------324    ------
Dopisi.
Iz Brega na Primorskem 29. sept. — Redki, da preredki so dopisi iz Brega v drage nam „Novice." Iz druzih krajev se poroča, dopisuje in razglašajo se do-godbe žalostne in vesele, iz našega Brega pa vsega malo ali ce!6 nič, kakor da Breg ne bi bila slovenska pokrajina. O razlogih za to drugikrat; za danes naj poročam o letini, ktera se nam je skazala dobra v vseh pridelkih vsake vrste, posebno pa v grozdji, 16 let, kar „Brežanka" ne rodi — 16 let, kar nemila trtna bolezen in slabe letine ubozega Bržana tarejo in tlačijo: imeli smo 16 „kumernih" let, kakor so jih imeli nekdaj Egipčani za kralja Faraona sedem. Z letošnjim letom bo menda konec „kumernim" letom in začetek boljše prihodnosti. Bog daj! Pridelki na trti so največ izdatni za naš Breg, in ker je letos grozdje prav zdravo in lepo, nadjamo se obilo okusnega vinca. Zatega del kupci že sedaj   prihajajo,  ko  se je  trgatev komaj za-
čela, in kupujejo grozdje ali mošt, in ga dobro plačujejo. Vljudno vabimo tudi kupce iz Ljubljane, Tržiča in druzih krajev kranjskih, kterim je Brežanka dobro znana iz prejšnjih let.
Iz Vojskega pri Idriji 1. sept. — Dopisnik „ia kanalskih hribov" v „Domovini" je potožil, da volkovi prebivalce ondotnih krajev kaj zelo nadlegujejo, in resnico je trdil. Tudi kmetom našim na visocem hribu zelo škoduje požrešna žival. Vojska je menda naj viša vas na Kranjskem, meji na Goriško in je tik Trnovskega gozda. Mnogo let prej, dokler ni bilo plačilo za vstre-ljenega volka odpravljeno (to pa je za tukajšne prebivalce kaj slabo!), ni bilo volka več blizo. Zdaj pa kake dve leti so se te spake, ker jih nihče ne preganja, zopet vzgnjezdile in požro obilo drobnice, danes ovco temu, jutri unemu kmetu. Pa ne da bi bii po-žrešnik z eno zadovoljen, po dve ali tri okolje, predno čredo zapusti. Naj bi si. deželni zbor zopet vpeljal strelnino.                                                      Zatrepa r.
Iz Ljubljane. (15. seja deželnega zbora.) Predsednik najprej med drugim naznani prošnjo medvodske papirnice in ondašnje županije, naj bi se most čez Soro vzdržaval iz deželnega cestnega zaklada. — Dr. C o sta poroča o premembi 6. §. srenjske postave po vladinem predlogu, ki ga zbor potrdi brez besedovanja; — in dalje o premembah, ktere misli finančno ministerstvo vpeljati pri zemljiških in hišnih davkih. Po predlogu dež. odbora se ta predloga izročita finančnemu odseku. (Predsednik dr. Wurzbach zapusti zbornico in njegov namestnik Peter Kozler prevzame predsedstvo.) — Svetec poroča o prošnji Št. Kocijanske srenje za dovoljenje 31% naklade k direktnemu davku za župna poslopja, ter nasvetuje, da se ta prošnja izroči c. kr. vladi.
Na to pride na vrsto volitev deželnega poslanca za mesta: Novomesto, Krško, Kostanjevico, Metliko, Črnomelj in Višnjo goro. — Odborovo sporočilo, ktero je bral poročevalec Svetec, pride po natančnem pre* tresovanju volitvenih zapiskov itd. itd. do tega, a) da volitev dr. Zupana nikakor ni in ne more biti veljavna, b) da pa Ludevik Ravnikar je postavna izvoljen in naj se tedaj pokliče v deželni zbor.
