TRGOVSKI LIST časopis za trgovino, Industrijo In obrt 9lar#čoiiia za ozemlje SHS: letno 180 Din, sa % leta 90 Din, za % leta 46 Din, Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. Mk »Mečno 15 Din; ca inozematvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Dopisi ce ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.9SB. LETO XH. Telet** št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 25. aprila 1929. Teleio« št. 2552. ŠTEV. 49. Moderni prodajalec. Če stopi trgovski potnik v trgovino, mu lastnik prodajalne skoro vedno reče: »Za sedaj „ničesar“ ne potrebujem!« Naloga prodajalca leži edino v tem, da odstrani tisto strašno besedo »ničesar«. To je torej dolžnost trgovskega potnika in kakor hitro se mu je posrečilo spremeniti mnenje odjemalca, je uspeh toliko kot siguren. To se pa pravi, da mora trgovski potnik svoje prepričanje o vrednosti in koristi ponujanega blaga vcepiti odjemalcu. Prodati se torej pravi, s stvarnimi razlogi prvotno odklonilno mnenje odjemalca tako predrugačiti, da se popolnoma ujema s prepričanjem prodajalca. To lahko imenujemo: nafcin kako se vzbudi potreba oziroma zanimanje za blago. Zato je pa potrebno, da prodajalec — v našem slučaju trgovski potnik — svoje blago temljito pozna; s samim, splošnim govoričenjem in hvalisanjem se potniku včasih posreči kaj prodati, ampak s tem nikoli ne bo dosegel trajnega uspeha. Prodajalec pa ne sme vrednosti in kvalitete svojega blaga samo poznati, ampak on mora biti o tem tako prepričan, da ne dvomi niti najmanj, da je koristil odjemalcu, če mu je prodal svoje blago. Samo to, kar prodajalec sam čuti, o čemur je sam prepričan, naj vcepi svojemu bodočemu odje- Mestna občina ljubljanska pobira ob uvozu raznega blaga uvoznino, ki naj ;bo prispevek uvoznikov za vzdrževanje, odnosno njihova odškodnina za porabo dbčinskih lcešt. Tarifa za pobiranje je razdeljena v tri razrede: V prvi razred spadajo živila, v drugi razred razne taksativno naštete vrste blaga, v tretji razred pa vse blago, ki ne spada niti v prvi, niti v drugi razred. Tarifa za prvi razred znaša do-sedaj za vagonske pošiljke Din 10*—, za drugi razred Din 300-— in za tretji razred Din 60-—. Proti tej obremenitvi so dosedaj posamezne gospodarske korporacije še vsako leto zavzemale odklonilno stališče in mestna občina je upravičenim razlogom vsaj deloma ugodila s tem, da je, na primer pred dvem letoma na inicijativo zbornice za trgovino, obrt in industrijo izločila celo vrsto blaga iz drugega razreda v tretji razred in s tem znižala uvoznino pri vagonski pošiljki za Din 240 —. V zadnjem času so v našo javnost dospele vesti, da namerava mestna občina uvoznino zopet izdatno povišati.1 Ob tej priliki je naslovila Zveza in-dustrijcev v Ljubljani na g. župana sledečo spomenico: »Kakor doznavamo je finančni odsek sklenil predlagati občinskemu svetu znatno povišanje sedaj veljavne tarife uvoznine. Po predlogu finančnega odseka naj se poviša uvoz-nina za poedine vrste blaga na 2- do 8-kratno višino dosedanje izmere. Vzdržati se hočemo razmotrivanja o tem, da-li je uvoznina prikladna oblika občinske davščine. Vsekakor je v veliki meri škodljivo, ako se pobira uvoznina tudi od surovin in pol-fabrikatov, ki se predelujejo v podjet-jrh, ki obratujejo v pomeriju mestne občine. Mi smatramo, da naj se z zakonom za vso kraljevino enako uredi vprašanje, kako naj se vrši finansiranje občinskih samouprav in katere davščine smejo pobirati občine v svr-ho kritja' svojih proračunskih izdat- malcu. Odjemalec spozna namreč prav kmalu ali je to res kar mu govori prodajalec, ali ne. Radi tega je treba odjemalca prepričati in ne pregovoriti. Nikoli ni odveč, če se mladim trgovskim potnikom čim pogostejše pove, da je njihovo prodajanje ravno tako spoštovanja vreden poklic kot vsak drugi. Seveda bo užival trgovski potnik samo takrat spoštovanje, če se pri prodaji ne bo posluževal neresnic, odnosno napačnih argumentov. Sicer pa ni on primoran, da z izobličenjem in bluff-om pripravi odjemalca do tega, da kupi, kajti če dobro pozna vrednost svojega blaga in Če ima sam dovolj pridnosti in vztrajnosti, potem mora imeti tudi odgovarjajoče uspehe. In to velja tudi za naša podjetja, ki izdelujejo in žele svoje izdelke prodati. Ta se naj zavedajo, da leži glavna naloga podjetja v tem, kako svoje izdelke realizira, ker veliko lažje je izdelovati, kakor pa prodati. Seveda predpogoj za brezhibno poslujoč prodajni aparat so dobro izšolani prodajalci. Zato se ne smemo bati niti truda, niti stroškov, če je treba dati bodočega prodajalca temeljito izučiti. Kajti znano je, kdor ima najboljše prodajalce, ima tudi najlepše uspehe pri prodaji svojih izdelkov in od tega je pa odvisen Obstoj, razvoj in napredek vsdkega podjetja. Prodajalec je pionir industrije in za takega ga moramo tudi imeti. kov poleg doklad na neposredne davke. Do zakonske ureditve tega važnega vprašanja pa nikakor*ne gre, da'bi se take vrste davščine povišavale nad dosedanjo že itak dovolj občutno izmero. GOspod minister