbolj',o pot. Ce pa se bomo morda v nekateríii sivareh približali praksi britanskih la- burlstov, nas to prav nič ne moti. Mi imamo temeljna načela, iz prakse pa črpamo izkušnje in iščemo najboljše poti. ' To je torej načelo, .da je treba državo tako voditi, da dela v korist" večine, to je delavskega razreda? Ne samo delavskega razreda, ampak sploh vseh delovnih ljudi. Ali n\ pri jugoslovanskem komu- nizmu, takšnem kot je zdaj — Marx, Engels in Lenin minus Stalin — še neka posebna formula, če gledamo stvar z ideološkega gledišča? Mi nismo napravili nobene revizije v tej teoriji. Sovjete štejemo za revi- zionisie. Naša pot v socializem je raz- lična od poti Sovjetske zveze. Sovjet- ska pot rte vodi v socializem, ampak v nacionalizem, ne sicer v nacionaîizem v nemSkem pomenu besede, toda ven- darle v nacionalizem najbolj birokrat- skega tipa. Naš namen je zgraditi res- nično socialistično državo. Z vsen:i uržavami. s katerimi smo v dobrih od- nosih, hočemo sodelovati v korist miru, za utrditev miru, za ohranitev miru. To je naše stališče. V naši partijski li- niji se ne ujemamo s Sovjetsko zvezo, tudi glede vprašanja odnosov med ma- limi in velikimi državami ne Nobene zveze s socializmom nima to. kar so Sovjeti od nas zahtevali in kar sedaj delajo z drugimi vzhodnimi državami. To je proiimarksistično in to je eden izmed poglavitnih vzrokov, zaradi ka- terih je prišlo do spora med nami in Sovjetsko zvezo. Ali зе sedaj odnos med KPJ in evropskimi socialisUčnimi strankami boljši in ali je kakšno sodelovanje? Ker so socialistične stranke, ne sicer vse, spremenile svoje stališče do Jugo- slavije, se je odnos zboljšal. Njihnvo stališče do Jugoslavije je sedaj boljše. Ali je prišlo do določenega zbli- žanja v mišljenju, n. pr. z angleško laburistično stranko? V Angli! kažejo zlasti socialistični voditelji veliko zanimanje za naš raz- voj, zlasti pa za delavske svete, ki smo jih mi uvedli. Ali je Bevanov obisk poglobil pri- jateljstvo z Anglijo. Bil je delj časa v Jugoslaviji. K nam je prišel kot gost tovariša Djilasa. Smatramo ga za zelo progre- sivnega socialističnega javnega delavca. Je prijateljsko razpoložen do Jugosla- vije. Informbirojevski listi so vedno pisali, da je Bcvan levičarski element v Angliji in so računali, da bodo z njim lahko nekaj storili. Sedaj so uvideli, da so se zmotili. Obrekujejo ga na vse pretege. Toda mi sedaj vemo, kaj misli in ima v resnici napredne ideje. : O položaju vere v Jugoslaviji, o kritiki in samokritiki nekaterih drugih vprašanj ' Ameriško novinarko Hisgins je za- ' nimalo, kakšen je zdaj položaj vere v socialistični Jugoslaviji. Maršal Tito je odgovoril, da je cer- i kev pri nas po Ustavi ločena od države ' In da je država imela za cilj cerkvam i ustvariti tak odnos, ki bi bil koristen enotnosti ljudstva v državi. > Pri nas, je nadaljeval nato maršal Tito. vere kot take ne preganjamo in ' vsakdo ima pravico izpovedati svojo ^ vero. Toda pri nas je vsak cerkveni > funkcionar, vsak duhovnik odgovorrîn - pred državnimi zakoni kot vsak drag ' drfsvîjan. > Odnosi države s pravoslavno In mn- I slim.'»P besedami postavila tako določno in i =з5по nalogo, da je bil vsak učitelj pri- moran zamisliti se v te besede in se r; vprašati, ali je njegovo delo v skladu z dano direktvo našega najvišjega par- i: ^jjskega foruma ali ne. Iz navedenih besed vidimo, kako globoko so zajeli i' .{vorci resolucije pomen vzgajanja v § naših šolah vseh vrst. Niti ena učno- Í .v-zgojna ustanova ne more biti izvzeta i; pd te vzvišene naloge — pa tudi naše 1; najvišje šole ne. novega človeka pomeni, da ^ ta človek moral biti drugače vzgo- . jen. kot smo bili doslej tega vajeni. Ta J človek bo uvedel čisto nov način živ- ljenja v spremenjeni družbi, z drugač- i'^ ninii pogledi in odnosi ná sedaj še po- rajajoči se svet V neki učilnici je bil ^ napi^s: Nov duh, nov svet, nov človek. f Mislil sem. si: Učitelj, ki Je obesil to parolo na zid gotovo ni tega naredil 2ato, da bi pač imel parolo na steni. J marveč se je zavedal, kaj se godi okoli njega, v kaj polagajo jugoslovanski na- rodi v današnjem času vse svoje sile. .ii Z^ato je hotel tudi sam doprinesti k temu i!' ustvarjanju naših množic svoj delež In Ч svoj program izrazil v prav kratkih ! besedah. Drugi učitelj si je svojo na- j logo zadal s sledečimi besedami: Vse iz i tloveka za novega človeka. Hotel je 'j povedati, da bomo zbrali vse pozitivno : v človeku, ki ga je vzgajala stara druž- \ ba se okoristili s pridobitvami naše borbe in graditve socializma in s tem ' materialom oblikovali novega človeka. ' Svoben človek-svoboda! Kako ču- dovita beseda! Odkar se je človek od- trgal od živalske vrste, ko ga je poro- rilo delo, se bori zanjo. V teku zgodo- vine človeštva sq se borili milijoni za- njo, nešteti zanjo umirali, brezštevilni zanio žrtvovali vse najdražje kar so imeli. S parolo: Za svobodo — so šli v , borbo tudi jugoslovanski narodi v ko- I maj pretekli dobi, misleč pri tem tvidi na socialno svobodo, s kater© naj bi prenehalo izkoriščanje človeka po člo- , veku. Z velikimi žrtvami smo si svobo- ! do priborili, zato jo znamo tudi ceniti, i Kljub temu pa se še najdejo ljudje, ki i nam bi hoteli lahkomiselno zapraviti, I zopet drugi pa čisto načrtno odvzeti, da ,! bi mogli s tem ponovno uveljaviti svoje izkoriščevalske težnje. , Vzgojiti svobodnega človeka ima pa še drug pomen. Človek, ki mu je stara družba privzgojila različne lastnosti, katere ga vežejo, da ne more sproščeno ! in v jasni luči gledati na svet, ampak skozi prizmo onih, ki imajo pri tem čisto svoje osebne interese, ni svoboden človek. Tak človek je poln misticizma, mračnjaštva, je vraževeren, v njem je neresnica, nerealnost, laž. Kje na svetu je vzgojitelj, ki bi zavestno vzgajal mladega človeka v mračnjaštvo sred- njega veka, ki je prineslo človeštvu v tisti dobi toliko neizmernega trpljenja in gorja, da ga pero najboljšega pisa- telja ne more dovolj izčrpno opisati. Kdor vsaj malo pozna zgodovino, ve, da so refleksi španske inkvizicije segli tudi v naše kraje in je marsikatera ženica zgorela na grmadi potem, ko so jo na najkrutejši način mučili, ker ni hotela priznati, da je čaro\mica. Isti ljudje, ki So takrat množice polnili z vsakovrstno mistiko, so hoteli, da bi