«IMP* ■TL-d Ho PROSVETA 5« fUM GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ki «prmvnlAkl HIT t. UvBdak Ava OfflM «I PukllMttMI MIT Seeth Lawrtals Ave. NfWM aa um, * «h» ». im. CHICAGO, ILL., PONDE1JBK, 30. AVGUSTA (AUG. SO), 1937 H.00 Yaarty ÔTKV—NUMBER 160 AeetpteDc* for attfllnf at ipoeial rato of postage provided for la section 1101, Aet of Oet S, HIT, aetborlsad on Jane 14. 181» nske čete prekoračile Veliki zid pri Peipingu [oki na kitajske utrdbe ob nankowškem ___Več tisoč Japoncev in Kitajcev ubitih ifanghajaki fronti. Japonski letalci napadli jjong in bombe so ubile veliko število civil-, prebivalcev. Anglija zapretila s prelomom itičnih odnošajev z Japonsko zaradi na poslanika J. avg. — Del japon- de v severni Kitajski. "l20,000 mož, je prodrl zid pri mestoma Su-Hwailaj, 60 milj sever-od Peipinga. Kitajki branijo zgodovinski prelaz, so odbile ja-oke na utrdbe ob tem toda vse kaže, da se ne 1 dolgo časa ustavljati premoči. Ako bodo Ja-li prelaz, tedaj bodo pot v zunanjo Mon-V ofenzivi, ki se je priče-dvema tednoma na tej ,10 Japonci utrpeli velike ij, 28. avg. — Japonske it Čete so se zapletle v ke na ¿anghajski fronti, od Paošana na se-du do reke Yangtse na Japonska infanterija pod topniškega ognja ti odpor kitajskih na tej fronti.. V 1 je bilo več tisoč Ja-' in Kitajcev ubitih in ra- armada stalno dobi-ja. Zunanji opazovalci na ianghajski fronti bo.japonaka armada iakem sektorju kmalu ,000 mož. .Kitajska, 28. avg.— iki vojaški letalci so sino-|ii več bomb na Nanking, ji icdež kitajske centralne t Bombe so ubile in ranile žo civilnih prebivalcev. Ta 5" iz Nankinga proti Fu Angleški kabinet Je g|v«l zahteve, katere bo tokijski vladi. Te so: INe in drastično kazno-ki Mta odgovorna J* Upiačitev odškodnine r1"-kl J* bil ranjen v na- »kTf,Kka mora dati 10 « »e sličen incident ne •pnpetil. Monu pravij%, da bo an-¡^odpoklicala svojega P*J»Tokija, če ne boJa-■^U zadoščenja. Dejstvo, L?1 "»Ped ns angleškega • * uprizorjen na ozemlju ¡Tnu,er< Ja|K)naka urad- ¿ povedala vojne, je po-P^ Anglija na pritiak L^Plikacijo, Vae kaže, podvzetT odločne Japonaki. > - Premier Fu t^Vie izjavil, da Ja-■ k ameriáke "toatra «ugeatije enviado glede ¡5¡¡ ^Hm- vojne ^'J0 »" Japonsko za va je proti au-• konflikt med njo "■vidira na podlagi "Zdi ae »« angleška di-"n*** razumeti ata vlade ^ kon-je rekel VI a d a preprečila stavko na železnicah Magnatje odbili zahtevo glede zvišanja mezde Chicago, 28. avg. — Federalni odbor je poeegel v spor med petimi železničarskimi bratovščinami in direktorji 86 železnic in s tem preprečil stavko 800,000 železničarjev. Odbor je to storil. ko so se pogajanja med voditelji bratovščin in magneti glede zvišanja mezde za 20 odstotkov, razbila. Slednji so izjavili, da ne morejo ugoditi zahtevi, ker finančno stanje železnic ne dovoljuje zvišanje plač v tem času. Telegram, ki sta ga prejeli o-be grupi od federalnega železni-Čarskega ôdbora, pravi, da bo William M. Leiserson, član tega odbora, prišel v Chicago, kjer bo skušal pridobiti železničarje in magnate za sklenitev kompromisa. Obe skupini sta odobrili to akcijo in Leiserson se bo posve- namenom, da poravna konflikt. Uradniki bratovščin so potem naznanili, da bodo odložili načrt glede oklica stavke. Ako se bodo poskusi vladnega posredovalca izjalovili, bo problem predložen predsedniku Roo-seveltu. On bo imenoval