Prvi spregovori c. k. predsednik in najprej govori proti poročilu odborovem, ki pravi, da je vlada posi-laven upliv imela do volitev, češ, da tega ni nikjer brati v volilnih zapisnikih; da so pri volitvi bile agitacije, to je morebiti res, al to se godi po vseh ustavnih državah; vladi se pa to ne more očitati; menda vendar ni noben uradnik verjel žuganju, da zgubi službo, ako glasuje po svojem prepričanji. Nikakor se sicer ne ii tajiti, da se pri višnjegorskem imeniku ni prav postavno ravnalo, in vlada bo rada razpisala novo volitev, ako se vsa volitev zavrže, tega pa ne d& veljati, da bi bila neveljavna na eni strani (za dr. Zupana), veljavna pa na drugi (za Ravnikarja). — Proti odborovemu predlogu govori dr. Kaltenegger, kteremu je vse še premalo jasno; volitev se mora potrditi ali zavreči; ponarejanje (falzifikacija) višnjegorskega imenika se mu ne zdi dokazano; izpisek iz davkarskih knjig mu ni dokaz, toraj stavi predlog: naj se deželnemu odboru naroČi, da to volitev še dalje preiskuje. — Za njim bese-duje Kr orne r ter po svojem prišteva in odšteva tako dolgo, da dr. Zupanu pridobi 158, Ravnikarju pa le 153 glasov. Nikakor mu ni po volji, da je deželnega odbora poročevalec (dr. Costa) pozvedoval nepostavno volitev, ker ni bilo nobenih protestov zoper to volitev; črnomeljski protest je došel še le 3. aprila 1867. leta in ni upravičen, dragi protest cel6 še le 24. julija tega leta, kije večini sicer veljaven, njemu pa ne. Že v deželnem odboru je o tem govoril.   Da bi se bilo
-------    325    -------
pri volitvah komu sila godila, to on zanikuje, same govorice pa nimajo nobene veljave; od 2. aprila 1867. 1. so bila volilna pisma v poročevalčevih rokah, ki ni storil druzega, kakor da je od srenjskega zastopa viš-Djegorskega zahteval spisek volilcev in izpisek davkov, a še tega ni dobil. Glede falsifikacije tudi on priznava neodgovorljivo lahkomišljenost uradnikov, ki so v Viš-njigori in v Novomestu sestavljali in potrjevali imenike a namena, da bi bili hoteli kaj podvreči, jim ni moč podtikati; to se je zgodilo po zmoti. Svetčev izpisek iz davkarskih knjig ni podpisan, torej je dvomljivo, da je resničen. Zato bode glasoval za dr. Kalteneggerjev nasvet.
Tudi grof Thurn se vzdigne in prav glasno bere 8estavek pred njim razgrnjen, deloma poetično, deloma večini odborovi zabavljivo osnovan. Veliko veselosti se je culo med branjem grofovim.
Na to dr. To man poprime besedo. Najprej grofu Thurnu čestita, da je dobro bral predloženi listek in potem ga zavrne zarad očitanja, da zborova večina ravna enostransko, ter mu pove, da tudi njegova stranka se bojuje z duševnim orožjem. Po tem se obrne do c. k. predsednika ter reče, da rad verjame, da v spisih ni nič brati o vladinem pritiskanji pri volitvi, a bile so pa vendar le, saj je vsemu svetu dobro znano, kako je pritiskal veliki germanizator baron Bach. Ne-postavne pa so, kar je c. k. namestnik sam pripoznal, poprave v volilskih zapiskih višnjegorskih; al iz tega še ne izvira to, da bi neveljavna bila vsa volitev v Novem mestu. — Dr. Kalteneggerju odgovori, daje odbor imel pravico izreči, da je volitev veljavna; neveljavno so volili edini Višnjegorci, kajti v podvrženih volilskih imenikih ni zapisanih davkov. — Kromerju očita, da se vede, kakor da bi bil zatožnik deželnega zbora, in da ni resnice govoril, ko je rekel, da deželni odbor ni zadosti preiskaval te volitve, kajti na njegovo (Tomanovo) vprašanje v deželnem odboru : ali kdo izmed odbornikov želi, da se še preiskuje, odgovoril je Kromer, da on tega ne zahteva. Na to dr. To-man dalje pripoveduje prav čudne dogodke o agitacijah v Trebnem, kako je nek precej prileten in siv deželne sodnije svetovalec pregovarjal volilce, da ne bi volili prejšnjih poslancev itd., in da mu je nek prijatelj v Ljubljani na uh6 povedal, kako mu je žal, da ga, kakor bi tudi rad, ne more voliti, ker se boji, da ne bi bil izpuščen iz službe. — Poslanec Kromer se na to zopet oglasi ter pokliče predsednika pl. Wurzbacha (ko se je povrnil v zbornico) za pričo, da je vse res, kar je govoril o obravnavi te stvari v deželnem odboru. — Predsednik vstane in potrdi Kromerjeve besede. (Začudenje na strani deželnih odbornikov.) — Ko še dr. Za-vinšek govori za dr. Kalteneggerjev nasvet, vstane dr. To man ter zahteva, da se v zboru prebere gori omenjeni zapisnik deželnega odbora; zbor pritrdi To-manovemu predlogu. (Zdaj se pl. Wurzbach zopet vsede na mesto predsednikovo.)
