Poštarina plaćena u gotovom
i
za S'-L J L
"lednist
Godina IX. Broj 19.
(J Zagrebu, 14. maja 1937.
Oredništvo i aprava
Z A G R £ ii. Masarykova 28a,	..
l’elefon 67-80	„ ^ T tf
l’JII O.-OU	u a
IZsXStU**’' I p|^|
STR4
Pojedini broj Din. 1.50
14. maja 1937. navršilo se 30 godina od najznačajnijih Izbora u Istri.
GUŠILO SAVEZA JUGOSLOVANSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
TRIDESET GODINA JE PROŠLO
danas, 14 maja, od onih znamenitih izbora u Istri. 14 maj 1?07 je jedan od najvažnijih datuma u našoj istarskoj povijesti Toga dana se po prvi put glasovalo po demokratskim principima, t. j. svi su imali pravo glasa i podjednako. Do tada su na izbore mogli da idu samo oni koji su plaćali porez preko izvjesne svote.— što znači da su oni bogatiji imali udjela u vlasti, a siromašniji su bili bez prava glasa. Zakon o 23 februara 1906 kojim se u Austriji uvelo opće pravo glasa dao je mogućnost da naša brojčana premoć u Istri dodje do izražaja. Razumljivo je da ni tada nisu ti izbori — pa bili provadjani najliberalnije
—	mogli dati apsolutno tačnu sliku našeg političkog i nacionalnog položaja u Istri, jer su mali posjednici i radnici — u ogromnoj većini Hrvati i Slovenci — bili još u velikoj mjeri ekonomski zavisni od Talijana. Ali ipak — tim zakonom je talijanskoj stoljetnoj prevlasti u Istri bio došao kraj. Oni su to osjećali i vidjeli, pa su u Carevinskom vijeću iznosili (Bartoli) kako se ue snuju njihovi interesi žrtvovati brojčanoj premoći Slavena u Istri. Time su postigli da se Istra podijeli u šest izbornih kotara namjesto dotadanjih pet. Do tada smo y Istri imali, po izborima od 1901 god satpo jednog poslanika (Spinčić) a Talijani četiri.
Do statistici od 1900 god. bilo je u Istri 165.320 Hrvata- 53.538 Slovenaca, 145.538 Talijana i 7.988 Nijemaca. Dakle: 218.858 Hrvata i Slovenaca prema 145.538 Talijana. I tu službenu statistiku treba uzeti sa rezervom, jer su je provodili općinski činovnici koji su. naročito u miješanim krajevima, bili uglavnom Talijani.
Imajući u vidu statistiku i nacionalni zanos tek probudjenog hrvatskog i slovenskog seljaka, tta izbore se išlo sa sigurnim izgledom za uspjeh. 1 već na prvom glasovanju 14 maja naša sva tri zastupnika su bila izabrana (Matko Mandić u sjevernoj, Vjekoslav Spinčić u istočnoj i Matko Lagi-nja u srednjoj Istri) dok je za tri izborna kotara trebalo ići na uže izbore. U puljskem kotaru su snage bile podjednake, a socijalisti su bili jezičac na vagi, u rovinjskom je Laginja dobio relativnu većinu, a u koparskom se imala voditi borba izme-dju dva talijanska kandidata. Prvog dana
—	14 maja — dobila je Hrvatsko-slovenska stranka 29.932 glasa, tri čisto talijanske stranke 22.631 glas (Tal. liberalna 14.689, Tal. kršć. soc. 7.019 i Nezavisni Talijani 932), Socijalistička stranka 4.182 glasa, a Nijemci 48 glasova. Prema tome su sve druge stranke dobile ukupno 26.870 glasova prema 29.932 glasa Hrvatsko-slovenske stranke. (Podaci po M. Rojniću).-
Ta na oko mala razlika u glasovima (3.053 glasa) dobiva tek onda svoje puno značenje kada se uzme u obzir vjekovni
promatraju društvene odnose u tim kraje- rist. To nije možda iz neke težnje za
vima. Kao da nisu vidjeli da je nacionalna borba u Istri ujedno i izražaj dubljih eko-nomsko-socijalnih borba hrvatskog i slovenskog seljaka — nekadanjeg kmeta — protiv gradjana i veleposjednika — Talijana. A nisu vidjeli da je radništvo usko vezano uz taj nacionalni pokret i da će radništvo ostaviti teren čiste klasne borbe čim budu tangirani njegovi nacionalni interesi, jer su nacionalni i klasni interesi bili inđentični. Te odnose i ta previranja u Socijalističkoj stranci u našim krajevima lijepo ilustrira u ovogodišnjim brojevima ljubljanske revije »Sodobnost« Albin Prepeluh, jedan od .predratnih tršćanskih socijalista. Taj exodus Hrvata i Slovenaca iz Socijalističke stranke nije bio ni prvi ni posljednji, a uvijek je tome bila kriva slabo shvaćena nacionalna borba Hrvata i Slovenaca sa strane talijanskih socijalista.
Izbori od 1907 bili su naša najveća afirmacija. Talijani su se bili pomirili s time da dijele vlast u Istri s Hrvatima. Koliko su i oni sami bili uvjereni u konačnu propast svojih privilegovanih pozicija vidi se na primjer i iz podataka istarskog talijanskog historičara Benussija, koji u svojoj povijesti Istre navodi da su na tim izborima Hrvati dobili 32.381 glas, a sve ostale stranke 26.436 glasova, čak ni on, kao talijanski nacionalista, ne daje si truda da pronadje tačan broj glasova, već pogrešno povišuje razliku za skoro 3000 u našu ko-
objektivnošću, jer je Benussi poznat kao naš zagriženi protivnik koji je rijetko kada objektivan prema nama. Prije bi se moglo kazati da je to posljedica nekog gubljenja hrabrosti i apatije.
Ta naša tri poslanika u Carevinskom vijeću nisu značila baš mnogo izmedju mnogih narodnosti i s te strane nisu ti izbori ni toliko važni. Važni su radi toga što je to bila naša prva i najveća afirmacija u novijoj povijesti — što smo time dokazali da nas je više nego Talijana i da smo nacionalno svijesni i politički zreli. Osim toga je to imalo utjecaja i na odnose u Pokrajinskom saboru, gdje su Talijani imali većinu zahvaljujući još uvijek postojećem kurijalnom sistemu. Iza tih izbora su se odnosi izmedju nas i Talijana bili izmijenili u našu korist. Dogadjaji su Se razvijali brzim tempom i kroz par decenija — računajući od 14 maja 1907 — mi bi bili u Istri došli potpunoma do svih svojih prava. Talijane bi bili stjerali i ekonomski i nacionalno u male gradiće zapadne Istre i mi bi bili postali ne samo brojčana većina, već bi i ekonomski i kulturno bili apsolutno odlučivali u Istri.
Ove retke prigodom tridesetgodišnjice tih znamenitih izbora nebi sigurno pisali u Zagrebu	(t. p.)
ŠIRITE „ISTRU"!
Preobrat v fašistični manjšinski politiki?
Pod tem naslovom je objavil Rolf Schildhof v majski šte vUki nacistično usmerjene revije »Deutsche Arbeit« kijo izda ja Narodna Zveza za nemštvo v inozemstvu, članek, katerega hočemo radi zaključkov, ki jih izvaja pisatelj, objaviti v celotnem prevodu:
»Politični dogovor, ki sta ga 25 marca 1937 sklenila v Beogradu jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovič ter zastopnik in zunanji minister novega fašističnega imperija grof Ciano, je v marsikaterem pogledu pomemben.
Za zunaj stoječega je morda ta hitro sklenjeni sporazum, ki je dosedanje razmjerje med tema dvema sosedoma in rivaloma ob Adriji temeljito, izpre-menil in postavil temelje medsebojnemu zaupanju in sodelovanju dobrih sosedov, prišel nepričakovano. To tem bolj, ker je italijanska politika v novi jugoslovanski državi videla samo naslednika avstro-ogrske monarhije, in vladarja druge obale Jadrana, italijanskega »mare nostro«, za katerega je stremela od ustanovitve italijanske države njena zu-
nanja politika. Ta politika se je nada-
Dodredjeni	položaj istarskog	seljaka —kada	Ijevala tudi potem, ko	se niso	Italiji	iz-
, J	i	o M	Rprn	niie	zna-1 polnile obljube Londonskega	pakta	od
se ima na	umu	i to	da se u	Beču	nije	zna	^ ^ ^ ^ z
lo da u Istri	ima	Hrvata,	dok	mje	p	I z Albanijo, Madžarsko	in Avstrijo.
Viteztč o tome progovorio u Carevinskom N1 ...	„„u»«» ta.ino.st ria nrvi sno-
Viteztč o tome progovorio vijeću — uz smijeh i začudjene upadice Nijemaca.
Na užim izborima 23 maja prošla su bila sva tri talijanska kandidata. Jer Talijani, videči opasnost, složili sr. se u posljednji čas. Mi smo izgubili i mandat u južnoj Istri jer su na užim izborima socijalisti naredili članstvu da glasa za talijanskog kandidata. Posljedica takovog postupka socijalista je bila ta, da su naši radnici u Puli istupili iz Socijalističke strance i osnovali svoju Narodnu radničku organizaciju. Socijalistička stranka je ta] Svoj postupak opravdavala time što Je centrala iz Beča bila naredila da se glasa Protiv klerikalaca, a tršćanska socijalistička organizacija je tada proglasila kle-rikalcima kandidate Hrvatsko-slovenske franke. To je bila jedna od mnogih histo-riiskih pogrešaka Socijalističke stranke u ^našnjoj Julijskoj Krajini, koju su uglav-Pom vodili ljudi po narodnosti Talijani koji nisu htjeli ili nisu mogli da ispravno
Ni bila nobena tajnost, da prvi spo razum od leta 1924 med Mussolinijem in tedanjim jugoslovanskim ministrskim predsednikom Pašičem ni mogel niti najmanje omiliti napetost, ki je nastala radi tega nasprotstva za Jadran in radi radikalne raznarodovalne pobtike Italije nasproti srbsko-hrvatsko-sloven-skemu narodnemu elementu v Julijski Krajini. Prav tako je znano, da je to nasprotstvo v preteklih letih razmeroma lahko in čestokrat razpihalo politične strasti na obeh obalah Jadrana do pla' polajočih plamenov, zlasti ker so itali janske težnje glede jadranskega ozemlja tudi v odločujočih krogih prišle do politično pomembnega izraza. Tako je še v preteklem letu Paolo Drigo v svoji knjigi »Claustra provincia e« v političnem, gospodarskem in vojnogeo grafskem pogledu proučil zunanjepolitične ciHe fašističnega imperija in prišel do zaključka, da se mora zavarovati italijansko vplivno območje tudi na drugi obali Jadrana ter da se mora jugoslovanski vpliv ojačanjem italijanskih pozicij v Albaniji, v Avstriji in na Ma-djarskem potisniti nazaj, na vzhodni jadranski obali pa popolnoma izločiti
Zato ni prišlo slučajno do sklepanja tega dogovora, temveč so bili prvi kora ki že pred začetkom afriške vojne dasi so sankcije nadaljevanje odgodile. Prav velikanske naloge, ki si jih je nadela fašistična Italija v Afriki, so zahtevale, da se ustvarijo primerni politični pogoji v Evropi. Cilj Italije v Ev ropi mora biti, da ima za svoje območje jasne prilike za dolga leta in da si preskrbi mir in varnost za svojim hrbtom Iz teh razlogov je beograjski »politični sporazum« bil sklenjen v obliki in v duhu, ki nista postavila samo političnih odnošajev Jugoslavije in Italije na popolnoma novo podlago, temveč sta tudi preko tega v docela drugi smer bila odločilna.