trpeči obdolženci v svojem mističnem razpoloženju priznali nekaj, kar se je zdravemu razumu upiralo. ^ Naša zahteva vzgojiti svobodnega človeka je torej vendar kaj preprosta. Ce bi človek ne videl čisto jasno, s ka- kim določenim namenom hoče neka izumirajoča kasta današnje družbe še danes vzgajati mladi rod, starejše, ljudi pa držati v šahu, ne bi mogel tega ver- jeti. Čudiš se dvojnemu obrazu takega človeka. Enega ima skritega sam zase, široko se smejočega, ki na tihem sto- odstotno veruje v dialetlčni materiall- zem, drugega mrkega pa kaže na zunaj, ga obdaja z neko gloriolo, ki si jo je ustvaril, da bi ljudje ne spoznali nje- govega pravega, resničnega obraza, ki Ima za delovnega človeka samo Ironični posmeh. Na drugi strani pa imamo vzgojitelje, ki so se po večini že otresli lažnjivcga misticizma in praznoverja, in streme za tem, da bi izklesali člove- ka, ki sploh ne bo poznal priveskov ne. resničnega zlaganega sveta, mraka, marveč bo njegova svoboda čista kot sonce. Za lik takega svobodnega člove- ka se bomo borili tako dolgo, dok'er ga ne bomo uresničili. Takemu človeku ne ne bo težko odločiti za čim bo segel, če mu bosta dva ponujala: prvi mrak, drugi sonce Nu,|no pa je. da že tudi današnji človek siwznava komu lahko zaupa vzgojo mladine: ali onemu, ki mladino uči spoznavati resnično življe- nje in svet takšen, kakršen Je, ali dru- gemu, ki Ima svoj poseben zorni kot. ozko omejen, skozi katerega mladini pusti gledati, brani ji pa gledati in spo- znavati vse ono, kar je izven tega koia. Tako ozko gledanje mora nujno imeti to posledico, da mlad človek ne bo ši- roko razgledan, da ne bo s\'Oboden in odločen, da ne bo nikoli v življenju samostojno razmišljal in ravnal, ampak bo nad njim vedno bdela nevidna sila, ki bo uravnala njegovo življenje tako, kot bo zanjo prav In dobro Ali ste kdaj razmišljali, kaj pomeni pojem socialistični človek? Tak človek ve in vidi vse po lastni presoji, se ne da od nikogar varati, nihče mu ne uka- zuje, kako naj misli, sam najde resti ito, poštenost in pravico, ker {e bil od m?a. dih nog k temu vzgajan. Vprašam vas vse, ki boste brali te vrste, kaj je na svetu lepšega in čistejšega, kakor če mlad človek izpoveduje na vsakem ko- raku resnico in pravico in pri tem do pike pošteno misli. Kdo bi mogel trditi, da je lik človeka s komunistično шог%1о zlaganost, ko pa ga gradimo na podlagi skrajne pravičnosti, resnice, poštenja, nesebičnosti, vere vase in v ljudske množice. Ali so to zlagane lastnosti, ki naj bi jih imel pravi človek? Tako iz- oblikovan človek se ne bo nikdar po- grezal v mistična in praznoverna na- strojenja in zgubljal tal pod nogami. Ob začetku šolskega leta, ko naša mladina okrepljena znova prestopa šol- ski prag, se pojavlja tudi kampanja za potrdili, s katerhni starši doYoijs:.J«jo svojim otr{)kom posečanje verouka. Kako čudovito se pri tej akciji odraza psiha in mentaliteta našega človeka, ki ga je vzgajala stara družba v odvisno in nesvobodno bitje skozi dolga stoletja. Zanimivo je, kako organiziraj^ akcijo za potrdila, tisti veroučitelji. ki jim je na tem, da bi se na.še ljudstvo poko- ravalo njihovim ukazom In doprinaša^o žrtve ne za svojo boljšo bodočnost, ami>ak za njihovo nadaljnje brezskrbno In nedelavno življenje Kdor gledti pri lem tudi za kulise, ki jih ponekod ti ljudje postaA'ljajo, bo videl, da to ni spontana akci.ia našega ljudstva. атпаЧ ukaz, ki ga izpolnjuje o^kl krog ljudi modeliranih misli po volji prikritih di- rigentov. In uspeh? Vzemimo za primer samo šolo v Markovcih. Tam ob začet- ku šolskega leta mrgoli dovoljenj star- šev za ix)učevanje verouka. Ob koncu šolskega leta pa izkazuje markovska šola kljub najpožrtvovalnejšemu in te- meljitemu delu tamkajšnjega učitelj- stva razmeroma nizek odstotek učnega, predvsem pa še vzgojnega uspeha. Kje je krivda? Mar na učitcljstvu? Ne more biii. Prebivalstvo markovskega šolskega okoliša' je imelo priliko videti, da je prosvetna oblast odpustila učiteljico, brž ko je pokazala, da ne more vzgajati mladino k resnici in poštenju. Ali smo že slišali, da je cerkvena oblast kdaj zabranila vzgojo mladine slabemu du- hovniku? Niti v stari Jugoslaviji se to ni zgodilo, danes pa je že celo vsak duhovnik za to dober. Naša ljudska oblast na te reči budno pazi in ne ozi- rajoč se na cerkveno oblast prepreči duhovnikom možnost poučevanja in vzgajanja mladine, če uvidi, da tak človek ne spoštuje s krvjo in žrtvami priborjenih pridobitev naše socialne revolucije in socialistično graditve. Po- dobno sliko opazujemo že nekaj let tudi drugod. Niti enega primera ne mo- remo beležiti, da bi bili otroci in ostalo ljudstvo tam, kjer imajo vnetega duš- nega pastirja, kaj boljši kot v krajih, kjer vlada v tem pogledu nekoliko več- ja zmernost. Vsak prebivalec ptujskega okraja tudi ve, kateri so tisti kraji, kjer vlada največja surovost In podivjanost med mladino. Gotovo ne tam, kjer po- šteno dela naše učiteljstvo, k,er pravil- no delujeta pionirska in mladinska organizacija in kjer ljudstvo delo vseh teh po svojih močeh in zdravem razu- mu podpira. Naš razvoj gre svojo pot dalje. Vidi- mo, da ga ne morejo zavreti niti nam neprijazne sile izven naših državnih meja, zato bomo tem manj dopustili, da, bi se nam stavljali na pot ostanki mračnih sil v naši ožji domovini, ki jim ni mar lepša bodočnost naših otrok, ampak je njihova glavna skrb, da seht zasigurajo čim najdalje mogoče nekdaj tako lepo življenje. Smatramo, da je že mnogo ljudi pri na,« toliko zrelih, da lahko o tem samo^ stojno razmišljajo in ravnajo po svo.lem zdravem, naravnem razumu. S. K. v Se nekaj misli o delu zbora ^ђЈохе Lacko" Tovariš ing. Bojan Kancler je napisal v Ptujskem tedniku dne 26. avgusta obširni članek pod naslovom »Nekaj misli o delu zbora ,Jože Lacko'«, kot odgovor na članek tov. Staneta Vi- čarja, »Pevski zbor SKUD ,Jože Lacko' in njegove notranje slabosti«. Tov. Kancler je v svojem članku ho- tel dati javnosti objektivnejši vpogled o pevskem- zboru »Jože Lacko« in nje- govih težavah. Med ostalim je napisal tudi tole: »Pešanje dela v zboru je predvsem posledica dveh dejstev. Prvič je bil zbor več kot pol leta brez kva- lificiranega dirigenta, ki bi znal kori- stiti (izkoristiti) in razvijati njegove možnosti. Prav v tem obdobju je zbor izgubil dober del svojih pevcev in di- sciplina se je razrahljala. Drugič pa zbor ni bil deležen one moralne in ma- terialne podpore množičnih organiza- cij, kot bi jih po svojem delu zaslužil.