Ker se v splošnem razgovoru ne oglasi nikdo več, zato povzame poročevalec Svetec besedo ter v kratkem a mojsterskem govoru temeljito izpodbije vse razloge nasprotnikov tako, da ne cemperca več ne ostane
ugovorov.   Kromer je zahteval-------pravi Svetec —
uradne dokaze; a teh ni moč najti, kajti zginili so vsi — ukradeni so nam! (Čujte, čujte!) Zginil je — ukraden je višnjegorski volilski zapisnik za srenj-ske volitve; tretji dokaz, to je volilski zapisnik za prejšnjo volitev — tudi ta je zginil — ukraden nam je cel6 iz arhiva deželnega odbora. (Evo tatov!) Davkarski izpisek (kteregaje govornik pokazal odseku) sicer ni uraden, toda vendar resničen. Kdor tega ne verjame,  naj  gr6 prepričat se!    Toda dav-
karski zapisnik ni edina podloga, na ktero se opira večina; prava podloga je glavni volilski zapisek. Ta se pri vseh mestih popolnoma vjema s posameznimi njihovimi zapiski, samo višnjegorski ne! Volitveni odbor v Novem mestu ni zapazil nobene pomanjkljivosti, bil bi jo pa gotovo zapazil, daje imel ta volilski zapisek, kterega imamo mi pred seboj; kar je Kromer govoril o zmoti, ki bi se bila utegnila pripetiti uradnikom pri sestavljanji višnjegorskih volilskih zapiskih, to ni res; ta podvrženi volilski zapisek^je bil narejen pozneje — brž ko ne v Ljubljani! (Čujte!) — Deželni odbor se je bil obrnil do višnjegorskega župana; ta je odgovoril, da je vse spise poslal c. k. deželnemu predsedstvu! Ali je to verjetno? V drugo se je pisalo županu, ali nič ni odgovoril; ni davno pa, kar je rekel, da nima nobenega spisa! Spisi so izginili, ker bi bili dokazali, da Višnjegorci niso postavno volili. Zborova večina nima vzroka, da bi jih prikrivala; ima ga le ona stranka, kteri bi bilo všeč, da bi se potrdila dr. Zupanova volitev. Kromer je rekel, da nismo merili z eno mero. Jaz pa pravim, da smo ravnali po načelu, kteremu je tudi Kromer pritrdil v odseku. — Dr. Kaltenegger je djal, da odsek ni imel pravice, tako daleč preiskavati to volitev. Jaz pa pravim, da ima odsek ne le pravico, ampak tudi dolžnost preiskavati vse, cesarje treba, da se izvč resnica. — C. k. deželni predsednik je dvomil, da se je sila godila pri agitacijah. Znano pa je, da so se Višnjegorcem delale obljube, da dobč sodnijo, ako volijo dr. Zupana; žugalo se jim je, da bodo kaznovani, ako ne pojdejo volit. (Čujte!) Tudi so se volilci podkupavali, po 5 in 6 gold. seje obetalo volilcem. Toda naše ljudstvo je nepopačeno in pošteno; skušnjave ga niso zapeljale. Da naše ljudstvo ni tako pošteno, mi gotovo ne bi bili zmagali. (Živio narod slovenski!) Ce vničimo vso volitev, godila bi se Ravnika r j evim volilcem krivica, kajti oni niso krivi nepostavnosti, ki so se godile. To bi bilo slabo povračilo za njihovo stanovitnost! — Tako, da po zavrženem enem kandidatu se je poklical drugi, ki je imel postavno število glasov, ravnali so tudi drugi deželni zbori, na pr. niže-avstrijski, moravski, pred-arelski. — Po tem takem je dokazano, da je dr. Zupanova volitev neveljavna, Ravnikarjeva pa postavna, toraj veljavna.