preiskovalno komisijo na podlagi železniškega delavskega zakona in ta bo podala svoj odlok po preteku enega meseca. Vzelo bo na-daljnih trideset dni, da se ena ali druga stranka odloči za akcijo, ki se ji bo zdela potrebna. Evidenca, da je med voditelji bratovščin nesporazum, se je pokazala, ko je A. F. Whitney, predsednik bratovščine železniških spremnikov, naznanil, da bodo člani njegove organizacije za-stavkali 6. septembra. Uradniki drugih bratovščin so izjavili, da ne morejo razumeti Whitneyje-vega naznanila, ker ostale bratovščine še niso določile datuma glede oklica stavke. Domače vesti I Smrt člana Chicago. — Zadnjo soboto je umrl Jos. Košir, član društva 39 SNPJ. Podlegel je jetiki. Truplo pokojnika leži pri po-grebniku Louisu Zefranu, 1941 W. Cermak rd. Pogreb se vrši jutri (torek) ob 3. popoldne. Cla ni društva naj se udeleže izredne aejo, ki se vrši danes ob 8. zvečer v navadnih društvenih prostorih. Mlhvauške novice Milwaukee. — Zadnje dni je na porodu v bolnišnici umrla Ir-ma Peča ver, stara 28 let in rojena v Milwaukeeju. — V okrajni bolnišnici je umrl Mihael Ro-tar, star 52 let in član društva 16 SNPJ. Pokopala ga je srčna hiba, ki ga je mučila tri leta. Pokojni je bil rojen v vasi Klen-Šek pri St. Petru na Notranjskem. Tukaj zapušča ženo in mesec dni ataro hčerko, dva brata, v Marshefieldu, Wis., dve sestri, enega brata pa v starem kraju. > Iz Girarda Girard, O. — Trije člani društev 8NPJ so se morali podati v bolnišnico in podvreči težkim o-peradjam. Ti so: Frank Preveč in Franceo Blažič, člana društva 49, in Beatrice Brajec, članica društva 648. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Tu je umrl John Rues, star 66 let in rojen v vasi Carešče, fara St. Vid, Doienjeko. Nadaljnji angleški parnik napaden Anglija in Turčija protestirata London, 28. avg. — Medtem, ko ste Anglija in Turčija aapre-tili z odločno akcijo, če se bodo napadi na trgoveke parnike v nadaljeva-jo neko le-parnik, ki milj od zadele ci-kodovan. napad na Sredoaem- Sredozemskem mor, li, je prišla veet, telo napadlo an se je nahajal dvaj Barcelone. Bombo Ija in parnik ni U Ta je bil že petn*j trgovske parnike t skem morju v zadnjih štirih tednih. Turška vlada jf informirala diplomate zunanjih drŽav, da bo uničila vsako podmprnico, ki se prikaže v turških vodah, če no bo na poziv raakfilaavoje identi- -1__-J- - vovc, mta ov. » iu, wfiVuf V Ameriko J» prišel pred 38 leti in je vedno opravljal težka dela. Tukaj zapušča Ženo, osem otrok in eno sestra Predsednik Mehike ' "v*. ; . »?•',{«•. \ ' ' ' • " ...f* za pravico stavke Dolžnosti vlade napram državnim uslužbencem Konsolidacija mor-, narskih uni j ADF Ryan pojasnil borbo proti invaziji CIO Atlantic City, N. J., 28. svg. — William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je dejal, da je eksekutivni svet naklonjen načrtu glede konsolide-clje vseh unij mornarskih delavcev, ki so včlanjene v ADF. Ta načrt je priporočil v odobritev Joseph P. Ryen, predsednik Mednarodne zveze pristaniščnih delavcev. Ryan, ki je nestopil ne seji členov eksekutivnegs sveta A. D. F., je dejal, de ima njegove orgeniaecija težavno stališče, ker se more boriti proti invaziji CIO. On je večkret skušal done-či spravo z unijami mornarskih delavcev, ki simpatizirajo ali pe so včlanjene v Lewlaovl organizaciji. Green je obljubil, da bo našel pot. ki bo vzpostavila