Italija je s tem sporazumom pr-vič priznala obstoj tujerodnih manjšin v svoji državi in njihovo pravico do spoštovanja in gojenja svoje narodnosti.
Odkar je prišel fašizem .na vlado, je v svoji državni koncepciji zanikal vsako lastno narodnostno pravico tujim narodnim skupinam, ki so bile proti svoji volji po pariškem diktatu priključene italijanski državi. Vsa zadnja leta so vsi fašistični ukrepi stremeli za tem, da brutalno, radikalno in čim prej zatrejo te tuje narodne skupine na italijanskem državnem ozemlju. Sele pred nekaj tedni so bila na Južnem Tirolskem vsa nemška posestva (in enako v Julijski Krajini vsa jugoslovanska posestva. Opomba prev.) z vladnim dekretom dejansko izročena privatni družbi v siste matično razlastitev.
Ta nenadni pristanek fašizma na proučevanje vprašanj od njega zatiranih manjšin ni samo docela nov moment v tem dogovoru z Jugoslavijo, temveč je preko tega principielno novo stališče fašizma, ki j enakovredno popolnemu preobratu v dosedanjem nazira n j u.
Fašistična Italija, zastopana po Mus solini j evem zetu, sedanjem zunanjem ministru Cianu, je — gotovo tudi v veliko presenečenje tudi samih Jugoslo
vanov, ker se to vprašanje pri večmesečnih predpogajanjih sploh ni dotaknilo — takoj pristala na ta vprašanja in ni samo, kakor že rečeno, prvič uradno priznala obstoj tujih narodnih skupin na svojem ozemlju, temveč je celo prostovoljno ubrala pot, ki utegne postati odločilna za vprašanje evropskih manjšin sploh.
Italija je v členu 4 izrečno zavzela stališče napram silnim narodnostnim napetostim na svoji vzhodni meji in jih ,e v jasni pogodbeni obliki za bodoče izključila (V tem pogledu je piseč očitno napačno informiran!) V dopolnilo tega e grof Ciano to novo, na medsebojnem nacionalnem spoštovanju slonečo dobo tako raztolmačil, da je Italija, uradno izjavljeno pripravljena srbsko-hrvatsko-slovenski manjšini na svojem državnem ozemlju, torej okruglo 600.000 duš brojeći jugoslovanski narodni skupini v Italiji, priznati in jamčiti pravico do učenja v maternem jeziku v šoli in cerkvi, pravico do združevanja v prosvetnih društvih in pravico na nadomestilo za že več let uničenega lastnega narodnega tiska.
Italijanski načelnik vlade je še bolj podčrtal novo italijansko stališče s čestitkami ob zaključku dogovora, ko je naznanil, da je izpustil zadnjih 68 političnih obsojencev in konfinirancev. (Tudi v tem pogledu je avtor napačno informiran!)
Virginio Gayda, najodličnejši pisec zunajepolitičnih uvodnikov v itali-. anskih listih, je napisal k temu sledeče značilne besede v oficioznem listu »Giornale d’Italia«:
»Med Italijo obstojijo nekatera vprašanja medsebojnih manjšin. Pri teh je bilo v preteklosti čestokrat opaziti hujskajočo propagando. Ni pa rečeno, da morajo taki problemi narode razdva-, ati. Obratno morejo jih celo združevati k skupnemu delu za mir in za zaupanje med obema sosednima narodoma. Italijanske manjšine v Dalmaciji in na otokih kakor tudi slovenske manjšine ▼ Julijski Krajini bodo od miru imele samo korist, ako bosta vladi upoštevali njihove upravičene želje ter narodnostne in gospodarske potrebe«.
Te ideje je vodja in državni kancler (Hitler) v svojem govoru januarja 1937 izrazil v sledečih za bodoče pomirjenje Evrope tako pomembnih in usmerjajočih stavkih.
»Celotnemu evropskemu miru bo koristno, če se bodo pri postopanju z narodnostmi, ki bivajo kot manjšine med tujimi narodi, medsebojno upoštevale upravičene občutljivosti nacionalnega ponosa in zavesti. Tako bo močno popustila napetost med državami, ki jih je usoda obsodila, da bivajo druga poleg druge, in katerih državne meje se ne ujemajo z narodnostnimi mejami«.
Prav pri izvajanju tega principa pomeni italijansko-jugoslovanski dogovor prvi pomemben korak.
Fašizem je poleg tega tudi svoj i m grškim državljanom na Do-dekanezu dal vse prejšnje privilegije, med drugimi tudi avtonomno občinsko upravo. Vsa politična sodna postopanja so ustavljena in politični obsojenci so osvobojeni. Prebivalstvo sme zopet vlagati tožbe pred sodiščem v maternem jeziku. Tudi šolski pouk v materinščini je zopet dovoljen. Iste pravice je Italija priznala tudi arabskemu prebivalstvu v Afriki.
Fašistična Italija Je tako ubrala pot, ki bo našel prav pri nemškem narodu najtoplejše razumevanje in navdušen odmev.
Seveda ena struna zazveni pri tej močni resonanci pri nas posebno jako in ustvarja močno vse drugo preglasu-jočo disonanco. Ko so vsem drugim tujim narodnim skupinam v Italiji priznali pravico do lastne narodnosti, nastaja vprašanje, čemu se odrekla kulturno najvišje stoječi narodnosti, namreč tisočletnemu nemštvu na Tirolskem ta pravica do samostojne narodnostf, dasi stoji fašistična Italija v najtesnejšem prijateljstvu z nacionalsocialistično Nemčijo in je Mussolini sam v svojem velikem govoru od 11 julija ugotovil, da zastopata Avstrija in Nemčija skupno interese inozemskih Nemcev«.
Odgovor na vprašanje nacističnega pisca je zelo enostavno. Svoja izvajanja je pač zgradil na napačnih premisah. Pozabil je pač, da je velika pot od besed do dejanj, zlasti še če prihajajo od italijanske strani-
NAŠA EMIGRACIJA
Na članak »Kuda srljamo«
Na člana/c »Kuda srljamo* neka mi bude slobodno odgovorili slijedeće: Sa piscem članka savršeno se slaiem sa nekim stavkama kao na pr., da je cijepanje naših redova od neosporne štele sa našu svetu stvar. Vrijeme i prostor ne dozvoljavaju da se odgovori u potpunosti članku kako bismo htjeli uvijek samo u najboljoj namjeri. Sa jednim medjutim mora se bili na čistu. Nama svima odredjen je zadatak već dolaskom našim u Jugoslaviju. Pitanje je samo u metodama sa postignuće naših ciljeva. Tu u metodi moie se razlikovati t. sv. »emigrantsko osjećanje*. U ničija osjećanja do Istre ne mislimo dirati. Naprotiv svačija poštivali, ali se svi emigranti ne moraju sloiiti sa istim metodama rada. Mislim, da će me svatko tko dobronamjerno misli razumjeti. Metode su u ovakvom radu različite. I kad bi svi ljudi jedno te isto radili, opet bi se njihove metode razlikovale. A o tome se i radi. Ličnosti nisu toliko vaine, osim u toliko u koliko sprečavaju pravilan rad jednih na štetu drugih i obratno. Ako se na pr. u jednoj emigrantskoj srediti pojavi jedna frakcija ljudi, koja sa metodom i radom jednog društva nije zadovoljna, ne vidi u tome dovoljno garancije za postignuće uspjeha ili bolje rečeno ne vidi u lome dovoljno teinje zd postignuće cilja i izabere novi način rada, radikalnije metode, ne krijući, ga ni pred kime i ni od koga, onda se to mora u najmanju ruku tolerirati, ostaviti da ide svojim tokom.
Ako u našim redovima nije sve na svom mjestu, treba vršiti selekciju, treba vršiti pregrupisavanja, treba dati prilike da svačiji rad dodje do izraiaja, makar se drugi s lim i ne slagali.
Daleko bi nas odvelo kad bismo htjeli isticati vrijednost emigranlstva jednih na štetu drugih i obratno; ali moramo priznati da je koješta počelo jenjavati obzirom na sve ono, što je naše glasilo ranije istakla i što je moralo svakoga zaboljeti u Balotinim razglabanjima. — (r.)
Zanimiva razprava Josefa Marza o jugoslovansko«
italijanskem sporazumu
IN O VPLIVU TEGA SPORAZUMA NA NAŠO NARODNO MANJSINQ V ITALIJI
Čitajte i širite 1STRU“
Naši javnosti po svoji kritični in pravični knjigi »Dic Adriafrage« znani nemški politjčni publicist Josef Marž je objavil v aprilski številki revije Zeitschrift liir Geopolitik« izredno zanimiv članek pod naslovom »Jugoslavija hodi po novih poteh«, v katerem kritično presoja večno prijateljstvo Jugoslavije z Bolgarsko, politični in gospodarski sporazum z Italijo ter poskus rešitve hrvatskoga vprašanja.