« Če bi se pisec članka podrobneje in- formiral o vzrokih nastalih težav v pev- skem zboru po odhodu dirigenta tov. Jožeta Gregorca v Maribor, mislim, da te izjave ne bi bil napisal. Ali ni mor- da piscu članka znano, da sem v času odsotnosti tov. Gregorca jaz prevzel vodstvo pevskega zbora? Ako mu je to znano, bi pa že želel vedeti, kdo je lahko po njegovih nazorih kvalificirani pevovodja ali dirigent, kakor ga on imenuje? Ali je potrebno morda še ne- kaj več kakor končani študij na Drž. glasbeni akademiji v Zagrebu in nad 30 let praktičnega dela v raznih pev- skih zborih večjih in manjših mest ka- kor Zagreb, Vršac, Vukovar in končno Ptuj (gimnazijski pevski zbor)? Nisem se nikdar hvalil niti se imani namen hvaliti, kajti delo samo hvali onega, ki ga dobro izvršuje, vendar pa lahko re- čem, da imam s pevskimi zbori vsaj takšne uspehe za seboj, kot jih je do- segel zbor »Jože Lacko«. Ali je torej za dirigenta pevskega zbora SKUD »Jože Lacko« v Ptuju potrebna še kakšna druga sposobnost, da bi se ga smatralo za kvalificiranega —? Vzroki za pešanje zbora so drugačni. Dejstvo namreč je, da se pretežna večina pevcev in pevk ob mojem pre- vzemu vodstva zbora po odhodu prejš- njega pevovodje na večkratni poziv upravi SKUD ni odzvala k nadaljnje- mu sodelovanju v pevskem zboru. Zbor je s tem postal tako okrnjen, da je kvarno vplivalo na obisk pevskih vaj pri ostalih maloštevilnih članih. Noben dirigent ali pevovodja tudi še tako kvalificiran ne more uveljaviti svojih sposobnosti v zboru ki je samo na pa- pirju in se ne udeležuje vaj. Ko sem se prepričal, da je ves trud in prizadeva- nje skupno z upravo SKUD ponovno poživeti zbor zaman, sem bil primoran se zahvaliti na poverjeni mi nalogi pe- vovodje. Čitatelj bo tz navedenega dejstva razumel, da v pogledu pevovodje pač ni bilo niti najmanjšega razloga za zastoj v nadaljnem razvoju zbora. Kot drugi razlog navaja člankar, da zbor ni bil deležen moralne in mate- rialne podpore množičnih organizacij, kot bi jih po svojem delu zaslužil. Ne bom se spuščal v presojanje te trditve, ker nisem o tem dovolj poučen. Vseka- kor pa tudi to dejstvo, če obstoja, ne bi smelo vplivati porazno na pevski zbor. kjer vlada med članstvom pev- ska zavest, vztrajnost in stremljenje za čim višjo pevsko kulturo. Mislim nam- reč, da je pevski zbor, ki si pribori moralno oporo ljudskih množic, tudi deležen dovoljne materialne podpore. Torei niti ena niti druga trditev tov. Kancleria v napisanem članku ne drži kot posledica omenjenih dejstev, kot jih navaja za zastoi. ki je bil nastal v pevskem zboru »Jože Lacko«. V Ptuju, dne 10. septembra 1951. Luževič Franjo V Novi Gorici pripravljajo proslavo obletnice priključitve Množične organizacije z Zvezo borcev NOB na čelu pripravljajo v Novi Go- rici proslavo obletnice priključitve Pri- morske k Jugoslaviji, ki se bo vršila v nedeljo, 16. septembra 1951, General Ridgvi^ay pričakuje sovražno ofenzivo v zadnjem poročilo opozarja general Ridgway na znake, ki kažejo na to, da sovražnik lahko vsak hip začne ofen- zivo proti silam Združenih narodov na Koreji. Najcenejše mesto v Jugoslaviji Najcenejše dobite danes vse prehran- bene predmete v Vukovaru v Slavoni- ji. V tem podeželskem mestu, ki šteje okoli 8000 prebivalcev, je danes mleko po 15 din, ovčji sir Po 150 din, sladkor je 100 din cenejši kot drugje, droben krompir stane 5 din, lubenice 15 din kilogram itd. V tem mestu je tudi mo- ka, mast in drugo precej cenejše kakor ' v drugih krajih. Vzrok za to je, ker ima Vukovar bogato kmečko okolico. lilo li lil! iiiiiii i!i iplfii 11 iiift v diskusiji o novem finančnem si- stemu se pojavlja tudi vprašanje, kako bo v novem finančnem sietemu z na- jemninami Dejstvo je, da so najem- nine za stanovanja bile vsa leta po osvoboditvi tako nizke, da z njimi last- niki niso mogli kriti niti najnujnejših stroškov za vzdrževanje in popravila stanovanjskih hiš O tem je bilo mnogo upravičene kritike Ce primerjamo današnje najemnine s predvojnimi, moramo ugotoviti ~ tudi če v/.amemo enakovredni dinar — da so nižje od predvojnih Ob osvoboditvi so bile s posebno uredbo najemnine znižane za 40 odstotkov v primeri s predvojnimi Ce upoštevamo še to, da 50 se p":ače v primeri s predvojnimi zvišale za povprečno 3—4-krat (če pri- štejemo ie bone in karte, pa mnogo več), moramo ugotoviti veliko nesoraz- merje, ki je imelo gotovo negativne posledice na našo stanovanjsko poli- tiko Druga zadeva, ki jo je treba urediti, je neeorazmerje med najemnino za bolj- ša in elab.ia stanovanja Imamo prime- re, ko plačujejo najemniki za slabša enosobna stanovanja več kot drugi za komfortna stanovanja. Dogaja se tudi, da ima stranka, kinplačuje za celotno stanovanje n. pr. 240 dinarjev, podna- jemnika, od katerega zahteva 300—400 dinarjev mesečne najemnine. Iz teh številk je razvidno, da je najemnik pred vojno dajal za stanovanje okrog 20 do 25 odstotkov svoje plače in še več, medtem ko sedaj (če upoštevamo tudi bone in živilske nakaznice) plačuje le 3—4 odstotke svoje plače za najemni- no. Po neuradnih podatkih se bo na- jemnina za stanovanja po uvedbi no- vega plačilnega sistema dvignila do približno petkrat za najboljša stanova- nja. za slabša pa ustrezno manj. Tako bo najemnina znašala povprečno okoli 10 odstotkov bodoče skupne plače. Pri ureditvi plačevanja najemnin v novem finančnem sistemu pa je pred- videna še ena sprememba. Lastniki hiš bi naj dobili na roko le del najemnine, ki bo ustrezal približno sedanji najem- nini, ves ostali del na'emnin pa se bo stekal v skupni stanovanjski fond, ki bo uporabljen га vzdrževanje etano- vanjsKih poslopij in gradnjo novih sta- novanjskih hiš. Ta ukrep bodo brez dvoma pozdravili tisti, ki še nimajo stanovanja ali pa imajp stanovanje v zelo slabem stanju, Ko že govorimo o pozitivnih straneh zvišanja najemnin, bi na koncu omenili še eno: zvišana najemnina bo marsikaterega najemni- ka. ki je imel prostorno stanovanje in se je na vse kriplje branil podnajemni- kov, prisilila, da bo sobe, ki mu niso neobhodno potrebne, oddal v