Na to se zopet oglasi poslanec Kromer, češ, da hoče nekaj popraviti, in pravi, da mesec dni pred deželnim zborom ni nič slišal, da se višnjegorski volilski zapiski ne vjemajo, ampak slišal je to še le v poslednji odborovi seji, v kteri se je obravnavalo sporočilo. — Na to mu dr. Costa bere stenograflčni zapisnik od 1867. leta, da je bilo že v prejšnjem deželnem zboru govorjenje o tem, in cel6 o številkah 84 in 46. — Po izgovoru Kromerjevem, daje bil tedaj pozabil, predsednik pl. Wurzbach še enkrat besedo poprime, ter reče, da so vsi ti spisi poldrugo leto počivali; al Svetec ga zavrne ter pove, da so se preiskave začele precej po volitvah.
Tako je bil dovršen splošnji razgovor. Zdaj dež. glavar pl. Wurzbach prebere zapisnik, kterega je zahteval dr. To man. Ta zapisek je popolnoma potrdil Tomanove besede nasproti Kromerjevim in Wurzbachovim trditvam.
Dr. Kalteneggerjev nasvet pade pri glasovanji z 18 glasovi zoper 8; na to se brez razgovora glasuje o a) odsekovem predlogu, kterega odobri večina z 18 glasovi. Zoper b) nasvet besedo poprime Dež man ter se grozi zoper to, da se po ovrženi dr. Zupanovi volitvi hoče potrditi njegov nasprotni kandidat Ravnikar ter večini očita nedoslednost v tem, da po ovrženi M u 1 e j e v i volitvi ni potrdila Dolšajnove volitve,   in da se ve-
------326    ------
čina ozira na druge deželne zbore. (Njegovo vpitje je delo celo predsedniku tako hudo, da ga sredi govora opominja, naj zložneje govori; za ta opomin ga je Zagorec zahvalil, sicer bi oglušeli ostali poslanci.) Dr. Preveč odgovori, da se ima deželni zbor ozirati na postavo, ktera je voditeljica tudi večini. Dr. Zupanova volitev bila bi veljavna le tedaj, ko bi višnjegorski zapisniki bili resnični, to pa nikakor niso. V teh zapisnikih pa tiči hudodelstvo. Oni so tako popačeni, da imajo v sebi objektiviteto hudodelstva, bodi-si goljufije bo-di-si krive rabe uradske oblasti. Odsek ni tako ostro ravnal; ako se hoče zadostiti postavi, morala bi se ta stvar sodniško preiskavati, kajti djanje falzifi-kacije se d& dokazati ne le objektivno, ampak tudi subjektivno. Ker je Zupanova volitev nepostavna, naj se potrdi volitev onih, ki so pošteno in po postavi volili Ravnikarja. — Potem še poročevalec Svetec spregovori zadnjo besedo: Mi se ne ravnamo po izgledu druzih zborov, ampak po postavi, toda to, da drugej razlagajo postavo tako, kakor mi, to je en dokaz več, da jo mi prav umemo. Očitalo se je, da je ta volitev nerešena ostala poldrugo leto. Kdo neki bi jo bil imel rešiti: ali prvi deželni zbor, kije trajal le en dan? Ali smo mi krivi, da se je drugi (sedanji) deželni zbor sklical po preteklih 17 mesecih? Prav nepotrebno je bilo toraj, da se je Dež man tako pehal, najmanj pa se njemu pristuje, očitati nam nedoslednost; ko bi bil on dosleden, moral bi na levi strani sedeti, ne pa na desni. (Dobro!) Da se po o vrženi Mulejevi volitvi ni v zbor poklical nobeden njegovih protikandidatov, temu je vzrok to, da nobeden ni dobil nadpolovičine večine. — Glasovanje odobri tudi drugi odsekov nasvet in predsednik izreče, da Ravnikarju naznani ta sklep ter ga povabi v deželni zbor. — In to po pravilih resnice in postave.