financ je v svoji naredbi od 16. januarja t. 1. Br. 7130 izrecno odredil, da naj se izvrši revizija vseh občinskih taks in trošarin ter naj se njihova Višina dovede v sklad z načelom, da ne smejo imeti značaja prohibicije, niti ne smejo kvarno uplivati na produkcijo in na promet blaga, kojega neoviranemu razvoju se mora posvetiti posebna pažnja. Nameravano povišanje uvoznine je v očitnem protislovju s to odredbo gospoda ministra financ, ko-je jasna tendenca gre po tem, da se sedanje občinske davščine znižajo, nikakor .pa ne povišajo. Novi finančni zakon določa v čl. 22., da skupna vsota doklad samouprav-nihin od hi vina, kar velja do nadaljnje tuuradne odredbe, odnosno do 31. decembra 1929. Za pobiranje občinskih doklad naj se uporabljajo tiskovine, ki so jih oddelki vporablja-li doslej za pobiranje oblastnih doklad.« — Obenem je finančna direkcija na vprašanje, ali je še nadalje voditi register o trošarini na vino, pojasnila, da register glede vina ostane še nadalje. Plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani. V torek dne 23. t. m. se je vršila v Ljubljani seja načelstva Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, ki ji je prisostvovalo 22 odbornikov, da razpravljajo o svojih prerecih stanovskih vprašanjih. Sejo je otvoril zvezni predsednik g. V i I k o W e i x 1 s prisrčnim pozdravom vseh navzočih in podal nato besedo tajniku g. Podgoršku, ki je poročal k prvi točki dnevnega reda o sporedu za zvezni občni zbor in spremembi zveznih pravil. Zvezni občni zbor se bo vršil 25. in 26. maja tl. v Murski Soboti. 25. popoldne ob pol 5. uri se prične predkonferenca, ki bo -razpravljala samo o samostojnih predlogih, ki jih bodo vložili posamezni gremiji v predpisanem roku, to je 16 dni pred občnim zborom. Zvečer se vrši prijateljski sestanek delegatov v hotelu »Krona«. Drugi dan ob 10. upi dopoldne prične občni zbor z običajnim dnevnim redom, po njegovi završitvi pa se vrši na izrecno željo gremija trgovcev v Murski Soboti skupen banket v hotelu »Krona«. Glede spremembe zveznih pravil je zvezno načelstvo soglasno sklenilo, da se črta iz dosedanjega naslova organizacije »in zadrug« in se imenuje >'Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani«. Nadalje naj se'uveljavi mesto naziva »Načelstvo« »Predsedstvo«. K prvi točki dnevnega reda je g. podpredsednik Kavčič pripomnil, da bi naj gremiji posvetili formuliranju samostojnih predlogov posebno pažnjo in jih tudi izčrpno utemeljili. Glede podpore zveznemu glasilu je zvezno načelstvo soglasno sklenilo, da ponovno podaljša pogodbo z družbo »Merkur« za eno leto in nudi »Trgovskemu listu« podporo v dosedanji višini. Nekateri gg. odborniki so naglasili željo po samostojnem zveznem glasilu, nakar je g. Kavčič poudaril, da bo ta ideja izvedljiva le, če bo postala Zveza obligatorna organizacija in ji bodo tako tudi zajamčena potrebna finančna sredsitva. V tem oziru je Zveza solidarna s trgovstvom v Hrvatski in Slavoniji, pa je upati, da bo novi obrtni red uveljavil obligatomost tudi osrednjih organizacij trgovcev in obrtnikov. Zvezno načelstvo bo stavilo občnemu zboru Zveze v odobritev poseben predlog v tem zmislu, da postane Zveza čimpreje obvezna organizacija. Nato je zvezno načelstvo obširno razpravljalo o prošnjah nekaterih gremijev za znižanje zveznih prispevkov, pa je po izčrpni debati soglasno sklenilo, da načeloma ne ugodi nobeni prošnji, pač pa bo naknadno v posebnih vpoštevanja vrednih slučajih izvršilo odpis zvezne doklade. Nadalje je zvezno načelstvo odobrilo društvu »Merkur« 4000 Din podpore v svrho honoriranja piscev v »Trgovski Tovariš«. Pri raznoterostih se je vršila razprava o nekaterih samostojnih predlogih glede revizije obrtnih listov in nepravilnih podelitev obrtnih listov, nakar je g. predsednik zaključil sejo ter se zahvalil gg. odbornikom za pažnjo, ki so jo posvetili obravnavanju aktuelnih stanovskih vprašanj. Proračunska debata v ljubljanskem občinskem svetu. oziru in pri mnogih gospodarskih panogah celo poslabšale. K splošnemu poslabšanju življenjskega položaja je mnogo prispevalo povišanje najemnin, uvedba novih oblastnih davščin in doklad in druge dajatve. V trgovini, cbrti iu industriji je ostala režija, v kolikor sc vsled navedenih momentov ni povišala, na prejšnji izmeri, do-< im se je obseg in vrednost poslov in s tenr tudi možnost zaslužka izdatno /.manjšala. T a splošen gospodarski položaj Ljubljane nam nareka dolžnost, tla se moramo odločno izjaviti proti vsakemu povečanju rednih izdatkov in vstrajati na zahtevi, da se proračun in ž njim občinske davščine do oeia prilagode odredbi ministra za finance z dne 16. januarja 1929. Občinske takse in trošarine naj se revidirajo in njih višina spravi v sklad z načeli, po katerih ne bodo imele značaje prohibicije in tudi ne bodo škodljivo vplivale na proizvajanje in promet z imovinami, katerih neoviranemu razvoju je treba posvetiti največjo pozornost. Te dni se vrši v ljubljanskem občinskem svetu proračunska debata, ki ob stvarnih razlogih, katere