podna- jeni. -jv-i- Boj za Otujsho ^imnaziro Nekaka zla usoda preganja Ptuj zad- njih sto let. Odkar paznamo Ptuj v zgo- dovini je bilo to važno mesto ob pre- hodu iz ogrske nižine v alpsko pogorje in Pn>ti sončni Italiji. Tu je bila obsežna fUTiäka kolonija, tu je prisostvoval škof Viktorin še v rimski dobi. In v sred- njem ter novem veku je Ptuj s svojim ponosnim gradom takorekoč gospodo- val nad obširnim ptujskim poljem od Pohorja doli v začenjajočo se ogrsko nižino. Ali ko so se sredi preteklega stoletja začele razmere izpreminjati, se je sreča ^noverila Ptuju. Ko so gradili veliko železnico iz Dunaja proti Trstu, so jo hoteli sicer izpeljati ob Ptuju, ali iz- peljali so jo skozi Maribor. Ko so v petdesetih letih prestavljali sedež la- vantinske škofije iz obmejnega St. Pavla bolj v središče spodnještajerskih Slovencev, so ga zopet nameravali po- staviti v staro škofovsko stolico v Ptu- JU in si za to ogledovali minoritski sa- mostan. Ali škofijski sedež je prišel v ^'laribor, ne v Ptuj. Ko so vezali Bu- dimpešto po železnici s progo Dunaj— ^^t, so jo mesto v Maribor izpeljali na ¡jeobljudeno Pragersko. Kdo je bil teh neuspehov kriv, je težko reči. Vsaj ne- koliko tudi Ptuj sam, ki se ni znal in notei prilagoditi novim razmeram. Tako Ptuj prehiteli v razvoju Celje in Maribor. Ali četudi so se razmere zasukale v ^odo razvoju Ptuja, Ptuj le ni izgubil l^guma in je večkrat pokazal svojo ži- ®Vo voljo in vztrajnost, da ne zaostane \ ^ Celjem in Mariborom. Pokazal je to v^^ v šolskem vprašanju, posebno še ^rbi za svojo gimnazijo. Ob začetku ustavne dobe sta Celje ^ Maribor že imeli svoji srednji šoli,' |imnaziji. V Ptuju še ni bilo srednje JcuH P^ so uvideli, da vsaj v «Дигпетп razvoju ne smejo zostajati J® v Istem letu 1864, ko se je slo- ^no začenjalo prosvetno delo v Na- čilalnici, občinski mestni odbor naj se ustanovi v Ptuju srednja šola za višjo izobrazbo prebivalcev. Ali pet dobrih let je bilo treba, da se je končno leta 1869 ustanovila deželna realna gimnazija s štirimi razredi in je bil 1. oktobra 1869 otvorjen prvi razred s 46 učenci. Prebivalstvo je z veseljem sprejelo novo šolo in pošiljalo svoje sinove vanjo. Na koncu četrtega leta je gimnazija imela 100 učencev, dovoljno število za takratne razmere, ko niso še zahtevali prenapolnjenih razredov. Pokazalo pa se je takoj, da je samo gimnazija le polovičarslco delo, ki ga je v lastni prid treba izpopolniti v celoto, v višjo, gimnazijo. Prestop iz nižje gim- nazije v kako drugo višjo je bil za učence težak, ker so take učence več- krat smatrali za manj vredne in se iz njih norčevali. Zato je marsikateri uče- nec odšel s ptujske gimnazije že po prvem in drugem letu. da se izogne neprijetni animoznosti. Vse to je do- vedlo mestno občino ptujsko, da je že leta 1877 zaprosila za izpopolnitev niž- je gimnazije v popolno osemrazredno višjo gimnazijo. Mestni občini se je leta 1877 pridružil še okrajni zastop in tudi poslanca mesta Ptuj in kmečkih občin sta se toplo zavzela za izpopolni- tev, tako da je finančni odbor deželne- ga zbora sklenil, naj se izpopolni ptuj- ska gimnazija. Vendar je deželni zbor zavrnil predlog, češ, da dežela nima sredstev in je dolžnost države, da skrbi za srednje šole. Borba za izpopolnitev gimnazije je nekaj let mirovala. Ali ko se je število dijakov proti koncu osemdesetih let začelo krčiti zlasti po otrvoritvi sloven- skih vzporednic na državni' gimnaziji v Mariboru leta 1889, je mestni občin- ski svet ptujski obljubil, da preskrbi potrebne prostore in še daje letno sub- vencijo. Ali tudi sedaj je trajala borba za višjo gimnazijo do leta 1898, ko se z novim šolskim letom 1898-99 otvo- ril peti razred in prihodnja leta stop- njema višji razredi do osmega. Po tridesetletni borbi je dobil Ptuj celo gimnazijo. Ustvarjeni so bili s tem pogoji, da bi se mogla gimnazija uspe.ino razvijati v prid ptujskega mesta, ptuj- skega okraja in šolskega zaledja. Ali kar bi se zdelo vsakemu naravno in pravilno, se v takratnih razmerah ni t.ako zdelo odločujočim krogom mèsta Ptuja in deželnega odbora in zbora štajerskega v Gradcu. Učenci, ki so vstopali v ptujsko gim- nazijo, so bili doma iz mesta Ptuja, iz ptjuskega okraja, pa tudi iz sosednjih krajev do Ljutomera in Radgone. V narodnem oziru je takrat prevladovala po južnoštajerskih mestih in trgih nem- ščina, kmetsko prebivalstvo pa je bilo seveda slovensko. To se je takrat jasno izražalo tudi pri dijakih ptujske gimna- zije Dokler je bila gimnazija nižja, so razen štirikrat prevladovali dijaki slo- venske narodnosti, večkrat v občutnem razmerju. Tudi učitelji so bili Slovenci in Nemci. Ali ko se je začel narodnost- ni boj, se je prenesel tudi na šole in tudi na ptujsko gimnazijo. Začela se je borba, da postane ptujska gimnazija čisto nemška. Ko je oJšel leta 1881 Fichna, po rodu Ceh, deželni odbor ni hotel za ravnate- lja postaviti profesorja Hubada Fran- ca, dasi je uspešno vodil tri leta zavod kot provizorični vodja, nego je nastavil trdnega Nemca Tirolca Tschaneta Han- sa, ki ni razumel niti besedice sloven- ski. Proti takemu očitnemu pristran- skemu postopanju deželnega odbora so slovenski poslanci protestirali in prišlo je leta 1885 do ostre razprave o ptujski gimnaziji. Slovenski poslanci so zahte- vali, naj bo ptujska gimnazija tudi za slovenske dijake, nemški p<^lanci pa so poudarjali, da stoji ptujska gimnazija na nemških tleh, zato je in ostane nem- ška. Pa ne le to. Ptujska gimnazija naj ne bi bila le nemška izobrazujoč nepristransko tudi slovenske dijake ptujskega okraja, ptujski gimnaziji so določili še prav poseben pomen, da ču- va in širi nemštvo na Spodnjem Štajer- skem. Leta 1885 je bil nastavljen zadnji slovenski profesor za predmete razen verouka in slovenščine, za katera pred- meta so nastavili še slovenske učitelje, ker nemških niso imeli. Učiteljski zbor je postal tako nemški. Pa tudi slovenskim učencem niso privoščili, da bi se izobraževali v ptuj- ski gimnaziji. Ko je bila leta 1898 gimnazija izpopolnjena, se je oglasilo 44 slovenskih di j alvo v za sprejem v prvi razred, ali bilo jih je 26 zavrnje- nih, češ, da niso znali dovolj učnega (nemškega) jezika. Slovenske dijake so v malo letih popolne gimnazije radikal- no iztrebili. V šolskem letu 1897-98 je bilo med 