Daši so vsi trije deli njegove razprave enako zanimivi, se vendar radi pomanjkanja prostora, pa tudi radi tega, ker je nam ta problem najbližji, hočemo omejiti samo na sporazum z Italijo in ga podati v celotnem prevodu:
Avtor piše:
»Zadržati se hočemo najprej pri iugoslo vansko italijanskem sporazumu, ki Je bil sklenjen za pet let. Važni so členi 1, 3 in 4 političnega dogovora. S prvim členom se obe stranki obvezujeta, spoštovati svoje skupne meje, kakor tudi proste meje obeh držav ob Adriji. Za slučaj neprovociranega napada po eni ali več držav se obveže druga stranka, da se bo vzdržala vsake akcije, ki bi bila lahko napadalcu koristna. V tretjem členu izjavljata obe državi, da ne bosta v svojih medsebojnih odnosih nikdar porabljala voine kot politično sredstvo, temveč da bosta poravnali vse spore mirnim potom.
četrti člen obvezuje obe stranki, da ne smeta trpeti ali podpirati na svojem ozemlju nobenega delovanja, ki bi bilo naperjeno proti teritorialni integriteti ali obstoju druge pogodbene stranke in ki bi utegnilo kaliti prijateljske odnose med obema državama.
Odločilen za sklepanje sporazuma je bil odgovor, kj ga je dala Anglija na vprašanje drja, Stojadinoviča po sredozemskem sporazumu med_Italijo in Anglijo. Ta sporazum ne vključuje nobenega jamstva za posestno stanje_ in meje sredozemskih držav in s tem tudi ne za meje Jugoslavije. Nc moremo misliti, da se je vršilo to vprašanje in ta odgovor, ne da bi prej iskali kontakta.
Najbolj kočljiva točka je vprašanje slovanske manjšine v Istri, na Goriškem 1
DOK JE BIO U ZATVORU, POKOPANA MU JE ŽENA,
a da on nije bio obavješten o njezinoj bolesti ni o smrti
Lipa, maja 1937. — Prve dane mjeseca marta bio je u našem selu uhapšen Josip Gaberšnik zbog antifašizma. Bio je zatvoren 40 dana u riječkom zatvoru, a kod kuće pustio je samu ženu, ali u to vrijeme što je on bio u zatvoru njegova je žena od straha za sudbinu svoga muža teško oholila 1 prije nego joj se muž vratio ona je umrla, a da o njezinoj smrti, a niti bolesti, nije bio muž obavješten. Ništa nije o tome znao dok se nije siromah vratio kući. — ćić.
STRAŠNA NESREČA DRUŽINSKEGA OČETA
Pri delu mu jc eksplozija odtrgala glavo
Trst, maja 1937. — (Agis). — Pretekli teden se je vršil v štorijah pri Sežani pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi, katero je težka nesreča globoko pretresla, šlo je namreč za pogreb nekega domačina Vidmarja po imenu, ki je bil ključavničar v Tr stu. Pri delu, pri katerem se je posluže val bencinskega aparata, je ta eksplodiral in mu odtrgal glavo. Pokojnik je bil šele par let poročen.
TALIJANSKE PJESME U NAŠOJ CRKVI
Vodice, maja 1937. Nije tome davno što je iz našeg sela i naše župe premješten naš bivši župnik rodom Slovenac. On je premješten u blizinu Postojne, a na njegovo je mjesto došao novi župnik i to protiv naše volje, jer ne razumije našeg jezika. Rodom je iz srednje Italije.
Dok je bio prvašnji župnik u našoj se je crkvi još čulo pjevati crkvene pjesme u našem jeziku. Pjeva se 1 sada, ali ne u tolikoj mjeri kao što Je bilo prije. A ovaj naš novi župnik počeo je naše djevojčice učiti novo pjevanje i nove crkvene pjesme u talijanskom jeziku. U tom mu poslu pomaže i učiteljica, jer i ona sporazumno sa župnikom uči djevojčice pjevati u školi crkvene talijanske pjesme. — ćić —
IMO
1932
1934
1936
na Goriškem Izvoz Jugoslavije v Italijo milij. % celotnega dinarjev Sugosi, izvoza 1919,3	28,41
705,0	23,07
797,6	20,57
137,2	3,13
okoli Trsta, ki po fašističnem nazìranju sploh n! manjšina. Kolikšne olajšave se bodo dala tej manjšini po upravnih ukrepih, Je samo v italijanskih rokah. Zadeva se ne omenja izrečno v samem sporazumu. Ven' dar smemo verjeti, da se bodo taka viseča vprašanja reševala v splošnem okviru sporazuma po potrebi. Pomilostitni večjega števila članov slovenske manjšine v Italiji po Mussoliniju (avtor, očitno ni dobro informiran o pravem bistvu te »pomilostitve«!) jc vsekakor razveseljivo znamenje za resnost prizadevanj, da pride do pravega sporazuma, ki izhaja iz ideje, da ne obstoja med obem državama ob Adriji nobeno bistveno nasprostvo. Italijani na jugoslovanskem državnem ozemlju, ki so po večini italijanski državljani ali optanti in le v zelo malem številu avtohtoni Italijani, uživajo po Rapalskem dogovoru že itak obsežne manjšinske pravice in gospodarske olajšave.
Drugi razlog je bila želja, popraviti trgovinske odnošaje zopet na stanje pred sankcijami, katerim se je Jugoslavija le obotavljajoče in. kakor je sama izjavila, ie nerada priključila. Od jugoslovanskega izvoza je odpadala pred sankcijama ena četrtina na Italijo in tudi razne politične napetosti niso vplivale na ta živi trgovinski promet. Jasno je, da noče Jugoslavija izgu-biti tako dobrega in rednega odjemalca. V koliki meri so sankcije škodovale medsebojnim trgovinskim odnošajem, kaže raz-vidnica:
Uvoz Jugoslavije iz Italije mllij. % celotnega dinarjev jugosl. uvoza
782.8	11,25
361.9	12,66
555,0	15,53
101,7	2,49
Medtem je jugoslovansko-itaiijanski trgovinski promet že zdavnaj zopet oživel: v januarju 1937 je Italija bila že tretji najboljši odjemalec jugoslovanskega blaga. Seveda si je Italija medtem za to ali ono blago že iskala drugih virov. Gospodarski dogovori, ki predvidevajo že poznejše dodatne dogovore, določajo v glavnem sledeče: Italija priznava Jugoslaviji razen ?e v prejšnjih dogovorih predvidenih In določenih kontingentov še dodatne kontingente. Ti kontingenti se bodo naknadno fiksirali. Jugoslavija priznava Italiji za nekatere specialne produkte, katerih vrednost in količina se bosta naknadno določili in za katere se zahteva sedaj plačilo v devizah, pravico do plačevanja v clearingu. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta, priznati druga drugi enakost postopanja in ustanoviti v teku enega meseca stalni jugoslovansko italijanski gospodarski odbor, ki ga predvideva zapisnik dodatnega dogovora od 25 aprila 1932. Po členu 5 je ta dodatni dogovor samo prehodna stopnja za širše gospodarsko sodelovanje, ki ima lahko tudi obliko ožjega regionalnega dogovora. Veljavna doba tega dogovora je vezana na dobo političnega dogovora, ki je bil skje-njen v Beogradu.
Najtežje točke pa so zuuaujepolitičae narave. Nanašajo se na sporazum, kakšno zadržanje Italije nasproti Madjarski in Bolgariji lahko pričakuje Jugoslavija. Tu kakor tudi v albanskem vprašanju soodler čujejo tudi notranji problemi Jugoslavije, v koje obmejnih delih bivajo madjarske, bolgarske in albanske manjšine, katere so v tesnih odnosih do svojih rojakov onstran državne meje.
ZNA ŠTO /M TREBA
Talijanski, listovi javljaju kako je u mjestu Brignano umro neki Oscar Alfiero i u testamentu ostavio svakom stanovniku po jedan kilogram kruha.
Zna čovjek šlo ljudima treba — altroché imperija.
Karlovčani idu u Abazziju
Jedan zagrebački dnevnik javlja iz Karlovca 12 o. mj.:
»Na Duhove se sprema veći broj Karlovi čana, većinom sportaša, na izlet u Italiju. Organizator ovog izleta je kuglaški klub
„PONEDELJSKISLOVEHEC" 0 POLOŽAJU PO POGODBI Z mum »S&&
v lA bazsij-u i-t. d, 8 Knrl<wĆ<n*hnr pu^je
i..	Mftvntlii ils /.•rt«:	As»	. I .•jc/. -
Ljubljana, 11 maja 1937. (Agis).
»Ponedeljski Slovenec«, ki prinaša v vsaki številki tudi vesti iz Julijske Krajine, je objavil včeraj to-le zanimivo vest, ki jo prinašamo v celosti:
—* Potrpite. Od več strani smo dobili vprašanje, zakaj ne navedemo točno, v cem obstoje navodila, ki jih je po besedah italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ob priliki podpisa prijateljske pogodbe z Italijo v Belgrado dne 25. marca 1937 Italijanska vlada izdala in ki naj zaščitijo nekatere pravice slovenske in hrvatske narodne manjšine v Julijski Krajini. Svojim bravcem sporočamo, da nam besedilo tistih navodil ni znano, da pa se praktično izvajanje teh navodil
sedaj proučuje, pri pokrajinskih oblasteh v Julijski Krajini, kar samo po sebi razumljivo zahteva nekaj časa. Nekatere olajšave pa so bile itak že dane in se njih dobre posledice že čutijo po deželi. Vprašanje manjšinskega lista, vprašanje manjšinskih šol in uporabe manjšinskega jezika pred oblastmi pa spada v ono vrsto vprašanj, o katerih smo rekli, da se njih praktična izvedba še le proučuje. Rešena bodo v doglednem času.
Vest je tembolj zanimiva, ker Izhaja iz kroga, ki je blizu točnih virov in poročil ter daje slutiti, da se v korist našim rojakom res nekaj pripravlja. Kaj, je težko reči: Zato: potrpite tudi vi.
U mi suradnik, koji če objaviti sličica'-.s 1 ovog puta.<
Čekamo s interesom sličice iz »Abazzije* koje če objavljivati taj mnogopoštovani grà-djanin »Kraljevskog slobodnog grada — K a r I s I a d t a*.
Pa da. nismo mi Hrvati visokokulturan i ponosan narod.