navajajo kritiki gospodarstva mestne občine ljubljanske, pridobiva na zanimivosti. Mestna občina na‘merava nekatere davščine, kakor poročamo na drugem mestu, izdatno povišati. Stališče gospodarskih krogov temperamentno zagovarja občinski svetnik in trgovec g. Bahovec, ki se je postavil na stališče skrajne štednje v mestnem gospodarstvu, ker le pri skrajni šted-nji je mogoče ubraniti se povišanju že obstoječih in uvajanju novih davščin, kakor je to odredil minister za finance v svoji znani okrožnici. — Gospodarski krogi se izjavljajo proti vsakemu povišanju trošarin in uvoznin ter uvajanju novih davščin, kajti neizogibna posledica takega ravnanja je podražitev življenja v mestu samem. Ugotoviti moramo, da se pridobitne prilike v Ljubljani, ki ima po svojem prebivalstvu pretežno obiležje uradniškega mesta, v toku zadnjih petih let niso zboljšale, marveč v mnogem Dr. 0. Deutsch: Podraženje denarja na vsej črti. Jugoslovanska državna naročila in avstrijske banke. V .»Zagreber Morgenblatt-u« piše znani avstrijski narodni gospodar dr. 0. Deutsch med drugim tole: »Mednarodno podraženje denarja se javlja v rastoči meri tudi na dunajskem denarnem trgu, v prvi vrsti v obrestovanju dolarja, ki se je deloma dvignilo že na 714 do 71/2%. Ker znaša avstrijska bančna obrestna mera 6 V»%, je Narodna banka praktično že izgubila gospodstvo nad denarnim trgom, in bo stala nova ureditev precej truda. Pride k temu še naravna posledica, da rastejo zahteve na NarodAo banko v isti meri, kot je zasebna obrestna mera višja od bančne. Avstrijska Narodna banka je že v naprej računala s tem, da bo morala pri zvišanju bančne obrestne mere v Ncw-forKu, Londonu afi fieflinu tudi ona zvišati svojo obrestno mero. Danes so pa postale razmere takšne, da se bo mdrala obrestna mera zvišati, tudi če bi inozemske banke iz formalnih razlogov z zvišanjem še čakate. Ni §e gotovo, ali bo žldostovaTo zvišanje za V2% ali pa bo treba seči kar po 1%, torej od 6 V? na S tem bi na eh mah banka zopet zagospodovala na denarnem trgu. * Podraženje denarja bo skoraj gotovo onemogočilo ali pa vsaj močno otezkočilo tudi večjo kupčijo za industrijo, ki bi se sicer zelo splačala. Jugoslovanska vlada bo del naročil za investicije oddala pri bankah avstrijski industriji. Gre za naročila v znesku okoli 50 milijonov šilingov ali 400 milijonov dinarjev. Naročila dobi avstrijska kovinska industrija, in sicer v enaki meri železna in železo predelujoča industrija kot industrija strojev, vagonov in lokomotiv. Plačilo naročil, ki obsegajo železniški material vseh vrst, lokomotive, vagone, material za mostove, tračnice itd., se pa ne izvrši v gotovini, temveč potom 7-odstotnih jugoslovanskih zakladnic z desetletno tekočo dobo. Tu notri tiči ovira za transakcijo, ki je sicer za oba dela zelo ugodna. Avstrijske banke poudarjajo, da pri sedanjem mednarodnem denarnem podraženju obre-stovanje teh listin samo s 7 odstotki ne more dovesti bank do sklepa, da prevzamejo financiranje dobav. Kajti banke dobijo danes za svoj denar prav lahko 10- do I2*6fne obrest! ob največji varnosti, tako da smatrajo mobilizacijo razmeroma velikih vsot za deset let proti samo 7-odstot-nemu obrestovanju za slabšo kupčijo. Navajajo tudi še druge vzroke, zakaj bi se ta kupčija ne izplačala: na primer, da bi se rediskontiranje teh listin v inozemstvu dalo le izredno težko dosečiv ali pa skoraj sploh ne in bi bil znesek ca. 50 milijonov šilingov na ta način zagvozden, za koji znesek bi se moglo sicer doseči za 4 do 5 odstotkov višje obrestovanje. Zato prevladuje mnenje, da se bo mogel v Avstriji placirati le razmeroma majhen del jugoslovanskih naročil, razen če se dosežejo posebne ugodnosti, bodisi v obrestovanju ali pa v gotovem plačilu.« Prva tovarna umetne svile v naši državi. Beograjski »Privredni pregled« priobčuje po londonskih časopisih poročilo o ustanovitvi^ prve tovarne umetne svile v naši državi. Poročilo se glasi: »Akcija neke skupine angleških kapitalistov dokazuje jako značilno, da se splošni položaj v Jugoslaviji izboljšava. Ta skupina, v kateri je, kakor čujemo, tudi g. Henri Mond, je kupila družbo za destilacijo lesa v Teslicu. Ta skupina namerava skupno z jugoslovanskimi kapitalisti ustanoviti tovarno za umetno svilo v Jugoslaviji. Tovarna naj bi ne pokrivala samo potrebo v državi sami, ampak naj bi umetno svilo tudi izvažala na daljni vzhod. Sisek, jedno izmed jugoslovanskih gospodarskih središč, je določen za sedež tega novega jako važnega podjetja. Potrebo za združitev teh dveh podjetij — destilacije lesa v Teslicu in tovarne za umetno svilo — ni treba pojasnjevati. Tovarna za umetno svilo bo namreč dobivala surovine iz tovarne v Teslicu. Uspeh novega podjetja bo vsekakor odvisen od zanimanja domačega trga za izdelke iz umetne svile. Lansko leto je Jugoslavija uvozila svile in izdelkov iz svile 450.000 do 500.000 funt-sterlingov. Ako se premotriva porabo umetne svile, je jasno, da se bo industrija umetne svile v Jugoslaviji mogla' razviti tudi brez