PISMO IZ ZAMEJSTVA
Tovariš uiednik!
Za novo leto sem prejel pismo, ki piikazuje vso življenjsko tragiko zavednega Slovenca, živečega pod tujdevo peto v sosednji AvstrijL Pisano bi iad posiedoval naši mladini, da bi e njega razbiala, kakšne neizmeme dobrote ji nudi naša socialistična dnižba za izobraževanje. Priprava za bodočnost ni le plehka zabava, ampak je trdo delo UCENJA. Znanje je osnovna podlaga, na kateri si mladež oblikuje bodoče življenje. Trdo delo lastne prizadevnosti pa je tisti brus, ki uttjuje bodoče življenje. čut odgovomosti. Mnogi mladinci in mla-dinke pa se menda tega ne zavedajo v zadostni meri.
Lepopozdravljeni!
6. 1. 1974                                                               Julij Mayer
Vevče 24
Celovec, dne 21.12. 1973 Dragi gospod Mayer!
Malokdaj se oglaJam, a mnogokrat mislim na Vas in se s hvalež-nostjo spominjam Vašega učiteljevanja pri nas v Št Janžu. Ko sem v letu 1916 začel hoditi v Jolo, imeli smo takrat tako imenovano utrakvistično šolo ali bolje rečeno perfektno ponemčevalnico; nisem znal dosti nemških besedi, učiteljica pa nič slovenskih. Povedati pa moram, da me je moja mati, kosem bil bolan, že v predšolski dobi naučila slovensko brati. Ko sem se nemočen valjal sam okoli, je bila zame knjiga največje veselje in tolažba. Spominjam se božiča pred približno 60 leti, ko so mi staiši podarili slovenske piavljice; bil je to zame najsrečnejši božič v mojem življenju.
Torej sem si vstop v šolo predstavljal kot nekaj lepega, a sem bil strašno razočaran. Nemščina mi ni hotela v glavo in začel sem se braniti hoditi v šolo. Spominjam se, da me je mati včašh gnala s palico v roki in solzami v očeh vse do šole.
Ko ste prišli Vi, se mi je zdela šola kot nebesa; vse sem razumel in je bflo vse tako lepo domače. Nesrečni plebiscit nas je pa vrgel nazaj. Potem smo spet v drugi svetovni vojni upali, da borao končno rešeni nemškega jarma, a tudi tokrat smo bili lazočaranL Sedaj sc tudi jaz že staram, ptihodnje leto bom dopolnil 65 let, šel bom v pokoj in prepustil delo in borbo mladim močem. Tako strupenega azračja na Koroškem še ni bilo, kot je sedaj in nič ne kaže, da se bo poboljšalo. Ne zamerite, moj dragi učitelj, da Vam te stvari pišem.
Vesele praznike in mnogo srede v novem letu, predvsem zdravja Vam, Vaši dragi soprogi in vsem Vaiim dragitn želi
•J. V. z družino