V naslednjih poglavjih so orisane nekdanje in današnje oblike in možnosti 
zdravstva in socialnega skrbstva (str. 605—-653), šolstva (str. 654— 721) in kultur- 
no-prosvetnega dela (str. 722— 835). Sledita še poglavji Preminulim ustvarjalcem 
zbornika v spomin (M. Ž  a g a r, F. F i j a v ž in J. L i š k a ), in Vidnejše osebno­
sti, kam or je vključenih 181 domačinov kot kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in 
političnih delavcev. Večino podatkov za pomembnejše osebnosti je prispeval R. 
S a v n i k .
Zbornik Med Bočem in Bohorjem prinaša blizu 130 prispevkov s poljudnimi 
pregledi in osvetlitvami raznovrstne problem atike z najrazličnejših področij. Knjiga 
pom eni zato tudi bogato in temeljno izhodišče za nove raziskave o svetu in ljudeh v 
Voglajnsko-sotelski Sloveniji.
M ilan  N a tek
Prostorski vidiki posledic predvidenih in že izgrajenih energetskih objektov v SFRJ, Geogra­
phica Slovenica 15, Inštitut za geografijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Ljubljana, 1984.
Zbornik prinaša osemnajst referatov in štiri diskusijske prispevke z obravnava­
no tem atiko, ki so bili predstavljeni na jugoslovanskem posvetovanju. Tega je z 
zgornjim  naslovom decem bra 1984 organiziral omenjeni inštitut.
Vsebinsko so članki razvrščeni posebej v prispevke o prostorskih vplivih in po­
sledicah hidroenergetskih objektov in posebej termoenergetskih.
V prvem sklopu je največ poudarka na izkoriščanju naravnih virov za pridobi­
vanje električne energije, v prvi vrsti iz vodnih virov (možnostim energetske izrabe, 
lokacijskim odločitvam, oblikovno krajinski presoji, možnostim izkoriščanja akumu­
lacijskih jezer itd.) in z njim povezanimi degradacijskimi posledicami v okolju, varo­
vanju naravnih značilnosti voda, izgubi kmetijskih zemljišč itd. Članki prinašajo šte­
vilne prim ere iz SR Črne gore, Hrvatske, Slovenije in Srbije.
D rugo vsebinsko področje prikazuje fizične in družbeno geografske posledice 
term oenergetskih objektov (onesnaženje vode in zraka, poškodovanosti vegetacije, 
dnevno migracijo delovne sile itd.) v Velenju, na Kosovu, v Ivangradu, Plevljah, 
Tikvešu itd. Diskusijski prispevki se nanašajo na prostorsko-geografske in ekološko- 
krajinsko-estetske vplive hidroenergetskih objektov, na ekonomsko vrednotenje iz­
koriščanja naravnih virov in na možne posledice gradnje term oelektrarne Plomin II.
V vsebinskem smislu predstavlja Geographica Slovenica 15 novost. V njej so 
poleg geografskih prvič zbrani tudi prispevki drugih strok: ekologije, arhitekture, 
energetike, ekonom ije, strojništva. Njihov interdisciplinarni značaj pa se odraža, žal, 
le v različnih, med seboj ločeno prikazanih vidikih »vrednotenja« posegov v okolje. 
Pri tem  tudi prispevki geografov niso izjema. Pri prikazovanju posledic izkoriščanja 
naravnih virov, torej pri proučevanju odnosa med družbo in naravo, ki je osnovna 
naloga geografije, ostaja večina geografskih prispevkov na vzročno posledičnih ana­
lizah. V geografiji bi bilo treba zato preseči analizo medsebojnega součinkovanja 
med posameznimi pokrajinotvom im i elementi in preiti k sintezi teh spoznanj. Kljub 
tej pomanjkljivosti skušajo nekateri geografski članki posege v okolje vendarle celo­
vito vrednotiti, upoštevajoč pri tem tudi ekološke vidike, vidike varstva okolja in 
dolgoročno urejanje prostora.
G eographica Slovenica 15 predstavlja brez dvoma nazoren pregled dosedanjih 
proučevanj jugoslovanskih geografov in nekaterih drugih strokovnjakov o prostor­
skih vzrokih in posledicah hidro- in term oenergetskih objektov v Jugoslaviji. Zato je 
zbornik dobra osnova tudi za primerjanje in preverjanje teoretičnih in metodoloških 
izhodišč geografije na tem področju. Hkrati pa nudi tudi primerno vsebino za sezna­
njanje širše javnosti s to problem atiko. . ^