posebnih pripomočkov na trajni podlagi. Morebiti pa bo Jugoslavija po vzgledu drugih držav na bližnjem vzhodu vsaj deloma carinsko zaščitila izdelke iz umetne svile, da omogoči razvoj nove industrije. Na ta način bi bilo oskrbljeno domače tržišče. Iz Banjaluke med tem javljajo, da je angleška skupina vzela v zakup destilacijo lesa d. d. v Teslicu. V pozivu na vpis delnic Angleži naglašajo, da se tovarna ustanovi v Teslicu, v zadnjem času pa so se med tem pojavili vplivi, ki gredo za tem, da se ustanovi tovarna v Sisku ali v Zagrebu, dasi si prebivalstvo *v Teslicu prizadeva, da se tovarna ustanovi v Teslicu. FORD V BELGIJI 56 KRAT PREPISAN. Belgijska Fordova družba je zvišala glavnico na 100 milijonov frankov; podpisane denarne vsote so 56 krat prekoračile naznanjeno povišanje. To je rekord, ki priča o veliki likvidnosti belgijskega denarnega trga. Danes 25. aprila zvišuje tudi francoska Fordova družba glavnico (od 78 na 130 milijonov frankov) in mislijo, da bo tudi to podpisovanje prineslo velik uspeh. AVTOGENSKI IN MIZARSKI TEČAJ V MARIBORU. V pondeljek 22. t. m. je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo y Ljubljani otvorila v Mariboru obrtniški strokovni tečaj za avtogensko varenje in tečaj za mizarsko luženje. Poleg zborničnega zastopnika g. . 260 m visok nebotičnik bo zgradila banka Manhattan v Neworku. Doslej najvišji nebotičnik je Woolworth-Buikli»g, 236 m. Brezposelnost v Avstriji je padla v prvi polovici aprila za 28.500 na 196.500 oseb. Tekstilni industriji v Lodžu se slabo godi. Odpovedano je d«lo 30.000 delavcem ali 40 odstotkom vsega delavstva. Večja podjetja delajo tri dni na teden, manjša dva dni. Številna manjša podjetja bodo najbrž prisiljena, da z delom popolnoma prenehajo. Avstrijska električna industrija zazna-muje v zadnjih dneh. razveseljivo poživ-ljenje, in prihajajo naročila od vsepovsod. Najdišča asbesta v Bolgariji bo izkoriščala angleška družba, v ta namen ustanovljena. Koncesijo ji je dalo bolgarsko rudarsko ministrstvo. Narodno banko za financiranje sladkorne industrije bodo ustanovili na Kubi. S tem v zvezi je prvo obdavčenje sladkorne porabe na Kubi sami. Mednarodna kmetijska zadružna nakupna zveza, o koje ustanovitvi v Han-noveru smo že poročali, bo nakupovala tudi umetna gnojila. Skupni nakup umetnih gnojil in krmil je za vse udeležene zveze oskrbovala doslej holandska zveza. Poljski sindikat železnih tovarn je najel posojilo 250.000 funtov, pri štirih nemških D-bankah itd. Glanzstoff d. d. v Elberieldu izkazuje za preteklo leto 13,830.000 mark čistega dobička in razdeljuje 16-odstotno dividendo. Cona železa v Avstriji bp s 1. majem zvišana za 1-75 šil. oziroma za 5 odstotkov. Putnik d. d. izkazuje za preteklo leto 4,900.000 Dia. čistega dobička, dividenda je 9-odstotna. - Zunanja trgovina Nemčije v marcu je imela 91 milijonov mark več uvoza-kot izvoza. Kemično tovarno v Rumuniji namerava z glavnico 800 milijonov lejev zgraditi Zveza nemške industrije. Bata pravi, da bo že letos dosežena produkcija 100.000 parov čevljev na dan, ki je bila prvotno določena šele za leto 1934. Poljske banke so glede na zvišanje obrestne mere pri državni banki zaprosile za zvišanje kreditne obrestne mere od 12 na 13 odstotkov. Število delavcev v škodovih podjetjih .se je na koncu marca dvignilo na 35.000. Na koncu leta 102'7 jih je bilo 24-000, na koncu preteklega leta 32.000. Družba Avstrijskih državnih želemic izplačuje dividendo 1*75 šil. Zvišanje blagovnih tari! na avstrijskih Zveznih železnicah bo stopilo v veljavo 1. maja in bo znašalo povprečno 8 do 12 odstotkov. Zvišanje osebnih tarif se je izvršilo že 15. marca in je znašalo 12 do 15 odstotkov. Pol milijarde lejev za gradbo cest je predloženih od rumunske vlade parlamentu v odobrenje. razstave in sejmi, IV. Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 15. do 30. septembra 1929. Prijavnice dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice TOI med uradnimi urami. Teden na Ljubljanski borzi Devizno tržišče. Devizni promet na Ljubljanski borzi ni bil v minulem tednu tako znaten kot v predzadnjem (17-661 milj. Din) in je dosegel komaj 14-491 milijona dinarjev; nazadoval je tedaj približno za tri milijone dinarjev. Gros zaključkov je v minulem tednu omogočila v prvi vrsti privatna ponudba, dočim je Narodna banka dala komaj za 3 5 milijona dinarjev deviznega blaga in to v glavnem devizo na Prago, nekaj manje Berlina, Curiha, Dunaja, Londona in deloma Pariza. Nasprotno pa je bilo največ ponude-nega in zaključenega privatnega blaga v devizi na London (za preko 4-4 milijona dinarjev), dalje v devizi na Dunaj, Newyork in Trst ter dokaj manje Prage, Curiha, pa malenkost Pariza, Berlina, dočim je neznatna potreba v devizi na Budimpešto bila krita izključno s privatnim blagom. Nad polovico celotedenskega prometa tvorijo tokrat samo zaključki devize na London in Prago. Devizni tečaji so le neznatno variirali, medtem ko je tečaj devize Cu-rih ostal popolnoma in tečaji deviz Newyork, Bruselj in