RAZMERJE V CERKVAH NA TRŽAŠKEM SE NI IZPREMENILO
Trst, maj 1937. — V Barkovljah se razmere v cerkvi niso prav nič izpreme-nile. Verniki vztrajajo dalje pri svojih človečanskih in krščanskih pravicah in ne marajo v cerkev, dokler ne dobe naš jezik zopet svojega v njej. Sedanji župnik Galvani (bivši Glavan) je mislil v začetku, da bo z lahkoto pridobi! slovenske vernike na svojo stran, zlasti ker se je smel zanašati na zaslombo civilnih oblasti in na organe fašistične stranke. Sedaj pa je že obupal. Kajti ostal je vsaj še v svojem srcu duhovnik. Kot takega pa ga boli, ko vidi, da je cerkev prazna. Zaradi tega se sam vprašuje, čemu je sploh še v kraju, ko ne more vršiti svojega duhovniškega poslanstva. Italijanskih vernikov je malo ali nič, kar jih je, pa so verski popolnoma indiferentni. Zlasti v teh dneh, ko bi se morale vršiti šmarnice, občuti župnik Galvani še bolj to zapuščenost. Druga leta so slovenski verniki proslavljali Marijin mesec s petjem. Letos pa ie vse tiho in mrtvo. Tudi upravitelj tržaške škofije Margotti je menda že sit vsega, zlasti ko vidi, da njegova beseda prav nič ne zaleže. Saj se je baje sam potegoval zato, da bi bilo slovensko petje zopet dovoljeno in župnik je tudi prejel takšno obvestilo od policijske oblasti. Toda krajevni fašistični tajnik in karabinjerski brigadir se protivila slovenskemu petju. Ker se vfšje oblasti ne upajo upirati krajevnim mogotcem, je slovensko petje še vedno prepovedano in cerkev je dalje prazna.
Nič boljše niso prilike v Rojanu. Tam so odstranili dosedanjega župeupraviteija kanonika Salvadoriia, ki je bil pravičen napram slovenskim vernikom. Na njegovo mesto je prišel pred kratkim pravi slovano-žerec Drius, ki ga je fašistično glasilo »II Popolo di Trieste« pozdravilo s posebnim veseljem. Sn glej čudo! Prišel je v Rojan tako zmagonosno. Sedaj oa hodi že od hiše
do hiše in nagovarja naše ljudi, da bi zopet hodili v cerkev. Celo slovensko govori z njimi. Toda verniki se ne dajo pregovoriti, češ da se nočejo vrniti v cerkev, odkoder so jih izgnali.
Medtem pa šo že začeli na Tržaškem z novo cerkveno politiko proti Slovencem. V tem ali onem delu tržaške predmestja, kjer je še vedno naš živelj v veliki večini, nameravajo ustanoviti nove župnije. Tako so vnebohod, 6. t. m. položili prvi temeljni kamen za novo cerkev na Greti pod Trstemkom. Podobno se snuje že nova župna cerkev pri Sv. Ani, za sosedne kraje kateri sedaj spadajo pod škedenjsko cerkev. Toda ne v prvem ne v drugem primeru ne bodo ustanovili posvetne župnije, temveč so na Greti cerkev prepustili kar-mehtancem, drugo cerkev pa bodo poverili drugim redovnikom. To pa radi tega, da bi te cerkve^ odtegnili' neposrednemu nadzor-stvu tržaškega škofa. Kajti prebivalstvo novih cerkvenih okolišev je po večini slovensko in nevarnost je, da bodo zahtevali slovenskega duhovnika. Ker bi jim škof zlasti sedaj po prijateljstvu z Jugoslavijo moral ugoditi, se hočejo cerkvene in fašistične oblasti temu tako izogniti, da izro čijo cerkve italijanskim redovnikom. Ti bodo veJiko svobodneje lahko izključili naš jezik iz cerkve, kakor so to že storili povsed drugod v Trstu pa tudi na deželi, kjer so zavzeli samostane po izgnanih slovanskih redovnikih.
Seveda se dogajajo tudi dokaj šaljivi prizori. Pako je posebno značilen slučaj z nekim italijanskim župnikom v slovenski župniji blizu Nabrežine. Ko je prejel od dekana slovenske spovedne listke, jihjekrat-komalo vrgel v ogenj. Nato pa mu je rekel cerkovnik, da tudi jajc ne bo, ako ne bo slovenskih spovednih listkov. Zato ga je župnik takoj poslal k dekanu po druge slovenske spovedne listke.
Goričan Marvin postal komandant drugega bataljona »Garibaldijeve brigade«
Brigada »Garibaldi« je bila v zadnjem času znatno reorganizirana in povečana ter razdeljena v tri bataljona. Po poročilih, ki ga je prinesla »Giusti-zia é Libertà« je postal poveljnik drugega bataljona Marvin, rodom iz Gorice, star okrog 30 let. Do sedaj je služil v brigadi kot stotnik in se v bojih zelo odlikoval. Z njim služi tudi v Isti brigadi njegov brat, ki je tolmač in podoficir. Enemu je ime Albin, drugemu Roman. Oba sta po poklicu navadila delavca, eden menda čevljar in oba sta si pridobila vojaško znanje v bojih, v katerih sodelujeta pri Madridu že od vsega začetka dalje. Znana sta že iz Gorice kot izrazita antifašista in sta bila oba vsled tega ponovno preganjana. Končno sta tudi morala zapustiti Gorico in sta se zatekla, preko velikih težav, v Francijo. Eden izmed njiju je bil v bojih pri Madridu ranjen ter je moral biti nekaj časa v bolnici. O tem smo svoječasno poročali Ranjen je bil' v nogo. V tem času pa ni počival, ampak je stalno^ poročal in pisal v italijanske antifašistične časopise v Francijo. Kakor izgleda, vodi Marvin predvsem bataljon, v katerem je največ prostovoljcev Slovencev. Po tej reorgft*' nizaciji bo brigada »Garibaldi« šla na neko fronto, kam še ni znano, a ve se le toliko, da bo stopila v borbo tam, kjer_ bo stala nasproti italijanskim fa-šisticnim »dobroveljskim« četam.
PREDOBROSifPOZNAMO
U tršćanskom »Piccolu« objavljuje Mario Nordio oduži dopis iz Beograda-Na jednom mjestu kaže da, za čudo-emigranti ne rogobore protiv pakta o prijateljstvu izmedju Jugoslavije i Italije kao, što bi se to moglo misliti, več da se »u stvari podaju iluzijama lako* povratka u slavlju...«
Ne možemo odgovarat] potanje na ttf tvrdnju g. Maria Nordia. Možemo m« reci samo to, da sc predobro poznamo-a da bi se još mogli podavati nekim iluzijama.
*
— Silazedi niz stube centralnog trg» u Puli pao je Anton Rakić MarUnov it Pomera tako nesretno da če morati ostati u bolnici pedesetak
BKUJ 19.
MALE VESTI
Abesinjja bi imala dobiti novu prijestolnicu jer Adis Abeba leži tako visoko da ondašnja klima vrlo nepovolj no utiče na zdravlje Evropejaca.
— Prvi kovani novac talijanskog imperija bit će stavljen u promet 9 maja
implrifa ÌCU proglašenja tavanskog
. . ~ Ù dobro obaviještenim krugovima izjavljuje se da se ne će više vratiti u Burgos sadašnji talijanski ambasador kod burgoske vlade Cantalupo, koji se sada nalazi u Rimu.
' Talijanska štampa ističe da su zlonamjerna tumačenja inozemne štampe u obrazovanju talijanske oceanske mornarice, te tvrdi da je Italiji potrebna ova mornarica zbog njenih prostranih kolonija.
— Iz talijanskih vladinih krugova saznaje se da će maršala Grazzianija na položaj potkralja Abesinije zamjeni-ti maršal Balbo guverner Libije. Kako je poznato prigodom zadnjih nemira u Adis Abebi potkralj Grazziani bio je teze ranjen.
~ Talijanske vlasti zabranile su u Abesiniji da slijepci putuju po zemlji i pjevaju epske pjesme, jer vlasti smatraju da su slijepci svojim patriotskim pjesmama podsticavali narod na neposluš nost.
— Talijanski kraljevski bračni par posjetit će Budimpeštu 19 o. mj. i zadržati se u prijestolnici dva dana.
— Otpočeli su radovi na proširenju pristaništa »Punto Franco« na Rijeci Ovo proširenje u vezi je sa povećanjem trgovine stokom. Sadanje štale mogu da prime oko 1600 do 1800 kom. krupne stoke. Kako je dovoz krupne stoke iz Jugoslavije na Rijeku sve veći, to je riješeno, da se podigne još jedna štala, koja ce moći da primi oko 800 komada goveda. Rad na podizanju ove štale je već u veliko otpočeo.
— »Manchester Guardian« piše I. maja, da se je 30. aprila vračalo na neki italijanski ladji mnogo italijanskih oficirjev in vojakov ranjenih na španski fronti. Takih transportov je bilo že več. Baje uporniške bolnice ne zadostujejo za vse bolnike in ranjence.
. — V zadnjih dogovorih med Italijo m Nemčijo je bilo sklenjeno, da bo dobavljala Nemčija za Španijo predvsem orožje in materijal tei kemične produkte, Italija pa predvsem vojaštvo. Pošiljke vojnega materijala iz Nemčije presegajo do sedaj vrednost 800 miljo-mov zlatih mark.
:	— V Bologni je bilo aretiranih veliko
število ljudi. Obdolženi so, da so na spomeniku v vojni padlih razobesili neko jutro antifašistično zastavo.
Na konfinacijo je bila po desetih
»ISTRA«
Španija i englesko* talijanski novinski vat
Ismedju Italije i Engleske došlo je do -novinskog rata«: sa talijanske strane opozvani su svi dopisnici iz Engleske i zabranjen ulaz u Italiju svim britanskim listovima osim tri iznimke, koje se odnose na listove, što imadu osobite simpatije prema totalitarnim državama. Ali i ta tri Usta su objavila da neòe slali ni jednog primjerka više nego do sada u Italiju u znak solidarnosti sa ostalim engleskim listovima.
U Engleskoj je taj talijanski gest primljen hladno. Sva svjetska štampa je registrirala držanje Engleske u tom sporu kao »uljudno čudjenje i rječitu šutnju«.