97 dijaki 57 slovenskih in 39 nemških, leta 1898-99 med 138 dijaki 72 slovenskih in 66 nemških, v šolskem letu 1903-04 pa med 184 dijaki samo še 24 slovenskih in 160 nemških dijakov. Odkod to? Za izostale slovenske dijake domačega šolskega okoliša so umetno preskrbeli nemških dijalîov iz vseh šir- nih delov Avstrije, katerim je nudil streho nemški dijaški dom. V ta dijaški dom je bil ' lahko sprejet dijak vsake narodnosti razen slovenske. Kako pristransko in nacionalno so- vražno so postopali nekateri nemški učitelji na gimnaziji, vedo povedati mnogi slovenski dijaki, ki so študirali v Ptuju. Omenim naj dva sicer malen- kostna, ali prav zaradi tega značilna primera. Dvema učiteljema ni ugajal naš »č«. Zahtevala .sta, naj dijaki piše- jo »tsch«. Ker je bilo to protizakonito, sta odjenjala v toliko, da bi naj pisali vsaj v gotici, ali druge črke v gotici In »č« magari v latinici! Pri sprejemnem izpitu leta 1917 se oglasita Branko T. in Rada G. Nezaslišani panslovenski imeni, ki ne smeta onečastiti nemške ptujske gimnazije. Branka izpremenev Andreja, Rado v Amando in sedaj šele smeta očiščena v hram nemške kulture! Ne smemo se čuditi, da so s takim pristranskim, nacionalnim ravnanjem na gimnaziji polagoma zapravili zaupa- nje do zavoda v vsem ptujskem okraju. Slovenski starši niso več pošiljali svojih sinov na ptujsko gimnazijo, da jih ne izpostavijo nacionalno sovražnemu po- stopanju ptujskih nemških profesorjev. V dveh primerih so ptujski mogotci pokazali, kako pogubna je nerazsodna zagrizenost v kako idejo. V brezobzir- nem izvajanju nemškonacionalnega programa so po gimnaziji vzgojili ljudstvo v odpor proti zavodu in škodili s tem mestu samemu, kakor so v drugem primeru milijonske vloge mestne hranilnice brezkoristno žrtvo- vali vojnemu molohu in takó oškodo- vali svoje mesto. Ko se je po polomu svetovne vojne ustvari,la nacionalna država Jugoslavi- ja, je bilo treba zopočeti novo borbo za obstoj ptujske gimnazije. Treba je bilo zopet pridobiti pri prebivalstvu zaupa- nje v domači zavod. To se je v veliki meri zgodilo Število dijakov je začelo naraščati, seveda postopoma. Po osmih letih je bilo na zavodu že 262 dijakov v nadaljnjih letih pa že 381. Da je prišel obstoj ptujske gimnazije v prvih letih po vojni nekoliko v ne- varnost, je nekoliko razumljivo Saj ta- krat ni bilo zlasti v višjih razredih do- volj dijakov zaradi odhoda nemških di- jakov. Ali bolj se moramo čuditi, da je ptujska gimnazija še v svoji popolnosti bila tudi kasneje do najnovejšega časa v nevarnosti. Ko se je leta 1929 prazno- vala njena šestdesetletnica, smo mislili, da upravičeno pričakujemo, da prene- hajo vznemirljivi glasovi o njeni uki- nitvi. Saj je šestdesetletnica pokazala, da ima ptujska gimnazija vse pogoje do svojega obstanka, ker jo prebivalstvo potrebuje in zahteva, ker je zanjo že toliko žrtvovalo in ker ne gre, da bi v lastni državi propadel zavod, ki so ga v prejšnji državi vzdrževali naši na- rodni nasprotniki Ali nerazumljivo, ti razlogi niso zadoščali. L. 1932 je bila o počitnicah popolna gimnazija za skoro dva meseca reducirana na nepopolno. Usodni korak se je preklical in o?tal je v mestu ZiS'od, ki je zanj tolike važnosti v kulturnem in gospodarskem oziru, za državo samo pa tudi velike važnosti v splošnem državnem pogledu ob severozahodni meji Iz »Spominskega lista«, leta 1933. ^tran 4 .PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 14. sept. 1951 Cestam se poveča še vedno premalo pozornosti Znano je, da se je zadnja leta posve- čalo našim cestam, posebno tem prve- ga in drugega reda, to je bivšim držav- nim in banovinskim, daleč premalo skrbi, da so propadale ter povzročale neizmerno škodo na motornih vozilih. V tem niso bile izjema ceste v ptuj- skem okraju 209 km takšnih cest je bi- lo stalni predmet negodovanja voza- čev motornih vozil in na tem povzro- čev motornih vozil in na teh povzro- Lahko trdimo, da se je odnos do tega tako važnega vprašanja vsaj deloma popravil z nastopom letošnjega poletja, ko so se začela izvajati večja poprav- ljalna in tudi obnovitvena dela na ome- njenih cestah v ptujskem okraju. Naj- važnejše je vsekakor bilo začeti ob- navljati najvažnejšo cestno prometno žilo okraja — asfaltirano cesto, ki pe- lje iz Maribora sko/л Ptuj do Ormoža, poleg tega pa cesto skoraj istega pomena: Ptuj, preko Borla proti Varaždinu. As- faltni cestišči teh dveh cest sta bili pred obnovo pač že skoraj v nerabnem sta- nju, globoke kotanje so nudile najlep- še prilike za prizkušanje trdnosti osi vozil — ter za njihovo lomljenje. Končno se je, kot že omenjeno, za- čela obnova. Spomladi je delo zelo ovi- ralo deževno vreme, ki pri tovrstni obnovi igra odločujočo vlogo — le kap- ljica na cestišču povzroča, da v bitu- memi, s katerim se ta ce.stišča obnav- ljajo, nastane mehur — zato pa je tem delom bolj služil drugi del letošnjega poletja s krasnim suhim vx'emenom. V tom času so delavci »Ce-grad«, delo- vodstva v Ptuju pokrpali, delno pa ob- novili že 34 kilometre asfaltnega cesti- šča ter prišli v obnovi od gornje meje okraja skozi Ptuj že vse do Borove in Formina na obeh cestah. Da tako delo zahteva mnogo truda in da tudi veliko stane, naj navedemo v ilustracijo ne- kaj številk: za kilometer obnove cesti- šča je potrebno 14.000 kg bitumena ter 240 kub. metrov takozvanega agregata — drobnega, presejanega gramoza, ki se dobavlja v Sloveniji le v kamnolo- mih v Postojni in na Razdrtem na Pri- morskem ter Hrvaškem Zagorju v Bu- dinščini, nekaj kilometrov severno od Zagreba. Sroškl znašajo prav tako za en kilometer okrog 300.000 din. Kljub temu pa je pričakovati, da bo še letos znaten del ostanka asfaltnega cestišča, ki ga je na področju okraja v celoti yt km obnovljen ter za nadaljnih pet let sposoben brez večjih popravil za okrog desetkrat večji promet, kot so ga te ceste vzdržale pred vojno. Druga pa je stvar z ostalimi 150 ki- lometri makadamskega cestišča, koli- kor ga je v upravi »Cegrada« v ptuj- skem okraju. Pred vojno je letno pri- šlo na kilometer cestišča okrog 100 ku- bičnih metrov gramoza, v povojnih le- tih pa do sedaj le po 50. če pri tem še upoštevamo nekajkratno povečan promet, se ne smemo čudili, če so ceste v slabem stanju ter moramo biti prav- zaprav zadovoljni, da so sploh še v ta- kem stanju. 