Berlin pa skoro docela neizpremenjeni. V prvi polovici borznega tedna so ostali brez sprememb tečaji deviz Amsterdam, London in Pariz; proti koncu tedna je Amsterdam nekoliko poraste1!, dočim sta London in Pariz znatno nazadovala. Značilno je kolebanje deviznih tečajev Dunaja in Prage, ki sta na prvem in zadnjem borznem sestanku notirala neizpre-menjeno, dočim sta med tednom pokazala spremenljivo tendenco. Najočitneje pa sta valovala tečaja deviz Trst in Budimpešta, ki je na zadnji borzni dan notirala najvišje. Efektno tržišče. V preteklem tednu je bilo na efektnem tržišču ob nespremenjenih tečajih tudi zanimanje jako majhno. V državnih papirjih sploh ni bilo notacij, istotako ne v založnicah in zadolžnicah. Zaključene so bile 15. t. m. delnice Trboveljske premogokopne družbe po Din 455-— in 17. t. m. delnice Združenih papirnic Vevče po Din 120-—. Promet v efektih, vkljub večjemu zaključku v delnicah TPDV ni bil po? memfoen. Izvenborzno tržišče je istotako bilo brez beležkov. Lesno tržišče. Situacija na Slovenskem lesnem trgu minuli teden je bila dokaj živahna. Opažati je celo nekako nervoznost v določevanju cen oziroma v zaključevanju na daljše dobavne termine — ker,^ kakor izgleda — situacija y splošnem še ni razčiščena. Najinteresantnejši pojav je opažati v oglju, katerega kratkomalo ni na trgu. Nova produkcija se ni gotova, obenem pa tudi — še vedno zelo neugodne vremenske prilike — otežujejo dovoz blaga na oddajne postaje. Italijanski kupci prihajajo vedno v večjem številu semkaj in na Hrvaško in Bosno v svrho nakupa — magari za celo leto 1929 —, seveda z gotovim predplačilom oziroma akreditivi, kar poprej ni bil slučaj, vsled česar so bili naši izvozniki oglja neštetokrat izročeni na milost in nemilost italijanskemu kupcu ter utrpeli ogromne škode. Kar se tiče prodaje izvoznega lesa in oglja, bi bilo neobhodno potrebno zahtevati vedno in povsod zasigurano plačilo tu pred dobavo blaga. Potom borze je bil prodan 1 vagon oglja. Zelo živahno povpraševanje je za drva. Tudi za to blago se je oglasilo precej interesentov iz Italije, kateri pa nakupujejo samo večje množine drv za dobave v maju, juniju, juliju iri avgustu. Za jesenske mesece so obveščeni, da ne bo mogoče dobiti zadostnega števila vagonov, kar je, na žalost, naša največja rakrana v Ip^nerti izvozu. Drva se prodajajo polsuha oziroma popolnoma sveža, ker je suhih sploh zmanjkalo. Perspektiva za drva je; zelo ugodna. Isto, kakor za oglje in drva, velja za tramarijo. Stavbna sezija se je začela razvijali v največjem razmahu, posebno v južnejših krajih. Vprašanj ie nebroj, naročilo onih, ki zahtevajo posebne mere in število komadov; tem vprašanjem se po večini ne vstreže, ker je dana možnost prodati trame sploh »montec (od 3/3" do 9/11") in to po ugodnih cenah. Trst, Reka, Su-šak zehtevajo največ tramov 3/3” do 5/6" od 4—7 m, kar je določeno za Južno Italijo in Sicilijo ter deloma za Albanijo in Grčijo ter njene otoke, medtem ko Solun rabi v^ako množino tramičev 3/3", 3/4" in 4/4", od 4 m naprpj. Severna in srednja Italija rabi tudi debelejše mere od zgoraj navedenih, kar je zelo dobrodošlo. Cene tramov so zelo, čvrste in računati je, da bo ta čvrstost tudi za naprej obstala. Prodano je bilo potom borze samo 23 vagonov, to pa radi tega, ker konzu-ment gre z denarjem v roki direktno k producentu, kateremu, se razume, v dobrih časih ni treba iskati »posredovalca« — ampak samo tedaj, ko je »kriza« za prodajo blaga. Rezano blago je doseglo tudi dobro konjunkturo. V večjih produkcijah so napravljeni večji sklepi za poznejše dobave. — Italijanski grosisti so se kaj hitro podvizali z nakupom, kar jim gre radi porasti cen seveda v veliko korist — medtem ko je Grčija čakala vsled rešitve neugodnih vozarinskih postavk. Kakor znano je za izvoz v Grčijo s 1. majem 1929 vkinjena lučka tarifa in vrhu tega je postavka za rezan les v našo škodo pomanjkljivo izstavljena. Izvozna tarifa št. 6 navaja le deske mesto tudi moralov, letev, letvic tako, da računajo oddajne postaje morale pod specijelno tarifo 2, katera je občutno dražja. Sicer je popravek te tarife že odobren in se čaka le na publiciranje istega, vendar produkcije pred tozadevnim razglasom sklepati ne marajo. Naravno je, da se Grki ne morejo nanašati na nas, ker hočejo hiti za dobave sigurni in.se obračajo v Rumunijo. To je pa naša. velika škoda, kajti težko je dobiti nazaj trg, kadar se ga enkrat izgubi. Priporočati bi bilo tedaj, da se naše produkcije glede cen sprijaznijo z grškimi ponudbami, kajti v obratnem slučaju bomo zalagali v glavnem le italijanski trg. Ko bodo pa enkrat italijanski odjemalci zaznali, da smo odvisni le od njih, bodo kaj hitro stisnili cene. Tedaj pa ne bo mogoče priklicati Grkov nazaj, ker si jih bodo medtem Rumuni osvojili. — Potrebna je torej ponovna vzpostavitev lučke tarife!! Pšenično tržišče. Velike zaloge stare pšenice in ugodno vreme za razvoj posevkov v prekooceanskih državah, kakor tudi v Evropi, se navajajo kot najvažnejši faktorji in povzročitelji