Za Talijane, kažu službeni talijanski krugovi, Engleska ne postoji — barem sada za vrijeme krunidbenih svečanosti. Na komandu su svi talijanski listovi prestali da pišu o krunidbenim svečanostima. Od prve do zadnje stranice fašističkih listova čitaju se samo opisi i članci o proslavi carstva u Rimu.
Zašto je došlo do tog .»rata« — ako se tako može nazvati taj talijanski novinski napadaj na Englesku. Uzrok je Španija.
Još prigodom rata u Abesiniji, Italija je teško podnosila britanski skepticizam prema njenim vojnim sposobnostima. No prigodom poraza vojske generala Franca na Guadalajari britanska štampa, koja je najbolje obaviještena, jer ima najveći broj dopisnika u Španjolskoj, isticala je, da se tu zapravo radi o talijanskom porazu, o talijanskim »dobrovoljcima«, koji u većini predstavljaju redovne talijanske čete ili milicionare, poslane po zapovijedi u Španjolsku.
Sada je britanska štampa pišući o borbama u Biskaji javila, da se ponovila »mala Guadalajara« Konzervativni »Times« objelodanio je 3. o. mj. vijest o porazu Talijana u Bermeo kod Bilbaoa. »Timesov« dopisnik donosi takodjer razgovor s jednim talijanskim zarobljenikom, koji je rekao, da je bio mobiliziran za španjolski rat u Napulju 17 II. Konzervativni »Daily Express« od istoga dana javio je, takodjer od svog dopisnika iz Bilbao-a, da su Talijani bje-žali u neredu, i da su Baski pokupili mnogo njihovih ranjenika, a s jednim od njih je
engleski novinar razgovarao. Labouristički »Daily Herald« takodjer donosi razgovor s jednim zarobljenim Talijanom u Bilbao, koji mu je rekao, da sebe ne smatra dobrovoljcem, jer da tu rat vodi Mussolini, a ne oni. Konzervativni »Daily Telegraph« takodjer je javio o tom porazu Talijana, a pogotovo liberalni »Manchester Guardian«, koji je napisao da će poraz kod Bilbaoa po jačati pouku od Guadalajare.
To je bio glavni povod opoziva talijanskih novinara iz Engleske. To se najbolje vidi iz pisanja rimske »Tribune«, koja kaže: Najteža uvreda talijanskom narodu na-nešena je kampanjom u kojoj se britanska štampa služila grubim insinuacijama u svrhu da omalovaži vrijednost talijanskih legionara u Španiji, koji su se u ovoj stranoj zemlji borili isto onako junački kao i u afričkom ratu, kada je njihovo po-žrtvovanje zadivilo cijeli svijet. To klevetanje talijanskih legionara nije se više moglo podnositi.
A jedan viši činovnik talijanskog ministarstva za štampu i propagandu izjavio je dopisniku pariškog »Journala«;
Ne dopuštamo da se vrijedjaju Talijani, ma što bili i ma gdje se nalazili. Naše crne košulje, koje se bore u Španjolskoj bez ob-zira na to, da li ih tko u inozemstvu priznaje ili ne priznaje dobrovoljcima, naši su Talijani i ne damo da ih se vrijedja.«
Sva svjetska štampa, osim njemačke, stala je na stranu Engleske i mnogi listovi podvlače te talijanske izjave koje smo citirali — kao i izjave o osvojenju Malage koju da su osvojili talijanski vojnici — kao još jedan dokaz više o aktivnom talijanskom učešću u Španiji.
U Španiji, medjutim, dogadjaji idu svojim lokom. Franco je zaustavljen pred Bilbaom, a na ostalim frontovima je u defan-živi. Ako brzo ne padne odluka o Bilbao — mogla bi Španija skrenuti mnoge stvari drugim tokom.
Mnogima će Francov poraz donijeti dosta gorkih — i pojedincima i cijelim državama.
STRANA 3.
JURINA I FRANINA
(U dragi spod Kringe)
Proslava carstva, jugoslavenski novinari a Rima i izmjena telegrama izmedja Mussolinija i Franca
jv	va vo v va u
letih ječe obsojena antifašistka Giorgina Rossetti. Imenovana je bila s svojim zaročencem obsojena 1927. na 18 let ječe. Ker je bolana, v ječi je namreč dobila jetiko, ni upanja, da bi prišla živa iz konfinacije ter da je namen oblasti ugonobiti jo na ta način. Isto usodo deli njen zaročenec.
— Smrt Antonija Gramscia, o čemer smo poročali v zadnji številki, je globoko odjeknila v svetu. Pri manifestacijah 1. maja so v Parizu nosili v povorki med drugim tudi njegovo sliko s posebnimi napisi.
— U puljsku bolnicu je dovezen 1 Griparić Benjamin iz Barbiči kod Labina. Teže se ranio na radu.
— Teže jc ranjen padom s bicikla kod Banjola Anton Lazaric pok. Antona, star 52 godine, iz Medulina. Prevezen je u bolnicu.
— Mussolini je poslao 700 lira Ciligi Mihovilu iz Svetvinčenta zato što mu je ?ena rodila dvojke.
— Na Rijeci su ovih dana osuđjeni iAadi kriumčarenja konja Ludvig žagar, Anton Host, Rafael Bunetta 1 Ivan Ga-sParac svaki na tri godine i tri mjeseca zatvora i 1700 lira globe svaki; Nikola Cernlć i Ivan Logar na mjesec dana Zatvora i 18.000 lira globe, Ivan Prime bk 29.000 lira globe, Ljudevit Grk i Ivan »krij svaki na 11.000 lira globe. U tom Procesu su bili rješeni Viktor Pinter, Josip Muha i Anton Boštjančič.
— Teška nesreća se dogodila dvojici radnika prigodom krčanja bauxìta na orod. Pukao je čelični konop i vagonet s bauxrtom je pao na Sinkovič Samuela i Antona Radina, obojica iz okolice umaga. Jedva su ih spasili.
,	— Radnik Mihovil Perkovič iz Što-
*°vci je teško ranjen na radu kod «veUInčenta prigodom iskopavanja
... — Usmrćena je u Puli 21-godišnja Slovojka iz štinjana Mosnia Albina (?). “"a je radnica u tvornici duhana. Ka-
Je išla na rad naletio je na nju je-®an biciklista, neki Toffetj iz Vodnja-l*a. s biciklom 1 tako je nesretno pala Cla Je pri prenosu u bolnicu umrla, b — Osudjena je na dvije godine u ?bli Glavaš Puma, stara 66 godina, iz t^cića kod Barbana. Ona i sin su optužbi od milicionera da su pekli bez debole rakiju, a Fuma je osudjena i zato
je tužila milicionere da su Je zlo-8tavljali.
.	— Mjesec dana će morati ostati u
epinici devetnaestogodišnji rudar iz u*arčane Radolović Ivan radi ozlijeda Jpte je zadobio na radu u Krapanjskom
fUdniku.
U cijeloj Italiji, a naročito u Rimu proslavljena je vrlo svečano prva godišnjica osnivanja carstva. U Rimu su kralj i car Viktor Emanuel i Mussolini prisustvovali vojnoj smotri u kojoj je sudjelovalo 40 hiljada vojnika, milicionara, kolonijalaca, balila i bivših ratnika.
Po završenoj vojničkoj smotri pretsjed-nik talijanske vlade Mussolini održao je govor s balkona palače »Venezia«. Mussolini je rekao izmedju ostalog:
»Prva godišnjica carstva proslavljena je u znaku snage i mira. Mila za nas i za sve ostale. Za sve one koji žele da saslušaju upozorenje savjesti. Želimo da na afričkom teritoriju završimo civilizatorsku misiju Italije. Ako je potrebno učinit ćemo to onda, kada bude trebalo odstraniti eventual n» prepreke. Vršeći svoj zadatak, svijesni smo svojih snaga.«
Jugoslavenski novinari, koji su u su bolu stigli u Rim prisustvovali su takodjer proslavi godišnjice proglašenja carstva. To su ovi novinari:
Miloj« Sokić, glavni urednik »Pravde«, 'ffli Je ujedno vodja cijele skupine, zatim M. B. Jovanovič, direktor »Samoupra-v e«, Vukašin Andjelkovti, urednik agencije »Aval e«. Predrag Milojević, urednih »P o-titike«, M. Behmcn, urednik sarajevske »Pravde«, Jozo Lakaloš, direktor »jugoslavenskog LI o y d a«, Josip Schlegl, direktor »M o r g e n b l a 11. a«, Božidar Borko, urednik »Jutra«. Gjivo Višić, urednik »Novost i«, Gradimir Kozomarić, direktor »'Jugoslavenskog Kurir a«, M. Ma-resič dopisnik »Vremena«.
Grof Ciano i Mussolini, svaki posebno, primili su jugoslavenske novinare. Mussolinija je u ime cijele grupe pozdravio Miloj« Sokić. On je, izmedju ostaloga, rekao: »Mi smo svijesni, da je politika sporazuma, nedavno potpisanog u Beogradu, otvo rila novu veliku fazu naše historije. Naša potpora i suradnja ne će nikada nedostajati,
jer mi znamo, da je ovaj sporazum instru-menat mira i da predstavlja miroljubivu suradnju dviju nacija tim prije, što ne dira u međjunarodne obveze naših zemalja. Ali najveća zasluga ovoga sporazuma jeste, da on ima odstraniti nedostatak povjerenja, koji se na žalost manifestira na toliko raznih načina. To je zadača štampe naših zemalja, koje očekuju moralnu potporu i vjernu potporu svojih odnosnih vlada. U tom smislu dopustite mi, da vam uputim u ime svojih jugoslavenskih kolega izraz najiskrenije zahvalnosti, za primitak«.
Mussolini se zahvalio na pozdravu i spomenuo važnost ovog posjela obzirom na veliki zadatak, koji pripada štampi obih zemalja za bolji i uspješniji razvoj beo-gradskog sporazuma. Spomenuo je glavne linije, prema kojima se ta akcija' može i treba razviti. Izvršenje ovoga zadatka bit ce u velikoj mjeri korisno n« samo za odnašajo i interese obih zemalja, već i za stvar mira i poboljšanje opće političke atmosfere, rekao je Mussolini novinarima iz Jugoslavije.