pri jateljske odnošaje med Mednarodno svežo pristaniščnih delavcev in unijami mornarskih delavcev, „ . Mežico City, 28. avg. — Državni uradniki in uslužbenci ao bili postavljeni v isto kategorijo kot delavci, ki so upoaleni v privatnih industrijah. Predsednik Cardenas je včeraj objavil program. ki naglaša. da državni u-službenci lahko ustanavljajo svoje sindikate in organizacije v interesu izboljšsnje svojega položaja. Te bodo lahko izražale pritožbe svojih članov In imele pravico oklica stavke kakor druge delavske unije. Cardenas je predložil program načelnikom vseh vladnih departmentov v svrho študije. Da bo program uzakonjen, Je gotova stvar. Predsednik v posebnem naznanilu poudarja dolžnosti vlade napram uradnikom in uslužbencem, zaeno pa jim no poola-u Francu, Španske ti oviran-V prote- tete. Anglija je is la nov protest vrhovnemu po uporniško a ju pomorsko stu pravi, da še ni priznala pravo bojevništva španskim fašistom, zato ti ne morajo opravičiti napadov na njene pomike. Ako se bodo napadi nadaljevali, bo pod-vzela korake, da zaščiti svoje trgovske parnik^. Anglija jo Že večkrat posvarila generala Franca, a njeni protesti niso dobili odgovora. Zdaj namerava sklicati sejo repreaen-tantov vseh držav ob Sredoaem-skem morju, da jih pridobi za skupno akcijo, k{ naj bi ustavila napade na trgovsko parnike. , Hendaye, Francija, 28. avg. — Poročilo iz fašiltičnih virov se glasi, da so uporniki spravili v past 26,000 miličnikov v sektorju južnovzhpdno aA Santandra* ' pristaniškega meeta, ki je prišlo v fašistične roke. Veet dalje pravi, da so bile vse obrambne pozicije ob biskajskem obrežju razbite v teku uporniške ofenzive na tej fronti. Vatikan priznal španski uporniški raiim Vatikansko mesto, 28. avg. — Pablo de Churruca je predložil predstavnikom papeževo državice poverilnico kot poslanik Francovega režima in bila je sprejeta. To pomeni, da Je Vatikan formalno priznal upornižko vlado v Španiji. priznava pravico do stavke. "Javni uslužbenci niso imeli doslej sličnih pravic in privilegijev kot industrijski delavci," pravi Car-denas. "Slednji so jih izvojevali po dolgi in težki borbi. S priznanjem pravice do stavke hočemo le odpraviti razliko med vladnimi uslužbenci in industrijskimi delavci." Ombe, ki imejo odgovorne pozicije, niso ukijučeno. Izvzeti so vojaki in policaji, toda ta zadeva )>o predložena v rešitev članom kabineta. TI bodo najbrž sestavili posebno zakonodajo, kl bo krila pravice in dolžnooti vojaštva in policijo. GREEN OŽIGOSAN NA KONVENCIJI AVTNEUN1JE Predsednik ADF in Ford tarča Lewi sovega napada organTžiranje FORDOVIH DE LAVCEV Milwaukee, Wie., 28. avg. — John L. Lewis, načelnik Odbora sa industrijsko organizacijo in predsednik rudarske unijo UMWA, je v svojem govoru na konvenciji avtne unije lopnil po Willlamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ln avtnemu magnetu Fordu, kl pobija organiziranje delavcev v tovarnah Ford Motor Co. Lewla jo napovedal, da bo avtni magnet moral priznati unijo. "Glavna naloga konvencije je, da izvojuje pravico organiziranja delavcev v Fordovih tovarnah", Je dejal Lewis. "Avtna u-nija mora napeti vse sile, da so to izvrši. Henry Ford morda misli, da je on največji industrijoc v Ameriki, da oe lahko upira sili organiziranega delavstva in kongresu, toda spoznal bo svojo zmoto. Tudi on se bo uklonil in priznal delavcem pravico