hipnega padanja cev v Chikagu, ki beleži nazadovanje pri tečajih pšenice od 8. aprila do 23. aprila t. 1. za celih 7 in pol centov pri bushelnu. Ta padec cen je že itak slabo razpoloženje za nakupovanje pšenice le še poslabšal. Nove kupčije za pšenico se sklepajo v sosednih državah, kakor tudi pri nas le v malenkostnih količinah in se po največ realizirajo preje napravljeni zaključki. Čeprav je tendenca za pšenico tudi pri nas slaba, ni prišla še do izraza v cenah pšenice, ker so dovozi od strani producenta še vedno malenkostni. Za terminske kupčije stare pšenice ni nobenega zanimanja, ker so kupci pri letošnjih kupčijah, v kolikor so iste sklepali za pšenico na terminski dobavni rok, morali samo doplačevati. Špekulacija za novo pšenico, ki je začetkom meseca aprila v Bački zavzela že viden razmah, je sedaj popolnoma popustila. Cene nove pšenice so od najvišjega tečaja popustile za 20 par. Prevladujoče mnenje, da bomo ob času žetve imeli še velike zaloge stare pšenice, in pa poročilo o izvrstnem stanju posevkov, je vzelo špekulaciji vso voljo do sklepanja kupčij za novo pšenico. Ponudba nove pšenice je zadostna brez vsakega interesa. Koruza je v razmerju s pšenico tudi v Chicagu popustila. Cena naše koruze je za 10 par nižja in tudi pri tej ceni ni skoraj nobenega povpraševanja, ker je koruza v razmerju z pšenico še vedno veliko dražja in se iz tega razloga konzumira več pšenice. Pšenična moka je ostala neizpreme-njena in je slab interes pri nas iz razloga, da se sedaj realizirajo prejšnji zaključki. Ječmen in oves sta ostala istotako popolnoma neizpremenjena. * Na Ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 7 in pol vagona pšenice, 13 vagonov koruze in 2 vagona moke. Cene so bile sledeče: Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 287-50 do 290 — Din. Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava v mesecu maju, plačilo v 30 dneh, 292-50—295 — Din. Pšenična moka O/G:, franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, 410—415 Din. Koruza »La plata«: dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dne, 322.50 do 325-— Din. Koruza »La plata«: dobava meseca junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 317-50 do 320 — Din. Koruza »La plata«: dobava meseca julija, avgusta, septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 310— do 312-50 Din. Koruza bačka: času primerno suha, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 310-— ido 315-50 Din. j Koruza bačka: času primerno suha, dobava meseca maja, slov. ,postaj*, , plačilo v 30 dneh, 315-50 do 317-50 . dinarjev, ; • Ječmen bgranjski pivovarski: 68/69 i kilogramov, 345-— do 347-50 Din. i Ječmen bački: 67/68 kg, 330 — Jo 332-50 Din. Oves bački: slov. postaja, navadna voznina, 295-— do 300-— Din. Tendenca mlačna! Teisj 24. aprila 1939. Povpra- ševanje Dta Pondba Dta DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . . Berlin IM J J J J J Mili .- i ■ % 22-876 13-4975 7-9068 9-9205 1095 90 8-0106 276 72 Bruselj 1 belga Budlmpe4U 1 pmfB . . Dunaj 1 &illag ...... 79806 275-92 Hewyorik 1 doktr ..... Pari* 100 tr. . . . • 168‘16 66-815 222 5i 168-95 29814 Trtt 100 lir ....... . RAZNO. Zastopnika za razpečavanje lepilnih snovi za pisarne in industrijo, tinto, barv za štampiljke, tušev in pečatnega voska, išče tvrdka Chemische Werke dr. Fritz Mtiller, Graz, Mtinzgrabenstrasse 8. I. 6. Farben ter francoske in švicarske druibe kemične industrije so se dogovorile glede razdelitve in ureditve produkcije in prodaje. Prodaja se razteza na vse evropske dežele, Amerika je pa izključena. Promet Splita raste spričo dvigajoče se prodaje jugoslovanskega cementa na inozemskih trgih od dne do dne. Samo v prvih desetih dneh meseca aprila je odšlo iz splitskega pristanišča 18 večjih in manjših s cementom natovorjenih ladij. Gospodarski krogi na Reki so zapo-čeli akcijo, da naj se Reka pretvori v prosto pristanišče. Izdelali bodo načrt in ga bodo predložili vladi v Rimu. Svetovne zaloge zlata. Zvezni rezervni urad v Ameriki je naračunil vse zlate zaloge sveta v 29 državah na koncu preteklega leta na 9981 milj. dolarjev. Na ameriški zakladni urad in na ameriške zvezne rezervne banke je prišlo od te vsote 3746 milijonov dolarjev, torej dosti več kot tretjina. Na koncu leta 1927 so znašale ameriške zlate rezerve 3977 milijonov dolarjev. O zlatih zalogah nekaterih drugih držav navaja rezervni urad sledeče podatke, v milijonih dolarjev (v oklepajih so številke za konec leta 1927): Francija 1253 (954), Anglija 750 (741), Nemčija 650 (444), Belgija 126 (100), Španija 494 (502), Rusija 92 (97). Čudimo se Nemčiji in Španiji ter mali Belgiji. Razvoj Vacuum Oil Go. Ta družba se je v zadnjih letih dosti bolj razvila kot vse druge podružnice družbe Standard Oil. Za preteklo-leto izkaziije čisti dobiček 37-7 milj. dolarjev proti ca 25 milj. dolarjev v vsakem treh prejšnjih let. Družba je izgradila zlasti svojo inozemsko kupčijo. Najvažnejša transakcija je prevzem udeležbe družbe Sinclair na francoskih prodajnih družbah petroleja in beftoina, kar bo najbrž ■dtnelo ea posledico zgradbo posebne rafinerije v Franciji. Vse delniške udeležitve družbe pri inozemskih družbah so narasle leta 1928 za na 58*4-milj. dolarjev. Omejitev ameriške petrolejske produkcije I. dr.