'J°0 istog dana su general Franco i Mussolini izmijenili slijedeće telegrame General Franco je brzojavio Mussoliniju:
, Na Godišnjicu osnivanja carstva upućujem Vašoj Ekscelenciji u ime vječne prave španjolske, koja se pobjednički bori protiv komunizma, izraz divljenja i ljubavi prema plemenitom i slavnom talijanskom narodu, koji je pod genijalnim vodstvom Vaše Ekscelencije ponovno ugledao veličinu besmrtnog Rima.«
Mussolini je odgovorio ovim brzojavom: »Duboko sam zahvalan na brzojavu, kojim je Vaša Ekscelencija potvrdila osjećaje iskrenog prijateljstva plemenito Španjolske za talijanski narod. Zahvaljujući živo Vašoj Ekscelenciji u ime talijanske vlade kao i u svoje ime ponavljam najtoplije želje za triumf nacionalne Španjolske«.
Franina: ćo, Jure, koliko jaziki ti umiš? Jurina: Kolikokoli ćeš. Znan ti ja po do-linsku i po gorinjsku, prikodražanjski i pazlnski i plominski, znan ti ja i češki i ungareški, znan reći »Kilenc«, a kantati ti umin i po ruski.
Franina: Još malo pak biš moga biti »terprete«. A kako si se ti tolike jazi-ke navadi ja? i di si to čuj a ruski kan-tati?
Jurina: Sve se čovik navadi od ljudi. A ruski kanti ti je prija petnajst lit još bila puna sva Istrija.
Franina: Znan ja to, bolje ud tebe, nego san te stija skusiti. Ter san ti ja bij a »vojenoplenij« i čuda svita ruskega ubaša. I ja san donesa nike kante z Rusije u Istriju. Se spominjaš uno: Počarnilo ličko, počarnila glava, što ti poljubila njega duraka. Jurina: Znan ja i boljih. Znaš onu; Zbogom mi Rosijo, zbogom mi Kavkaz Za tri kopjejke ...
Franina: Kako da ne znan. Ter ml smo i nase pisme kantevall potli gvere ha ruski ver as:
Istrijo, Lstrijo, žao mi Tebe, što prokleti lumbijeri muče sad tebć. Jurina: Čudnovata stvar. Kamokoli su došh nasi ljudi, u Češku, u Poljsku, u Ukrajinu, u Rusiju, valje su se mogli pomenuti i razumiti sa svima. Velika ti je, brat moj, Slovinska zemlja. Znaš h ti, da prifinta Bošnjaki, Srbi i Crnogorci govore po našu, kao da su Tinjanci. Nego ti si dosta Rusije ubaša. Reci ti meni, je daleko Moska? Franina: Joh, četiri dana ferate do Ga-ucije, jedan dan ferate do Kamienc Podolski, tamo su me, znaš, areštali Rusi devetsto petnajste, pak četiri dana ferate do Moske, to ti je osan dan ferate do Moske. A od Moske dalje gre ti ferata toliko dani, da hi nanke brojiti ne moreš.
Jurina: Aa se more po vodi do Moske? Franina: Ma kè! Ona ti je puno dani ferate daleko od mora a velika ruska Sava, zove se Volga, teče ti daleko od Moske 1 zliva se u niko jezero.
Jurina: i ja san to u školi čuja, kad san bija mali. A niki dan je bija uvo-de u Kringi niki kapitan ud broda iz Rabca i skometiva se je da bi on svojin trabakulon moga povesti porečko vino drito u grad Mosku i da bi vajk po vodi hodi ja.	1
Franina: Ekolo-la! Ti tvoj kapitan je sigurno bija pijan.
Jurma: Po Maru, vero ni. On ti je povi-SUjRusi sJk°Pa!1 nike kanale, pustili vodu u njih i sad da je vezana Volga s jenim kanalom z Moskon, a z drugin z moren gori u buru i da se
uMosku*3 2 br0đl rečimo iz Trsta dojti
Franina: A porat? Dl je porat u Moski? Jurina: I to da su učinili. Da su skopali zemlju uko Moske i učinili jezero za jezero za tri sto Čepići veliko, trijset 1 sedan seli su hitili doli za učiniti to jezero, tri milj are i po hiž „ 8^.razorl>l. mirakule da su učinili.
F Ho/”,3,1 .-Tote je bilo dela. Sigurno je
.Turbi» .° v1Su ljud-1 neB° na česti za Trst. K,akova česta! Dvisto miljari težak! je kopalo te kanale 1 jezera. Franina: A zašto ti meni povidaš?
Jurma: Niš tako. Saku stvar je bolje znati, nego ne znati. Sad vidiš da bi
škomešuZVane iZ RabCa bija dobIja
Franina; vero bi. Čuda moru ljudi učiniti, samo ko te!
TEŽAK POLOŽAJ LUŽICKIH SRBA U NJEMAČKOJ
U Lužici je sada opet gore i gore. U Donjoj Lužici prestale su izlaziti Jedine tamošnje novine »Srbski Časnik«, a ovogodišnji narodni koledar »Pratlja« jednostavno je konfisciran, jer da ne treba lužičkih koledara kada imade dosta njemačkih. Jedini pak dnevnik gornjo-lužičkih Srba »Serbske Nowiny« takodjer sve više opada, jer ne smije donositi nikakovih narodnih niti slavenskih vijesti, te Lužičanl ne nalaze u njima nikakovih drugih vijesti nego li u svim njemačkim novinama. Matica Serbska u Budišjrnu, koja je prije 90 godina bila osnovana po lužičkim rodoljubima takodjer sve teže životari. Jedva izdaje svake godine po jednu knjigu. »Domo-
vina« jedino političko društvo za cijelu Gornju Lužicu je zabranjena. Njemačka vlada je propisala »DomowlnU nova Pravila, prema kojima Lužičani nisu vise nikakav slavenski narod, već njemački narod, koji govori slavenski, a članom tog društva može postati svaki njemački gradjanin. Starješina »Domovine« Pavle Nej do povratio Je ta pravila sreskoj oblasti u Budišynu s oznakom da se nè mogu prihvatiti. Sreski poglavar je dao na to posljednji rok da se prihvate takova pravila do dne 7 prošlog mjeseca. Taj dan se je održala glavna skupština »Domowlne«, koja nije ta pravila prihvatila te Je zaključila upraviti memorandum na samog kancelara
pSIsšgs
memorandumi, i da se ta vijest ne smi-
einatV^«iPrlopćiti- Pretsjedniku I Nejdi je ipak pošlo za rukom da pošalje memorandum na zamjenika Hitlem mi-
vjeSatno^- U ĆC Usp3etI jedva Je
, Posljednji broj »Tisk slovanske mladeži u Pragu (Praha m. Pod LeS 4) Javlja da se u BudlSynu Isključuju iz rtH<^a,.Urwn j Lužičanl, a Iz prepadan-
d aka Lužičkfh URrh 1®icljuCeno nekoUko * ®rba 1 onemogućeno im Je daljnje učenje, jer da su pogibellni za državni poredak.
I Sirite „Jadranski koledar"
REŽIM KOJI PROGANJA LJUDE DRUGE NARODNOSTI | ODRIČE SE CIVILIZACIJE
Parts (Jevkor) »Service d’lnformati-ons Etrangeres« koji stalno donosi izjave uvaženih učenjaka i vodećih ličnosti francuskoga društva otštampao je sada ovu zna vajnu izjavu poznatoga katoličkog publici ste Louis Martin Chauffier-a:
■ Svaki narod koji napada ili samo ograničava slobodu ili razvoj čovjeka, treba prezirati. Ako neki režim odlazi tako daleko da ljude proganja radi njihove narodnosti ili rase i ako na osnovu najapsurdnijih dok trina stvara rasnu hierarhija, tada to znači
NASA KULTURNA KRONIKA
„GEOGRAFSKI VESTNIK" O ANGLEŠKI KNJIGI Dra LAVA ČERMELJA
»Geografski Vestnik« (Letnik XII do XIII str. 256—257 prinaša tole poročilo o angleški knjigi dra Lava Čermelja.
Izvrstni poznavalec naših krajev in našega naroda pod Italijo prof. dr. Lavo Čermelj podaja v tej knjigi, ki jo je ga F. S. padati pravi princip ljudske prirode i od-1 Copeland prevedla na angleščino, da je
reći se civilizacije. Kao katolik smatram ra sizam obeščašćenjem ljubavi prema bližnjem propovjedane od strane Spasitelja, kao re publikanàc smatram ga nepodnošljivim od ricanjem slobode i. jednakosti, koji su osnov civilizovinog društva. Režim koji napada ■' odriče ljudsko dostojanstvo, mora da protiv sebe izazove na borbu kršćane i sve humaniste.
KNEZ PAVLE PROMOVIRAN ZA
OČASNOG DOKTORA U OXFORDU.
Na dan II maja, Nj. Kr. Vis. Knez Pavle promoviran je za doktora Oksfordskog uni' verziteta, koji je nekada pohadjao. Zemlja koja je duhovna otadžbina Nj. Kr. Vis. Kneza Namjesnika Pavla ukazala mu je ovu rijetku i laskavu počast baš uoči dana krunisanja Kralja Đure V., koje će se obaviti sa do sada nezapamćenom pompom i sjajem Na taj način i vrijednost i značaj ove počasti ukazane Nj. Kr. Vis. Knezu Namjesniku Pavlu su uvećane.
Ovo rijetko priznanje upućeno je Knezu koji po riječima Paul Maurana personificira poetičnu stranu karaktera svog naroda.
pristopna svetovnemu bralcu, na 256 straneh oktav formata v 15 poglavjih trdi boj za življenje 600.000 Jugoslovanov in dostojanstveni odpor proti smrti, ki mu jo prinaša tuji gospodar s streljanjem, zapiranjem, poditvijo iz služb in z rodne grude v emigracijo in konfinacijo, pa z izgonom narodnega jezika iz uradov, javnosti, šole in celo cerkve ter skoro domače hiše, da bi se polastil njegovih 10.000 kvadratnih kilometrov borne, krševite zemlje. Na prvih straneh nam avtor opisuje zemljo in narod v Julijski Krajini ter govori o italijanskih obveznostih do narodnih manjšin. V 13 poglavjih pa živo in jedrnato z golimi dejstvi slika jugoslovansko manjšino v lavnem življenju, šolstvo, fašistične mladinske organizacije, naš jezik v javnem življenju, usodo naših uradnikov po javnih službah, kulturno in socialno udejstvovanje naših ljudi, naš tisk. italijanizacijo osebnih in krajevnih imen, cerkvene in gospodarske razmere, sramotenje in teror, policijske ukrepe in internacijo ter izjemno sodišče. Dasi nam je skoro vse to iz dnevnega časopisja
bolj ali manj znano, nam vendar še-le (a knjiga daje pravo sliko vsega neznosnega, krivičnega trpljenja in sramotenja ter junaškega boja. Treba bi bilo, da za naš po vojni rod izide tudi v slovenščini, ne da bi sovraštvo sejala za sovraštvo, temveč 'ia pokaže — saj se bere kot strahovita drama —, kako grozna je odgovornost voditeljev in zapeljancev ter naroda, ki so ta grozodejstva povzročili. Gorje jim, če je tudi v 20 stoletju zgodovina še mašče-valka!