V  16. seji ste bili naznanjeni in dotičnim odsekom izročeni dve prošnji, n. planinske srenje za deželno pomoč za ceste in novomeške srenje, da bi se dolenska železnica merila skozi Novomesto. — Poslanec Svetec je poročal o vladini predlagi zarad realk in v imenu dotičnega odseka nasvetoval, da se ta predlaga izroči deželnemu odboru z nalogo, da na vse strani premisli to stvar, česar deželni zbor v tem kratkem času ni mogel storiti, ter v prihodnji sesiji stavi svoje predloge. Ta nasvet je soglasno obveljal. — Dr. Zavin-šek je poročal o službinih navodih za posilno delavnico; dr. Costa o zaslužku siljencev in o računu zemljiškega zaloga za 1866. leto; Kromer pa o spominku, ki se ima postaviti v Ljubljani med Št. Jakobsko cerkvijo in Virantovo hišo. Po nasvetu dr. Coste je zbor soglasno privolil 500 gld. pomoči iz stanovskega zaloga.
V  17. seji je bil dopis c. kr. deželnega predsedstva zarad postave o razdelitvi pašnikov v nemškem jeziku izročen ustavnemu odboru. — Telegram župana iz Stare Loke, kteri deželnemu zboru naznanja, da se nekterim prebivalcem vasi sv. Duha po eksekuciji danes živina prodaja zarad zaostalega plačila k Zab-niški šoli, bil je na prošnjo dež. zbora, ki jo je nasvetoval dr. T o man, od ces. namestnika tako rešen, da je brž po telegramu ukazal c. k. kantonski gosposki v Kranji, naj za nekoliko časa odloži eksekutivno prodajo. Ta ukaz je bil s pohvalo sprejet. Dr. T o man je dokazal, da ta šolska stvar, ki je celo do državnega zbora na Dunaj priromala, se ne opira na postavno podlago, in da gosp. šolski oglednik Zavašnik bi bil moral to zadevo drugač obravnavati. Zato stavi predlog, da deželni zbor obžaljevanje izreče, da se ni po šolski ustavi vršila. Po večini zborovi je bil sprejet ta predlog. — Dr. Costa je poročal o vladnem predlogu zarad občinske  ljubljanske  postave;   odborovi nasveti so
bili vsi sprejeti. — Dr. To man zagovarja svoj nasvet zarad železnice poDolenskem do Karlovca ali do kakega druzega kraja v dotiko s hrvaškimi, ogerskimi ali dalmatinskimi železnicami. On začenja govor svoj s tem, da povdarja važnost železnic sploh, in da le edini taki železnicam morejo nasprotovati, ki po njih kako škodo trp6. Al železnice sploh so dobrotnice človeštvu, obrtnijstvu, kmetijstvu, kupčiji. Že 1866. leta se je v deželnem zboru želja izrekla o dolenski železnici, ki jo je v kupčijski zbornici prvi sprožil rajnki g. Jože Pleiweis. Dr. Toman dokazuje veliko korist te železnice za Dolence, in veliko njeno imenitnost v prihod-njih časih za ves svet, ako se podaljša do Salonika itd. Zbor potrdi predlog dr. Toman o v, da se njegov predlog, da bodi, kakor pri gorenski, tako tudi pri dolenski železnici deželnemu zboru mar za to železnico, izroči dotičnemu^ odboru v prevdarek. — Prošnjo občine spodnje Šiške, da Jbi smela dva pašnika prodati, zbor privoli;^prošnja Št. Vidške županije za razdelitev hoste „St. Vidški Potok" imenovane, pa se ne odobri zavoljo pomanjkljivosti predloženih pisem. 0 obeh prošnjah je poročal Pintar.
V včerajšnji 18. seji deželnega zbora je spet mnogokrat hudo zašumelo. Šlo je zanektere premembe volilnega reda pri volitvi deželnih poslancev; poročal je dr. Costa. Res sila potrebno je bilo, da je dr. Toman zavrnil s krepko besedo in brez ovinkov besedovanje Kromerjevo in baron Apfalternovo in povedal urnemu, da „od nekdaj stanuje tukaj naš rod", temu pa, da novi čas ne pozna duha fevdalizma, ki bi rad zvonec nosil pod zastavo „Grossgrundbesitz-a." — Drugi pot več o tej seji, ki je trajala do včeraj pol šterih popoldne.