37 cestarjev na teh cestah jih sicer skuša obdržati, nekateri med njimi bolj, drugi manj v uporabnem stanju, vendar je jasno, da se tudi z največjim prizadevanjem cestarjev ne da nadomestiti manjkajočih kubičnih metrov gramoza ter nujno potrebnih večjih popravil. Ob tej priložnosti je potrebno omeniti nekaj največjih ko- ristnikov cest v okraju, ki pa z ozirom na to ne kažejo nikakega razumevanja za prošnje »Cegrada«, da bi z navaža- njem gramoza proti plačilu nekaj pri- spevala v vzdrževalnim delom. To je predvsem Okrajno avtoprevozništvo, ki ne kaže za to potrebnega razumevanja niti takrat, ko nima drugih voženj, medtem ko se je v tem pogledu doslej izkazala Tovarna aluminija v Strnišču in ptujska »Perutnina«, ki sta še vedno priskočila na pomoč. Ne bo odveč, če se ob tej priložnosti spomnimo še na vso Škodo, ki se na in ob cestiščih dogaja z vsakim dnem brez vsake potrebe, največkrat s strani brezčutnih poedincev. Če že zaviranje koles vozov z verigo nekako opraviču- jemo, čeprav je tudi to prepovedano, saj vendar na strminah na cestišču po- vzroča pravo razdejanje, je poškodo- vanje obcestnih nasadov, odstranjeva- nje tabel s prometnimi znaki in povzro- čanje druge škode vredno vsega obso- janja ter kliče po zasledovanju storil- cev, česar se doslej še nikdo ni lotil. —n. Ni oddal žita, pa se je znašel v zaporu Kot nekaj drugüi, je tudi Franc Ful- ko, večji kmet iz Ziatoličja .smatral, da pomeni splošna demokratizacija v naši državi nekakšno slabost ljudske obia- &ti ter da je prišel čas, ko ni treba več izpolnjevati obveznosti do države. Fulko Franc bi moral oddati letos 3464 kg belih žit, za kolikor je bil za- dolžen po odkupnem listu KLO Starce, oddal pa je le 1962 kg. Več gospodar- sko enako močnih kmetov v njegovem KLO je imeio približno isti preapis oa- daje, pa so ga v celoti izvršili, Pulko pa tega ni zmogel. Obtožnica mu pa poleg tega še očita, da je prodal orez oblastnega dovoljenja neko zemljišče. Za oba prestopka se bo zagovarjal pred ljudskim sodiščem. Podoben grešnik iz Ziatoličja je tudi Ivan Dobnik, prav tako večji kmet. Tudi ta je ostal dolžan 1854 kg žila, kljub temu, da bi lahko oddal celotno količino, ki mu je bila predpisana. Tudi Dobnik se bo zagovarjal pred ljudskim sodiščem. Pe. Prvi je poneveril 120.000 din, tíruga pa 500.000 ain Organi ljudske oblasti so pred ne- davnim odvzeli svobodo tajniku KLO Dolena, Skrila Karlu, ker je po uradnih ugotovitvah poneveril od denarja, ki ga je od kmetov pobral na račun dohod- nine ter od focialnih podpor, ki bi jih moral izplačati upravičencem v dotič- nom KLO 120.000 din. Poleg tega je vlomil v skladišče Kmetijske zadruge v Doleni, odkoder je odnesel vrečo sa- lice ter druge neugotovljene predmete. Naslednja, ki se je zaradi podobnega nepoštenja znašla v zaporu je Roza Pi- šek, administratorka KLO Hajdina, ki je tekom svojega poslovanja na KLO Hajdina poneverila prav tako od de- narja, ki ga je pobrala od kmetov za davek od denarnih podpor za socialno šibke v KLO Hajdina znesek 500.000 dinarjev. Oba nepošten jaka bosta po zbranem celotnem dokaznem gradivu predana ljudskemu sodišču, da ju obsodi in kaznuje. -na. 2аттша$ћ p^a Si/etu Pred kratkim smo prinesli opis no- vega tekstilnega vlakna — orlona, ki ga že na veliko uporabljajo v tekstilni industriji v nekaterih državah po svetu. Danes nameravamo opisati material, ki bo v kratkem prišel na trg in ki bo narejen iz vinilklorida in akrinolitrila in ki se imenuje d i n e 1. To vlakno dela videz volne še bolj kot samo vol- na, poleg tega pa je tudi toplejše. La- hko je zelo mehko ali pa tudi zelo trdo, kot dlaka od angorske koze. Voda na to vlakno ne vpliva, odporno je proti kemikalijam in se ne mečka. Če se pa ogreje ko je zmečkano, ostane vedno takšno. To vlakno, edino med umetni- mi vlakni, sploh noče goreti. Odeje iz tega vlakna so že na trgu ter so po- polnoma podobne volnenim. Tudi mo- ške obleke iz tega materiala se že upo- rabljajo kot delovne obleke, zaenkrat samo še v tovar iah zaradi tega, da jim ne škodujejo kisline in visoka tempe- ratura. Vlakno pa lahko uporabljamo tudi za podlago, ker je zelo toplo. Večina kemičnih vlaken ne bo po- polnoma zamenjala volne in bombaža, temveč se bo uporabljala skupno z njima. Eden novih materialov, imenovanih vikara, se pridobiva iz ostankov ko- ruze pri proizvodnji škroba. To vlakno ni tako trpežno kot volna, je pa meh- kejše in toplejše. Neka tovarna v Ame- riki izdeluje sedaj za okrog 20 milijo- nov funtov tega vlakna, ki služi za iz- delavo kopalnih kostimov, nogavic in podobno. V velikih kemičnih tovarnah dan za dnem preizkušajo vrsto novih vlaken, ki so jih pridobili iz proteina, izdela- nega iz mleka in kikirikija. Pokazalo se je, da je tkivo iz kikirikija predrago, da pa je tkivo iz kazeina našlo mnogo- vrstno uporabo, čeprav za izdelavo obleke ali perila ni prikladno. Zato se pa s pridom uporablja v druge svrhe, kot n. pr. za filtre v karburator j u av- tomobila ter mnoge druge. Zgleden primer najditeljice Dnevno se dogaja, da zgubljajo lju- dje vseh starosti denarnice, listine in drugo, potem pa sprašujejo za najdi- telji, ki jih je večkrat težko ali nemo goče odkriti. Nemalo je primerov, da se govori o »redkih« najditeljih. Dne 10. septembra t. 1. je našla tov. Beloinč Katarina iz Ptuja, Lackova uli- ca na prehodu čez železnico denarnico z dokumenti in boni, 5000 din gotovine in nalivno pero. Po osebni izkaznici je spoznala oškodovanca in mu takoj vse vrnila. Marsikdo bi v tem primeru re- kel: »Imel sem danes srečo«, si vtaknil denarnico v žep neglede na 10 božjih zapovedi, neglede na svojo ogorčenost napram nepoštenjakom, ko gre kaj v zgubo, Belovičeva pa je smatrala vrni- tev najdenih stvari za svojo dolžnost. V naši domovini si želimo mnogo ta- ko poštenih ljudi, ne pa takih najdite- ljev, ki so srečni ko najdejo in ne vra- čajo in nad vse razočaranih, ko spmi zgubijo, pa jim nikdo zgubljenega ne vrne. K. Na tomboli Rdečega križa v Ptuju je bilo 12.000 ljudi v nedeljo popoldne se je vršila tom- bola na Titovem trgu v Ptuju. Ljudje iz domačega in sosednjih okrajev so že ob pol dvanajsti uri začeli zasedati naj- primernejša mesta. Vse ulice, ki vodijo na trg in trg sam je bil nabito poln