Geografa bosta najbolj zanimali poglavji »Julijska krajina«, ki vsebuje na pet straneh ozemlje, narodnosti, jezikovne meje in politično geografijo ter poglavje »Gospodarske razmere«, ki obravnava na 13 straneh težko ekonomsko stanje, katero je povzročila vojna, propad naših gospodarskih ustanov zaradi tujega nasilja in italijansko kolonizacijo. Nad 100.000 Jugoslovanov se je izselilo iz Julijske krajine, v Jugoslavijo okoli 70.000 v Južno Ameriko ca. 30.000 ter 5000 v Francijo in Belgijo. Okoli 200 Jugoslovanov so Italijani deportirali, nad 150 njih je še po ječah, petero jih je bilo kot žrtev izrednega sodišča ustreljenih. 2000 mladeničev je šlo ob mobilizaciji proti Abesiniji čez mejo in v Abe-siniji je za novi imperij padlo 36 Jugoslovanov iz Julijske krajine, razmeroma mnogo več nego iz drugih italijanskih pokrajin.	R S.
Zahtjevi dvovlasnika na granici izmedju Jugoslavije i Italije
S obzirom na poboljšanje u privrednim odnosima sa Italijom i na pret-stojeći rad jugoslavensko-talijanskog privrednog savjeta, dvovlasnici sa ju-goslovenske granice prema Italiji obratili su se vladi sa pretstavkom, u kojoj traže proširenje pograničnog prometa na talijansko-jugoslavenskoj granici, kao i olakšanje propisa u pogledu prenosa novca. Tako na pr. oni dvovlasnici, koji imaju na talijanskoj strani šume nisu do sada smjeli novac, koji prime za prodane šume, unijeti u Jugoslaviju, nego ga moraju uplatiti u kli-ring ili ostaviti u Italiji. Dalje, oni traže, da se u pograničnom prometu, za lokalne potrebe, može izvoziti i drvo.
LJUBLJANSKA RADIOPOSTAJA ŠE VEDNO MOTENA
Trst, maja 1937. — (Agis). — Naš list je že večkrat na dolgo pisal o motenju naše radiooddajne postaje v Ljubljani s strani manjših, nalašč zato postavljenih, postaj ob italijanski meji. | Tako izgleda že to vprašanje precej navadno in staro, da bi se ga skoro ne iz- I plačalo omenjati, če bi se med tem razmere tako ne spremenile, da bi nam| dale upravičeno misliti, da se odslej to
NOVE KNJIGE BIBLIOTEKE ZA POUK IN ZABAVO V GORICI
»Biblioteka za pouk in zabavo«, ki jo je pred osmimi leti ustanovila Tiskarna »Edi nost« v Trstu in ki jo sedaj upravlja Goriška Matica, je izdala te dni že dvajseto številko te tako priljubljene knjižnice. Tudi tokrat je vsebina zelo pestra in zanimiva. Naslovni spis »Hiša« je od mladega in nadebudnega pisatelja Sergija Mantuanija. V njem razpravlja v pripovedni obliki o enem najbolj perečih gospodarskih problemov našega človeka na Goriškem, namreč o tako zvani restavraciji od vojne vihre porušenih krajev in o težkih posledicah, ki so nastale v zvezi s tem za našega človeka radi krivičnega postopanja pri izplačevanju vojne škode. Poleg tega najdemo v knjižici izvirno povest Toneta Čemažarja »Smrt na cesti« pravljico Janeza Ròzcntveftì. »Zvezde« in pesem Danila Karenikova »Zadnja nada«. Knjižico dopolnjujejo še razni prevodi: Alphonse Daudet »Kozica gospoda Seguina«, Giovanni Verga »Vojna med svetniki«, František Langer »Kristina« in Evgen Raltai »Sedem ljubic«, ter trije poljudno-znanstveni prispevki, in sicer: Arhitekt »Nekaj o steni, slikah in pohištvu«, S. G. »Semena užitnih olj« in članek »A. O. I.«, ki poroča o Italijanski Vzhodni Afriki.
AFORIZMI ANTE DUKIĆA NA SLOVAČKOM
SPOMLlV: RiREDBA
E. KUMIČIĆU U ZAGREBU
Odbor za priredbe društva »Hrvatske žene« priredjuje 13 o. mj. na 33 obljetnicu smrti istarskog književnika Eugena Kumičića u svojim prostorijama (Patačičkina ul. br. 5) spomen-dan. Govoriti če gdja dr. Zdenka Smrekar, čitati će se ulomci iz djela pok. književnika, a zatim će iznijeti slike iz njegovog života književnik i novinar g. Zyr Vukelič. Priredba počima točno u 5 sati. Poziva se članstvo da prisustvuje u što većem broju. Gosti dobro došli! Istoga dana u 9 sati prije podne služit će se u crkvi kod Sv. Ksavera zadušnice za pokoj duše Eugena Kumičića.
ne bo več godilo Toda še daTie onemo-1 Nitranski kulturni i kritički tjednik onfiaìn nošim	v .TulHslrl Krallni Z®Y1S'.0Stl. ^Onlo je U SVOm broju Od 2
Ne-
gočajo našim ljudem v Julijski Krajini!	"v“rn Dr.°^ oar?V?
poslušanje edine slovenske postaje, ra-1 ,z-b,rak-afor,z-ama 12 kn]lge Ante Duk,ća
zen glasbenega programa, a še tèga od | časa do šaša motijo. Domačini so že mislili večkrat protestirati proti temu, a| še vedno nimajo prave korajže in so še [ dalje upravičeni, da bi vsaka taka intervencija in pritožba rodila le naspro- J ten uspeh. Motili so celo pret kratkim j nacionalno uro.
»Pogledi na život i svijet« u prijevodu direktora Dr Vojtjeha Mierke.
REVIJA »MISEL IN DELO«	1
Pravkar je izšla 4 številka ljubljanske revije »Misel in delo« z zelo bogato in ak-tuelno vsebino: Mednarodne pogodbe Ing. J. Mačkovšek: O raznih nemških mejah med Gospo Sveto in morjem, Dr. B. Vrčon: Statika in dinamika Podonavja, B. Borko: Drama humanitete Obzornik tTomo Zupan (Ivan Kolar, Problem malih v igri velikih (Dr. B. Vrčon), Beneševa načela in metode (— bv —), Notranjepolitični pregled (— by —), Bolgarsko delovno pravo (S. B.) Poročila: Knjiga in duhovna kriza (B.), L. Aldoyrandi Marescotti: Guerra diplomatica (L. Č.), Drobtine.
Kot prilogo k članku ing. J. Mačkovška donosi »Misel in delo« karto o raznih nemških mejah med Gospo Sveto in morjem preko dveh strani.
Iz te številke bomo prinesli poročilo dra Lava Čermelja o knjigi Aldovrandia Ma-rescottia: Guerra diplomatica.
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
POZIV PAZINSKIM MATURANTIMA!
IZ GODINE 1912
Primamo sa molbom za uvrštenje:
U prvoj polovini mjeseca Juna navršit će se 25 (dvadesetipet) godina, kako smo u istarskom gradiću Pazinu polagali ispit zrelosti na tamošnjoi hrvatskoj gimnaziji pod vod-
Malgajev večer v Ptuju
Ptuj, 8 maja 1937. — V sredo, dne 5 t. m. zvečer. Je priredilo društvo »Gorica« v prosvetni dvorani Sokola v Mladiki koroški, Malgaju posvećen večer, katerega se Je poleg mnogobrojnega občinstva In zastopnikov tukajšnjih društev udeležil g. Zupan Ciril, predsednik krajevne organizacijske Lige koroš. borcev, ki Je ob enem zastopal glavni ligin odbor. O sedanjem položaju na Koro-““	“»»“‘'»»■oi	«.“‘“‘“‘J-	I	škem Je predaval g. dr J. Pellaher, pred-
stvom blage uspomene vrijednog 1 brižnog I	koroškega kluba Iz Ljubljane, kl Je
ravnatelja pokojnog već gospodina Ivana Ko-1 za SVOja stvarna izvajanja žel žc med pre-sa, a za razrednoga starješinu imadjasmo na-1 (javanjem večkratne aplavze. Skloptlčne, le šega nikada nezaboravljenog gospodina pro-1	J
fesora (sada u Zagrebu) Zvonimira Doroghy-Ja. Nas poletnih mladića, koji smo čeznuli za životom i radom medju našim narodom bilo je 19. Danas smo kojekuda rasijanl diljem naše predrage Jugoslavije, a 1 u stranom svijetu, ali od te devetnajsterice Ima na našu žalost 1 pokojnih drugova, kojih , se ml svi s osobitim pijetetom sjećamo. Bazna su naša zvanja i pozivi, ali nadam se pouzdano, da nije nijedan od nas pošao onim putem, koji nama nije bio nikada usadjlvan od onda vrijednih 1 požrtvovnih pazlnskih profesora 1 gg. nastavnika bilo koje struke. Lebdi ml pred očima sav onaj naš djački život sa svim svojim dobrim veselim i tužnim momentima, koje bih htio da osvježim na jednom našem zajedničkom sastanku 1 to baš ovdje u Sušaku, koji Je u našoj slobodnoj državi bio 1 Jest uvijek najbliži istarskomu gradiću Pazinu.