— Ljubljanski mestni zbor je tedaj razpuščen. „Laib. Zeit." v 219. listu je ta razpust oglasila tako-le: „Razpori mestnega zbora z županom dr. Costo so stva-rili stan, ki se ne vjema z interesi mestnimi in upravnimi. Ker ni upanja, da bi se te homatije drugač poravnale, zato je c. k. deželno predsedstvo v smislu 47. §. začasne mestne ustave razpustilo mestni zbor in začasno vodstvo magistratnih opravil izročilo prvemu magistratnemu svetovalcu gosp. Jan. Guttmanu."
Na to je priobčila manjšina razpuščenega zbora ? „Laib. Ztg." *) in „Triglavu" sledeči razglas:
Nanašaje se na noticijo v 219. listu „Laib. Ztg." moramo podpisani očitno reči, da med nami in županom dr. Costo, ki ga mi vsi visoko spoštujemo, ni nikoli bilo nikakoršnega razpora, marveč vsegdar smo ravnali v lepi složnosti, ki je edina v stanu pospeševati materijami in duševni blagor mesta.
Dr. Jan. Bleiweis, dr. Lovro Toman, Mih. Pakič, Jož. Schwentner, dr. Orel, Blaž Vrhovec, Jan. Horak, Ant. Frolih, Jož. Debevec, V. C. Zupan.
Temu razglasu dostavljamo mi le to, da z razpustom mestnega odbora je c. kr. deželna vlada vstregla nemški stranki, kteri je bistra glava in rodoljubno srce bivšega župana dr. Coste bilo že dolgo dolgo na poti, to je, že takrat, ko je bil vdrugič voljen. Saj je več prič, ki so slišale grozivne besede, ki jih je neki odbornik izustil takrat na mostovžu mestne hiše. C. kr. deželna vlada pa je vstregla tudi dr. C osti samemu, da se je, ker mu čast ni dopuščala vmakniti se sili večinini, po tej poti rešil županovanja. Kar se je zgodilo mestu na prid pod njegovim 41etnim županova-njem, zapisano stoji v zgodovini mestni in bode stalo, ko že večine sedanje ne bo sledu ne tiru.   Mesto bode
*) „Laibacherica" je skrila ta razglas med oznanila, kjer se sicer taki razglasi ne iščejo. Zakaj? Vendar nima slabe vesti?
------    327    ------
imelo v kratkem novega župana: čez 3 leta potem bomo računili njegova dela in svet bode imel priliko — primere in sodbe.
—  C. k. ministerstvo za kmetijstvo dela po dopisu deželnim odborom od 15. avgusta t. L na to, da se nauk m ur bo- in sviloreje vpelje v ljudske šole in preparandije.
I      — (Koneeletne preskušnje v tukajšni kovaški in živinozdravilski šoli)   bodo 5.,  6.,  7.
| in 8.  dne  prihodnjega meseca  oktobra  dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. ure.
— Trgovska in obrtnijska zbornica je sprejela enoglasno v redni seji 25. t. m. volilni in opravilni red, ktera je napravil za to izvoljeni odsek poleg nove postave od 29. junija 1. 1., ki zadeva vredbo trgovskih in obrtni j skih zbornic. O tem in tudi o drugih zadevah, ktere so se rešile v tej seji, bomo obširneje poročali prihodnjič.
— (Matica.) Za poslovenjenje Schodlerjeve knjige „Buch der Natur" so se do sedaj oglasili gg. Fr. Erjavec, Ivan Tuše k, Vil. Ogrinec in Ivan Zajec. Naj se kmalu oglasi, kdor še hoče udeležiti se tega važnega dela, ter naj povej predmet, ki ga hoče izdelati. —- Iz Trsta smo dobili veselo vest, da g. Koseški hoče Matici izročiti svoje spise, da ima najme vže dovršenih i priredjenih 5 prevodov iz Ruskega, ki obsegajo okoli 4000 vrstic, vsa druga ostala dela pa da kašnje odstopi Matici. — Visokočastiti O r o-slav Caf je Matici poslal dva sešitka n&rodnih pesem ter je konec svojega pisma izrekel, „da bode Matica slovenska pravna naslednica vseh njegovih slovenskih in slavjanskih spisov." — Gg. profesorja mariborska Suman in Majciger pišeta, da hočeta sestaviti slovanski narodopis, ki bi obsegal 20—25 tiskanih pol, ako ga Matica prevzame v natis. — 12. seja Ma-tičinega odbora bode 15. oktobra t. 1.