ljudi. Ceni se, da je tomboli prisostvo- valo nad 12.000 ljudi. Humaniiarno or- ganizacijo RK ljudje pravilno cenijo in smatrajo za koristno, zato je bil odziv številen. Podprli so organizacijo RK in s tem koristili zdravstveni službi v okraju in samim sebi. Številni mali in bogati glavni dobitki tombole .so bili vzrok nepričakovano številnega obiska Kljub temu je tombola potekla v re- du. Glavne dobitke so prejeli: 1 Motorno kolo — Matjašič Marija, hči krojača v Zabovci 75; 2. spalnico — Tudi Kristina, del., P^inoritski trg 6, Ptuj; 3. Radio aparat — Kociper Franc, sin sredn. kmeta, Vičanci 12; 4. kuhinj- sko opremo — Žumer Marija, mala pos., Hajdoše 40; 5. žensko kolo — Kajsers- berger Marija, Orešje; 6. Moško kolo — Mahorič Marija, Gomila; 7. Dve svileni odeji — Vičanec Anton, Babinec 2; 8. Sod vina — Kirbiš Jože, Gerečja vas; 9. Perzijske preproge — Golob Anica, Slovenja vas 13; 10. Volneno blago za plašč — Tomanič Milica, Ptuj, in Her- kovič Terezija, delavka, Goričak; 12. Strešno opeko — Žuran Marica, Gruš- kovec; 13. do 16. moški in ženski zim- ski plašči — Kmetec Jože, čevljar, Ptuj; Skoberne Amalija, Ptuj; Beg Manja, Podlože; Ncdeljko Franc, Strnišče; 17. .svinja — Penkiher Anton, kmet, Si- tež; 18. otroški voziček — Markovič Ratko, vodnik, Ptuj; 19. gojzerji — Vi- senjak Franc, del., TAM - Tezno; 20. drva — Grdina Kari, Ptuj; 21. grozdni mlin — Ojnik Marija, adm'.nislratorka, Moškanjci 78; 22. sejalnica za koruzo — Emeršič Ivan, delavec, Za vrč. Pro.sto- voljnih prispevkov je bilo veliko na- brano ter bomo imena darovalcev ob- javili prihodnjič. Proletarec (Zagorje) : Drava 5:0 Preteklo nedeljo se je Drava na do- mačem igrišču srečala z resnim favori- tom za naslov prvaka v IL grupi druge slovenske nogometne lige Proletarcem iz Zagorja. Do te tekme je Drava vo- dila na tabeli pred Bratstvom Iz Hrast- nika in Proletarcem, in je bila ta tek- ma nekakšna derby tekma tega tek- movanja. Ker je Drava že preteklo ne- deljo izgubila v Fužinarjem iz Stor (na to tekmo se je pritožila in bo verjetno razveljavljena), je bilo pričakovati, da se bo Proletarec revanžiral za poraz v prvem delu tekmovanja na svojem igrišču 2:3, Drava je v nedeljo pokazala eno svo- jih najslabših iger in je popolnoma za- služeno prepustila zmago boljšim go- stom. Rezultat 5:0 v korist Zagorja je morda nekoliko previsok, ker je tudi Drava imela nekaj lepih priložnosti za dosego gola, ki pa jih njeni napadalci sp-oh niso znali izrabiti Po tem porazu si je Drava nekoliko omajala prej lepe izglede na prvo me- sto, ki pa kljub temu še ni popolnort izgubljeno. Borba za naslov prvaka tej skupini in s tem možnosti za vstc v I. slovensko nogometno ligo pa je p^ stala s tem rezultatom še bolj negoto; in napeta. i^; TD Ormož zmagovalec na negi metnem turnirju v Vinici v nedeljo 9. t. m. je priredil nog( metni klub Vinica v Vinici nogomet; turnir, na katerem je poleg ostalih k\\ bov sodelovalo tudi TD Ormož. Ormožani so v tekmah pokazali na lepšo igro ter v finalni tekmi premaga zadnjega nasprotnika, »Miličnika« Lepoglave z rezultatom 3:1. S tem í pa tudi zasedli prvo mesto na turnirji K. Uspeh športne stave v Ptuju Odkar je pričela v Ptuju posloval poslovalnice Športne stave je bilo od igranih že trinajst kol. Po slabih re zultatih v takoimeaovani »Mrtvi sezo ni« se je s pričetkom državnega nogo metnega prvenstva močno dvignilo tud zanimanje za športno stavo v Ptuju Prav tako se je športna stava tudi i zveznem merilu že močno dvignila, sa je pred kratkim pričel izhajati nov ča^ sopis centrale Športne stave v večjeii, obsegu z novimi naslovom »Pogodak« ki se je razvil v enega najbolj zaninii. vih listov v državi. V Ptuju se jç vplačilo od manj kot 100 kombinacij v prvih kolih dvignilo na 350^ kombina. cij v 43. kolu. V 43. kolu je ponovne Ptujčan zadel 11 rezultatov in mu ¡ tem pripada druga nagrada v znesku 15.221 din. S tem pa je zabeležen še e; uspeh Športne stave v Ptuju, in sic? v razmerju med vplačano vsoto : vsoto denarja, ki so jo Ptuj cani preji, kot nagrade. Do 43. kola, to je v U kolih, odkar posluje podružnica Sportn« stave je bilo vplačano 31.800 din, med- tem ko je bilo v tem času izplačano v Ptuju 10 nagrad (1 prva in 9 drugih) v skupnem znesku 61.903 din! mk Razširjanje zdravstvene mreže v okraju Tekom tekočega meseca bo zdrav- stvena mreža v ptujskem okraju po- novno izpopolnjena i n razširjena z otvoritvijo novih ambulant v Žetalah in Juršincih, Ambulanto v Žetalah že precej časa urejujejo in pripravljajo za ordinacijo ter je pričakovati, da bo še pred kon- cem tega meseca septembra odprta. Or- dini rat bo prihajal dr. Mayr iz Strnišča. V Juršincih bodo ambulanto odprli — kot je predvideno — v začetku oktobra _ • , Fötcamaterji, ali veste — da so uvedeni za fotoamaterje sle- deči nazivi: fotoamater III. razreda, fotoamater II. razreda, fotoamater I. razreda, kandidat za mojstra fo- tografije in mojster fotografije? — da bo v Zagrebu med 28. oktobrom in 18 novembrom 1951 deveta med- narodna razstava umetniške foto- grafije? — da bo v Mariboru 29. novembra t. 1. republiška razstava fotografij, ki jo pripravlja Zve/s foto- in kinoama- terjev Slovenije. Razdeljene bodo nagrade za najlepše slike: zlata me- dalja, dve srebrni medalji in tri bro- naste medalje. Za 8 slik bodo raz- deljene pohvale. Zraven tega bo od- kupil republiški odbor 10 najboljših fotografij po din 5000.—. — da je z odločbo II. skupščine SFKAJ med drugim izrečena pohvala Hlu- piču Francu, predsedniku kluba Ma- ribor, ki je imel v Ptuju predava- nje o fotografiji? V krmljeniu živ'np potreben red Ing. Zoreč Egon Red krmljenja živine je tisti predpo- goj, od katerega je odvisno, da živj,na krmo tudi dobro izkoristi. Pri nered- nem krmljenju odhaja mnogo redilnih snovi v izgubo. Zato je koristno, če krmimo živino čim bolj i-edno. Krmiti je treba vedno v določenem času! Redno prebavo in izkoriščanje krme pospešimo le s takšnim krmlje- njem! Krmimo navadno dvakrat ali pa tudi trikrat dnevno. Vedno bolj se uveljavlja dvakratno krmljenje, pa je dvakratno krmljenje prikladnejše nam dokazuje živina, ki se le po dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer na dobri paši ñapase, ostali čas pa miruje. Pri dva- kratnem krmljenju pokladamo živini krmila zjutraj od 6.