-Pred kratkim »o se domenili ameriški petrolejski producenti o omejitvi petrolejske produkcije. S tem bodo cene seveda narasle. Porast ceh smatrajo za možen tudi v Evropi in mislijo, da bosta Poljska in Rumunija šli s cenami navtgor, ker se javljajo tudi v teh dveh deželah avetovtaotržhe cene. Velika konkurehca V Kvropi bi znala, kot se sliši v strokovnih krogih, dovesti do dogovorov, ki pa pač ne bodo možni brez velikih !kbncernbv Standard, Shell itd. Za konsumente so vsi taki dogovori seveda zanič, ker Izključujejo konkurenco in dvigajo cene.-Edina pomočnica bi mogla biti ruska1 produkcija, a tudi njej bodb v kratkem'pb'tu jem kapitalu roke vezane. Sanacija Bruniterjevega koncerna. Banca Comerciale Triestina v Trstu izvaja sanacijo v svrho kritja zgub, ki so nastale vsied plačilnih-težkoč koncerna Brurtner in Sicntat. V 4a namen predlagh upravni svet občnemu ibbru znižanje glavnice od 100 na 80 milijonov lir z utemeljitvijo, da se naloži vsota 20 milijonov lir kot špecijalna rezerva za revizijo pasivnih postavk. Obenem bodo z izdajo novih delnic glavnico zopet dvignili na 100 milijonov lir. Upravni svet je nadalje sklenil, da se za leto 1928 ne bo izplačala nobena dividenda; lani so izplačali 7%. Od čistega dobička v znesku 6,900.000 lir bodo pripisali 1 milijon lir v rezervni sklad, ki bo narasel na ta način na 23 milijonov lir. Ostanek bodo prepisali na novi račun. Rezerve (23 milijonov lir) ostanejo nedotaknjene. Nove delnice v nominalni vrednosti 400 lir bodo ponudili delničarjem za 500 lir v razmerju 1 :4. Njih prodaja je zajamčena po garancijskem sindikatu. Sueški prekop. Lani je pasiralo Sueški prekop 6084 ladij, 539 več kot v letu 1927. Število registerton je znašalo 31 milijonov 906.000. Med državami je bila daleko na prvem mestu Vel. Britanija s 56-8% vseh tott; sledila ji je Holandija z 10‘4 in Nemčija z 10-3%. Promet Nemčije se hitro razvija, in bo Nemčija v najkrajšem času prekosila Holandijo, če je že ni. Ustanovitev Srednjeevropskega zavoda smatrajo kot izvršeno. Kot zaključek pripravljalnega delovanja vidimo Vrsto del, ki imajo predvsem praktičen značaj. Prvo delo, ki obsega srednjeevropsko bankarstvo, je izšlo na Dunaju, lam so položili ttidi temelj za Srednjeevropsko knjižnico, na podlagi številnih darovanih knjig, zlasti od tajništva Zveze narodov, od S veto vn ogospodarsk ega zavoda v Kielu (Nemčija), od Statističnega zavoda v Pfagi itd. Sklenjeno je sodeidVanje s stvarno sorodnimi ustanovami, kot na primer z dunajskim ‘Vzhodnoevropskim seminarjem v Vprašanjih Vzhodne Evrope Sn Balkana. Na podlagi dolgoletnih pripfav je 'zagotovljeno 'Dunaju sodelovanje odličnih osebnosti in organizacij v drtlgih srednjeevropskih državah. NAŠ IZVOZ V MESECU MARCU 1929. />- ffi-tif ", . ' A V Generalna direkcija carin .je objavila te dni - podatke o našem izvozu v mesecu marcu t.-1. Po teh podatkih smo -izvctelli v havedenem mesecu 836:729 ton blaga v vrednosti 499,413.287 Din ali 45 milijonov 571.063 zlatih dinarjev. Naprsni izvozu -v istem mesecu lanskega leta, v katerem je'znašal 360:721 ton v vrednosti 503,216.740 Din,"se je letošnji izvoz poslabšal glede blaga za 7*42% -in glede vrednosti za 0 75%. — V letošnjem marcu se je povišal izvoz pšenice, špirita, kož divjačine in vrvarskih izdelkov, zmanjšal :pa se .je izvoz moke, suhih češpelj, zdravilnih zelišč, volne in jajc itd. *Izvoz jajc v mesecu marcu t. I. se je naprtim istemu mešecu lanskega ieta zmanjšal za približno 40 milijonom dinarjev. — V prvih treh mesecih 1. 1929 je znašal izvoz 882.395 ton blaga v vrednosti 1.310,194.841 papirnatih dinarjev. V primeri z isto dobo lanskega leta se je letošnji izvoz zmanjšal po teži in po vrednosti. Po teži je manjši za 10 65%, po vrednosti pa za 4 54%. ŽITO. V Ameriki so izdali farmerski zakon, ki naj bo v podporo farmerjem in naj jim zagotovi .prodajo njih pridelkov. Nato je nastopila hausse, a ne za dolgo časa. Hoover ima sicer trdni namen, da likvidira 300milijonski farmerski kredit, a s takimi omejitvami, da farmerjem ni podano nikakšno jamstvo za oporo cen. Vsled te modifikacije se je položaj na ameriških borzah zopet poslabšal, m to tembolj, ker je izšla hkrati uradna cenitev vidnih zalog žita, ki so v primeri z lanskim letom ogromne. V U. S. A. so ugotovili 122 milijonov bušlov vidnih pšeničnih zalog proti 66 milijonom v istem roku lanskega leta. V Kanadi se kopičijo zaloge od tedna do tedna in so dosegle 10. aprila 114 milijonov bušlov, za 24 milijonov več kot lani. Nasprotno je pa potreba nazadovala, ne samo v Evropi, temveč v preteklem tednu tudi v izvenevropskih deželah. Zato morajo cene padati. V Ameriki je prodaja popolnoma zastala. Vrhutega so cen't ve novega pridelka zelo zadovoljive. Značilno za