—  (Mestna godba.) Odsek za mestno godbo je 22. t. m. imel sejo, v kteri je oddajal kapelnikovo službo. Prosilo je za-njo 15 sposobnih kapelnikov, večidel vojaških; 6 je bilo tacih, ki so dovršili pražko konserva-torijo, med temi je tudi g. Wahl, kteri je bil izvoljen. Dalje je bilo naznanjeno, da se je že 25 izurjenih godcev oglasilo in da se jih je še nekoliko nadjati, ako dojde še več podpore. Najela se je že soba za skušnje, ki se utegnejo začeti 1. oktobra. Skušala se bode vte-meljiti tudi godbena šola za rokodelce.
—  Gosp. pl. Strahl, svetovalec pri c. k. deželni sodniji ljubljanski, je ob prestopu v pokojni stan prejel vitežki križ Franc-Jožefovega reda.
—  Dr. Saje vi c, dozdaj koncipient v Celji, pride za advokata v Kranj.
—  Dobroznani naš rodoljub gosp. Heidrich napravi v nedeljo v čitalnični dvorani koncert. Program mu je ta-le: 1) Romanca iz „Tanhauser" od R. Wagnerja. 2) Dvospev iz „Belisar" od Donizetti-a. 3) Sekstet iz „Lucia" od Donizetti-a. 4) Vojaška, moški zbor Heidrihov. ^Potem se bo igrala kratko časna igra v enem djanji „Crni Peter/4 — Heidrihovo izvrstno petje je tako dobro znano, da se njegov koncert more naajati obilega občinstva.
—  (Poberki iz časnikov itd.) V nekem listu „Tag-blatt" sam sebe tolaži, da „narodni voditelji" so se „obnucali", češ, da narodna ideja je prazna fraza, po kteri so nekdaj zvonec nosili; zdaj svet hoče le svobodo, a ne narodnosti. Narodni voditelji so se vrgli obskurantizmu, ultramontanizmu — to je, duhovščini v naročje — in zato kljenka njihovi slavi." To je cvet „Tagt)l." stavka, kteremu pa „Tagblattovci" sami ne verjamejo, saj dobro ved6, da narodna ideja giblje svet  dandanes  še le prav močno in bolj ko ne-
kdaj. Slovanom pa je narodnost mati svobode; dokler nimajo vseh narodnih pravic, še o svobodi črhniti ne morejo. Sicer pa geslo za „vero, cesarja, domovino" ni še le danes skovano Slovencem, ampak je geslo njih starodavno, zato je narod slovenski hodil z duhovščino in duhovščina je hodila z narodom zmiraj in bode hodila še takrat, ko bode iz cunj „Tagblattovih" postal nov papir, na kterem bo zapisano stalo: „Slava Slav-janom!" — Drugi listi „Tagbl." prelivajo vroče solze zato, da vse napenjanje in vsi stroški so bili zastonj! — Vrhenčanje z višnjagorci jočejo na razvalinah svojih volitev in „Tagbl." jim razkačen trobi: „Requiescat!" — Gosp. Zagorcu, ki je v deželnem zboru opominjal g. Dež man a, naj za božjo voljo ne vpije tako, sicer morajo oglušeti poslušalci, je „Tagbl." mislil zaušnico dati, pa jo je dal le g. predsedniku, ki je prvi tožil, da glas Dežmanov mu buči na ušesa kakor trobente nekdaj pred mestom Jeriho. — »Tag-blatt" povzdiguje večino mestnega zbora, da je bila tako „raisonabel" in je radovoljno zapustila prestol v mestni hiši. Ko bi „Tagbl." to kdo verjel? Dr. Costa Vas je prisilil, da ste šli! Temu Nemec pravi: „aus der Noth eine Tugend machen!" — Kaj neki bo — tako nas je danes vprašal nekdo — „Tagbl." odgovoril „Triglavu", ki trdi, da vse od konca do kraja je laž, kar je „Tagbl." pisal o g. Zagorcu, da ni prostovoljno odstopil od županstva itd. in od g. Ravnikarja, da ni bil pravilno voljen za častnega srenj -čana itd. Pisarijo na laž postaviti pred celim svetom je sicer sramotno, al kaj briga to pisiina „Tagblatt-ovega" — otrese se, pa gre.