-8. in zvečer od 15.—19. ure, pri trikratnem pa zjutraj ob 5., ob 11. in 18. uri. Trikratno, pa tudi dvakratno krmljenje ugaja goveji živini, konjem, ovcam, kozam, pa tudi prašičem. Izvzeti moramo le mlade ži- vali na primer teleta, ki sesajo do sta- rosti dveh tednov po štiri krat dnevno, pozneje, do 6 mesecev starosti pa' tri krat na dan in šele po tem preiti pola- goma na dvakratno dnevno krmljenje. Pri živalih, ki jih pitamo, posebno pra- šiči, ki v času pitanja potrebujejo ve- liko miru, dosežemo z dvak^-atnim dnevnim krmljenjem boljšo uspehe, le pod pogojem, da imajo živali med obrokom mir in da smo jih nakrmili do sitega. Nekaj o pripravi krmil Seno, otavo in druga podobna krmi- la pred pokladanjem dobro pretrese- mo, da odpade ves prah, proden jih položimo pred živino. Mnogo prahu in glivic je v takšnem senu, ki se je su- šilo v neugodnem vremenu, ali ki je bilo poplavljeno. Ti dve krmili pokla- damo taki kot sta, slamo pa navadno zrežemo v rezanico. Pokladajmo v.sa krmila suha, ker taka živina bolje pre- žveči in pomeša s slino! Le močna krmila (otrobe, oves, žitni zdrob, oljne tropine itd.) namočimo ali poškropimo z vodo. da se ne prašijo in da jih žival no razpiha. Da bi živali močna krmila bolje izkoristile je dobro, če jih pome- šam.o z rezanico. Vsa krmila pokladajmo po določenem redu, prežvekovalcem pa tudi konjem najprej močna, pMem korenie, reno »li krmsko peso, nato seno ali otavo in nazadnje slamo. >Кг:пПо damo v íaíli vedno šele takrat, ko ie žival o'-^'^'odni obrok že pospravila. Tudi če poklada- mo samo seno, razdelimo obrok v tri zametuje hrane, da je ne ogreje z di- hanjem in ne ponesnaži s slinami, ker bi zaradi tega postala neokusna in je živina ne bi več hotela žreti. Vprežni konj rabi za vsako krmljenje po dve m pol uri, vprežni vol po tri ure. Pre- gega in tretjega. S tem dosežemo, da žival počasneje žre in da ne izbira in dele. Ko pospravi prvega, damo dru- žvekovalci morajo imeti dovolj časa za prežvekovanje. V krmljenju ne smemo preiti od ene hrane na drugo nenadoma. To ne ve- lja samo za prehod od suhega na ze- leno krmljenje in obratno, temveč tudi pri vsäkem menjanju krmil. Na vsako novo krmilo je treba žival najprej na- vaditi. To velja tudi za razne vrste se- na in podobno. Čim večja je razlika v krmilih, tem dalj časa moramo nava- jati živino na novo krmo. Vsak prehod namreč zelo vpliva na živali: mnoge izgube na teži in mlečnosti ter na tol- ščah in navadno preteče precej časa, da se vse to nadomesti. Za ves ta čas nadomeščanja pa je izgubljena vsa krma, ki jo je žival sprejela od začet- ka prenaglega prehoda na drugo krmilo. Živinska sol in klajno apno K rednemu krmljenju spada tudi ži- vinska sol in klajno apno. Oboje je tre- ba dodajati krmi, posebno, če pokla- damo živini takšno krmo, v kateri je malo omenjenih rudninskih snovi. Naj- več soli in klajnega apna potrebujejo mlade ter breje, pa tudi mlečne živali. Konj rabi do 20 g fosforno kislega klaj- nega apna, žrebe in tele do 15 g, mla- do in odraslo govedo do 40 g, vol do 50 g, ovce, koze, prašiči do 15 g. Soli pa potrebuje konj dnevno do 25 g, mla- do govedo do 20 g, mlečna in breja krava do 50 g, vprežni vol do 40 g, pra- šič in ovca do 8 g ter perutnina do 2 g. Oboje pokladamo pomešano z moč- nimi krmili. Čistenje jasli in snaženje / živine živino napajamo nekoliko pred ali šele po krmljenju. Voda mora biti sve- ža in čista s temperaturo okrog 12" C. Premrzle vode živali nimajo rade ali pe je popijejo premalo. Po vsakem krmljenju tem.eljito očistimo jasli in posodo, ki smo jo uporabljali. Da je snaženje živine potrebno, pa našim kmetovalcem menda ni treba dopove- dovati # SAH I Šahovsko društvo Ptuj obvešča vse člane in ostale šahiste, da se vrši v četrtek, 20. t. m. redni mesečni brzo- turnir v prostorih kavarne »Moskva«. Za vse člane je udeležba obvezna. Ude- ležite se v čim večjem številu! ŠD Ptuj, OBJAVA Začetek pouka na šoli učencev v go- spodarstvu raznih strok bo dne eeptembra 19D1 OP 14. uri. i^aproSamo delodajalce, da učence napotijo k za- četim pouka. — Upravitelj stvo šolo. OBJAVA Pouk na osnovni šoli v »Mladiki« prične v petek, dne 21. septembra 1951 za vse razrede. Uprava Osnovna Sola v »Mladiki« v Ptuju raz- pisuje službo služitelja in služiteljice. Prošnje je treba vložiti osebno pri upraviteljstvu šole do 15. septembra, tega leta. Na poverjeniStv^u za notranje zadeve Čakovec se nahaja ena avtoguma večje dimenzije, znamke »Dunlop«, štev. 1050 2 oznako JLP 13-84, ki je bila najdena na cesti G. Hraščan— Nedelisče. Lastnik naj se javi na Po- verjeništvu za notranje zadeve Ča- kovec, soba št. 2. — Iz pis. Pov. za notr. z., Ptuj. MALI OGLASI Osebo, ki je odnesla iz kavarne »Mo- ška« v Ptuju v četrtek, 7. sept. t. !• ponoči tujo aktovko, pozivam, da ml jo skupno z listinami takoj vrne. Prodam 130 ploščic za štedilnik. Zupa- nič Avgust, Hajdoše 15, p. Hajdina. Prodam: trodelno omaro, posteljo in nočno omarico vse iz trdega lesa, do- bro ohranjeno, tudi na bone. Vpra- šati od 15. ure dalje v Skorbi št. 15. Najden }e novi ženski levi čevelj iz rjavega usnja (semiš). Lastnica na] ga dvigne v upravi lista. Pozivam dotičnega, ki mi je 11. sep- tembra t 1. v poslovalnici Potrošni- ške zadruge ukradel denarnico z do- kumenti, da mi vrne vsaj dokumente. Jurgec Jožefa, Gruškovec 4, p. Cir- kulane. Prosim deklico, ki si je v nedeljo, 9 septembra t. 1. na tomboli v Ptuju oO vojaka sposodila nalivno pero, naj odda takoj pri Koletniku Ferdu, Ptuj. Dominikanski trg. Posestnica Vcindorfer Ema iz Zavri a 5 ne priznavam niti ne plačam nikakil^ dolgov ali drugačnih obvez, ki bi iz^ virale od Veindorfer Janeza, ki 3- brez stalnega bivališča. 7. septembra 1951 mi je bila v trgovin' NA-MA v Ptuju ukradena denarnic^ s 5400 dinarji in 750 boni ter razni- mi dokumenti: osebno izkaznico, pri- javo stanovanja, člansko izkaznico, živilsko nakaznico za september, vs® na ime Lovrenčič Ana, Ptuj. Ljuto- merska 21. Prosim, da mi vme vsa' dokumente, v nasprotne^ slučaju jih preklicujem. Knjigovodkinja z večletno prakso iš^^ i^lužbo v Ptu^u. Nastop takoj. Nas-O v upravi lista. Razveljavljam iseubljeno osebno iî;c.o reg st. 26980. ser št. 0270290 ^ ime Prelog Ivan iz Gajevec štev. KLO Gajevci, p. Gorišnica,