Pozivam stoga po svojoj vlastitoj inicijativi sve svoje drage 1 mile te nikada nezaboravne drugove-pazinske maturante iz godine 1912, da bi ml se pojedinačno Javili ovamo u Sušak te pismenim putem Iznesli svoju
misao i želju, kada 1 gdje da proslavimo ovu našu dvadesetlpetgodlšnjlcu naše mature, pak bismo onda mogli utanačivši sve prethodno, da oživimo naše lijepe uspomene 1 doživljaje iz onih nikada više onako lijepih 1 veselih dlačkih dana, koji su ostali u mojoj duši tako živi, kao da se sada preda mnom dogadjaju.
Zdravo i do vidjenja!
0 Sušaku dne 30 aprila 1937 godine.
Josip Bačić,
Drž. muškoj " a. r.
predmetni učitelj u Di zanatskoj školi
za svoja stvarna Izvajanja davanjem večkratne aplavze. Skloptlčne, _____ kolorirane slike In predavateljeva živa beseda Je odkrila poslušalcem vso bolečo lepoto našega Korotana. Malgajev soborec g. dr. Ervin Mejak Je podal potek In tragični konec tega velikega borca za osvoboditev Koroške. Pevski zbor ptujskih železničarjev pa Je poleg že preje dveh lepo Izvajanih koroških narodnih pesmi zaključil ta lepo uspeli večer z Malgaju posvečeno pesmijo.
V Imenu glavnega odbora Lige koroških borcev Iz Ljubljane Je pozdravil ptujski slovenski živelj g. Zupan, ki Je nato povabil vse koroške borce na prijateljski pomenek glede event. ustanovitve krajevne organizacije, saj Je po podatkih- v ptujskem In ljutomerskem srezu koroških borcev preko 400. Začasno predsedstvo krajevne organizacije za Ptuj in okolico Je prevzel g. Dr. Šalamun Franjo.
OBČNI ZBOR »SOČE« V DOL. LENDAVI Emigrantsko društvo »Soča« v Dolnji Lendavi bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 23. maja ob 9 h v meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonar-Jev; 2. Slučajnosti.
ČLANSKI SESTANEK V KAMNIKU Kamnik, maj 1937 — Emigrantsko društvo »TABOR« v Kamniku, vabi vse svoje člane in prijatelje na ovoj redni članski sestanek ki sc bo vršil na binkoštno nedeljo (18 V. 1937) ob 3 url popolne v gostilni pri »MODRU« v Radomljah (zraven Sokolskega domai)
Udeležba sestanka naj bo popolnoštevima In točna. Dogovoriti se moramo konečno o podrobnostih glede peš-lzleta v Kam. Bistrico za dan 30 t. m.
Izkaznice za zaposlitev
Kamnik, maj 1937 — Na podlanl navodil ministrstva socijalne politike, obTO-
MOLBEI TAKSE ZA DRŽAVLJANSTVO
Naši ljudi željno očekuju vijesti o zakonu o opraštanju od plaćanja taksa za postignuće jugoslovenskog državljanstva. — Toga radi interesirali smo se i zalagali za tu stvar i konačno smo ovih dana dobili slijedeću obavjjest:
Ministarstvo unutrašnjih poslova, Uprav» no odjeljenje, razaslalo je dne 12 aprila 1937 pod brojem: III-11847 upute kr. banskim upravama slijedećeg sadržaja:
Paragrafom 20 Finansijskog zakona za 1937-38 godinu izvršene su slijedeće promjene u taksama za predmete koji se odnose na lični status:
»§ 20. tačka 13: U tarifnom broju 58 Zakona o taksama umjesto iznosa takse: »400« stavlja se: »1000«.
Napomena: Ministarstvo unutrašnjih poslova u slučajevima vrijednim naročitog obzira može da oslobodi plaćanja sviju taksa oko pitanja državljanstva (takse za dekret, za molbu sa prilozima i za sve radnje po zakonu o državljanstv-j u vezi ove molbe i uvaženja iste) ona lica koja su J u g o-sloveni po rasi j jeziku, a nastanjena i doseljena u jednoj od opština Kraljevine Jugoslavije, ako ista ne plaćaju preko 1000 dinara godišnje državnog neposrednog poreza, koii se sumarno knjiži«. *
»Za Jugoslovene po rasi i jeziku predvi-djeno je oslobodjenje od taksi ako Ministar unutrašnjih poslova nadje za shodno, al! pod uslovom da ne plaćaju godišnji neposredni porez veći od 1000 dinara. S toga od nlih treba zahtijevati poresko uvjerenje o visini plaćenog poreza, pošto samo na osnovu tog uvjerenja mogu se koristiti blagodati § 20 Finansijskog zakona za 1937-1938 godinu.«
Prema dobivenim informacijama kr. banske uprave razasiale sy potrebite upute podredjenim vlastima (Na pr. Kr. Banska uprava za saVsku banovinu u Zagrebu dne 21 IV 1937 pod br 2S.?Sfi - 1! — I - 19371, pa u buduće svi oni koii se žele i imodu prava na blagodat spomenutog paragrafa treba da prilože molbi uz ostale dokumente kao dosada takodjer i poresko uvjerenje, da na mr.ihi samoj navedu, da: »Kao Jugoslovan po rasi i i c-ziku moli oprost od plaća ni a taksi po § 20 tačka 13 Fina» sij. zakona za god. 1937-38«, a to na nijcsiii. gdje se obićno lijepe taksene marke, a i ruba to navesti takodjer i u molbi samoj.
Ščamo vse one naše člane, kateri posedujejo izkaznice (modre barve) za zaposlitev da Iste pri sreskem načelstvu v KaSnlku, In to brezpogojno overovijo đo *1 maja 1937 leta!
*	‘n, oproščeni so te dolžnosti za le-
I » s S»™
ti ga, predložijo v obvezni pregled Sele prihodnjega leta 1938 meseca maja. v«, v	informacije daje društveni
blagajnik Zidarič Alojz Kamnik—Graben 45.
___	»Tabore.
ROJAKI IZ CERKNA
Imajo svoj letošnji sestanek na binkoštno ne-„p2Pol.d„ne _,v . RosUim »Pri Urbančku«,
Stožice št. 29 pri Ljubljani. Poslužite se že- u . . v ležniške nedeljske povratne karte In pridite | StlgnutOJ casti!
IZ UPRAVE
Stavljamo do znanja svim našim pretplatnicima iz Amerike da je naša povjerenica za Ameriku, gospođjićn Mary Vidošić, promijenila sa 1 majom svoju adresu koja glasi:
Mary Vidošić — 250 Webster Avcnuc, Jersey City Hights, N, J.
Molimo sve naše pretplatnike iz Amerike, da u buduće šalju svoju pretplatu na novu adresu naše povjerenice i da se mogu u svim pitanjima našega lista obratiti na nju.
*
Primili smo od povjerenice iz Amerike, gospodjice Mary Vidošić dolara 17.20, koje smo raspodijelili kako slijedi:
dolara 3.20 za 8 prodanih kalendara »Jadranski Kalendar«,
4.00 dolara za zaostalu i obnovu pretplate za g. Antuna Tominlch, 2627 E. Belgrado St., Philadelphia, Pa., 6.00 za zajwtalu i obnovu pretplate za g. Miro Bašič, 2356 E. Susquehanna Ave., Philadelphia, Pa., 4.00 dolara za zàostalu pretplatu za g. Kuzmu Dobrilu, 2508 E. Richmond Street, Philadelphia, Pa.
Mi se našoj povjerenici najtoplija zahvaljujemo!
MARY VIDOŠIĆ POSTALA JAVNI BILJEŽNIK
čast mi je objaviti da sam dobila dozvolu da djelujem kao javni bilježnik za državu New Jersey. Biti će ml osobito milo da Vas poslužim kad ustre-bate bilo kakve spise i sve što je u vezi sa notarskim radom.
Mary Vidošić, 250 Webster Avenue, Jersey City Hights, N. J. USA Našoj vrijednoj saradnici 1 povjere-nici za USA najtoplije čestitamo na po-
HIMEN
Kamnik, maj 1937. — V Nožicah pri Kamniku, poročU se je dne 1. maja t. 1. naš marljivi član tovariš Špacapan Mihael Iz Solkana pri Gorici z našo rojakinjo Tilko Rutarjevo iz Volč pri Tolminu, sestro na avtomobilski vožnji dne 18. marca smrtno ponesrečenega našega člana Josipa Rutarja.
želimo jim v novem zakonu obilo sreče in zadovoljstva!
Odbor »Tabora«
VRNIL SE IZ JUGOSLAVIJE V — ZAPOR Trst, maj 1937. Med mladeniči, ki so ob izbruhu abesinske vojne pribežali v Jugoslavijo, je bil tudi Sancin Iz Badibe v Istri. Sedaj se je zopet vrnil domov, misleč da bo tam lahko svobodno živel. Toda čim je prišel domov, so ga aretirali in sedaj Je že četrti teden v vojaškem zaporu.
»Istra« na
tra« Izlazi svaRog tjedna u petak. — Broj čekovnog računa 36.789. — Pretplata: za cijelu godinu 50.— din., za noia enoin» ? godinu. — Oglasi se računaju po cjeniku. — Vlasnik ! Izdavač: Konzorcij »Istre«, Masarvkova 28a II, broj te“fSna /7-8O -Ì Tisak: Stećajnlna Jngo.lovenske štampe d. d- Zagreb. Maaarykova 28a. - zk tìsiaru Ogovara Rn7<
ŠEZDESETGODIŠNJICA IVA F. LUPISA VUKIĆA
Split, 8 maja 1937. — u Splitu je ovih dana proslavio u krugu prijatelja &• Ivo F. Vukic-Lupis svoju šezdeset-S°dišnj^cu života 1 45 godišnjicu publicističkog rada. G. I. f. Lupis-Vukić je kustos Iseljeničkog muzeja u Splitu. Važi kao najbolji poznavaoc iseljeničkog pitanja, a u toku svog mnogogodišnjeg javnog rada u više mahova je istakao svoje simpatije za Istru, pa mu i mi s ovog mjesta čestitamo.
Talijani i fašizam
S prijateljskim izletima iz Italije u Zagreb, došla nam je i ova nova o Talijanima i fašizmu, koja glasi:
Jedan Talijan psuje fašizam.
Dva Talijana govore protiv fašizma.
Tri Talijana kritiziraju fašizam.
Četiri Talnana viču: Evviva il Ducei
.	_	28.— din., za inozemstvo dvostruko, za Amprit^,, •>