slabo tendenco na svetovnem žitnem trgu je dejstvo, da pred kratkim priobčeno uradno poročilo o posevku na Ogrskem, ki je precej neugodno izpadlo, na evropskem trgu ni prav nič učinkovalo. In kljub temu neugodnemu poročilu so kazali celo na Ogrskem terminski tečaji navzdol. Zdi se, da poročilu ne pripisujejo dosti važnosti in da je splošni svetovnotržni položaj bolj vpliven kot pa domači .položaj. Vse kaže, da bo tendenca na svetovnem žitnem trgu še precej časa slaba. f OGRSKO ŽITO IN ITALIJA. Trgovska pogajanja med Italijo in Ogrsko so bila dokončana že pred več kot pol leta, pa še sedaj pogodba ni stopila v veljavo. Ogrska vlada se trudi, kajr se more, da bi se pogodba uveljavila. Izmenjava ratifikacijskih listin bi bila Ogrom tembolj dobrodošla, ker poljedelski izvoz Ogrske v Italijo polagoma nazaduje (1. 1926 n. pr. 58 milijonov pengi), lani samo še 29). Ogrski gospodarski minister Bud, ki se itak mudi v inozemstvu, bo prišel tudi v Rim, da pospeši ratifikacijo trgovske pogodbe ter 'da preko tega omogoči čim Večji izvoz ogrskega žita v Italijo. TRG JAJBC. Ker je produkcija V polnem razmahu in ker so zaloge velike, so cene padle na 90 do 92 par, kar pa smatrajo še zmeraj za previsoko. Velike množine jajec iz Bolgarije in RumUnije se nena- vadno močno izražajo v cenah na nemškem in švicarskem trgu. Prima-blago notira v Nemčiji 110 do 115 mark, v Švici 145 do 148 frankov. Tudi v Italiji, ki je bila v zadnjem času dobra odjemalka in kjer se je še precej ugodno prodajalo, so cene padle. DOBAVA, PRODAJA. Nabava tiskarskih barv in črk in pisalnih strojev. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo tiskarskih barv in črk pod istimi pogoji kot prvo dražbo. Dražba bo dne 21. maja 1929 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogleda jo in kupijo tudi pogoji. Dobave. Dne 13. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi TII. armijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave pohištva za ureditev častniškega doma v Skoplju. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt tn industrijo v Ljubljani.) — Dne 13. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi I. diviziona konjičke artilerije v Slovenski Bistrici licitacija glede dobave živil (paprika, riž, fižol, krompir, čaj, kava, ječmen, zdrob in sladkor.) — (Pogoji bo na vpogled pri omenjeni komandi). Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik (Srbija) sprejema do 30. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 240 komadov hrastovih pragov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. maja t. 1. ponudbe glede dobave valj-kov jz kovine ter glede dobave-aparatov za elektrovod. — Vršile ee bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. maja t. I. pri Upravi barutane v Kamniku .glede dobave 1500 m3 lesa, 6000 m platna in 50 kg sukanca; dne 11. maja 1.1. pa glede dobave 48.000 kg žvepla, 500.000 kg amonijevega solitra in 70.000 kg 'trlnitroto-loula. - Dne 11. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave 600 komadov košar za premog; dne 14. maja t. 1. pa glede dobave 3000 komadov bakel j. ■— (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisar ni . Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 18. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v.Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil 1 (paprika, riž, fižol, »krompir, čaj, kava, ječmen, zdrob, sladkor Hd.) (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 13. maja t. >1. ponudbe glede prodaje lesa. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obri in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Ure, lntnMff tn srebrnine * a s t n a o protolc oil Irana tovarna v irict Za jugoslovanski patent št. 3364 od 1. januarja 1925 na: .»hostupak za podiieliivanie mangana železnim Kupicama" (Verfahren, Eisenbadern Mangan einzuverleiben) se iščejo kupci ali odjemalci iicenc. ‘Cenj. ponudbe na: Ing. Milan šukl]e,4J[ubl]ana, Beethovnova 2 VELETRGOVINA U VOLK LJUBLJANA ŽITA 'in MOKE Zum&SzSSi RbsUbva CESTA m > LASTNI avtomatični valjčni mlin. BrlporoČa po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita, kakor tudi pšenično moko iz prvovrstnih beneških mlinov. ŠPECIJALNA TROOVlNA KRMIL. 'Rrzoj.: Volk Ljubljana. ZaHtevdJfe cenilci Telefon štčv. 2449* tovarn« “ * r 'cv - vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinoiii in najokusnejii 1 namizni uta Is arlstnagavina. TehnlCno In hlgljenifno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. " <•. ; : PIsarMi Ljubljano, Dunajska cesta ta, II. nadstr. Zahtevajta ponudbo I Veletrgovina I 4 • M v ljub liani pfi|iaip#la Špecerijsko - blago raznovrstno iganje, moko In cMlelne pridelke. • Raznovretno rudninski^ vodo. Lastna prežama za ka> v« it dMHi la dllave s •lektoriCMm obratom. y Ceniki na razpolago I iiiruUv 'V - .Mii : LJUBLJANA 23 I trg.-in d. D. d. S«A. CTfeja dr. IVAN PU5S6. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKU« c kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.