organi ziranja in kolektivnega pogaja« nja." Lewis je obdolžil Greena kot izdajalca interesov organiziranih delavcev. Poslušaloe jo opozoril na dejstvo, da so Green in drugi člani ( ksekutlvnega sveta ADF priskočili na- pomoč l*rporaoiji federacïjo?V»4gla- Wf Mí fei9SÊ General Motors, da razbijejo ft( cjq i0 tudi doW« U lamed atavko, ki je zajela tovarne to korporacije zadnjo zimo. "Green in njegovi tovariši so podprli delavske sovražnike, ki niso potrebovali pomoči," je re kel I*wis. "Iz njihovih ust ao prihajali napadi na CIO. Za te napade bodo morali delati pokoro, toda izdajalci ne bodo uatavi li pohoda in napredka velikega delavskega gibanja. Green in njegovi pod predniki no bodo preprečili organiziranja delavcev v ameriških industrijah. Izdajalci so le nadiegs, bolhe na delav skem telesu, kl grizejo, a bodo u ničeni." l/cwis je nspadel tudi delavstvu sovražna Časopise in naglasil potrebo Izdajanja delavskega časopisa, ki bo pisal resnico. Potreben je dnevnik, kl bo razkrival mahinačije volebiznisa, ki Je na delu, da ustsvl pohod organi-zlranegs delsvstva. Po I^ewisovem govoru Ja konvencija sprejela resolucijo, ki določa zbiranje sklada za financiranje organizatorične kampanje med delavci v Fordovih tovarnah. Izrekla ae Je za razpl* izrednega ene*men te, dolar na vsakege Člena, kar bo prlnealo v aklad vaoto $400,000. Učiteljska federacija naklonjena CIO Člani bodo glasovali glede odstopa od ADF Madleon, Wis., 28. avg. — Delegatje na konvenciji Ameri-žke učiteljske federacije so s 286 proti 227 glasovom odločili, da se vprašanje odcepitve od Ameriške delavske federacije in pridružitve k Odboru za industrijsko organizacijo roll pri volitvah. Vsi člani bodo glaaovali o tem vprašanju ln Izid aavlsi od njih. Akcija delegatov ja zmaga pristašev in zagovornikov L»w i sove organizacijo CIO. Sprejeta ra-solucija ne aahteva samo referenduma, temveč poveličuje tudi uspehe organizatorične kampanje, ki jo vodi CIO med delavci, ki ao uposlenl v industrijah ma-ano produkcijo, pobija pa "nedemokratično akcijo okookutlvo A-merlške delavske federacijo, suspendiranje unij CIO la ADF." Poročilo veČino naglaša, da jo Ameriška učiteljska federacija že podprla načelo industrijskega unioniama, ko jo CIO doeegel velike uspehe v organlzatorlčnlh kampanjah v jeklarski, avtni, kavčukarski in drugih industrl jah maana produkcije. Daljo o-menjs, da Ja CIO sodeloval a u čiteljako organizacijo v vaeh poskusih, da se poveča število njenih članov. Jerome Davis, bivši profesor sociologije na univerzi Yale, Je bil ponovno iavoljen sa prodsed nika učiteljsko federacija. On Ja aagovornik industrijskega unlo-nizma In porazil ja C. R. Stili mana lz Chlcaga, «noga Izmed voditeljev grupo, ki Jo proti od cepitvi učiteljske unijo od Ame- petnajstih podpredsedniških pozicij. Ostale štiri so dobili delegatje, kl so zavzeli stališče, da konvencija ne podvzame nobene akcije o vprašanju pridružitve k OIO. Predlog, da člani učiteljake fe-deraclje no bodo plačevali Izrod nih priapevkov, katere Jo odrodi la ekaekutiva ADF na svoji soji v Cincinnatijui jo bil tudi opre-jot. Takrat jo bilo rečeno, da ADF potrebuje aklad za financi rsnje borbe proti CIO. Nove eksekucije trockistov v Rusiji Vojaško sodišče jih je obsodilo v smrt za« radi sabotaie JMevkarke obrnetevsje Mk>jal»e" delavke pred tekstilne («vareo v Greeaaher«. H. ('„ a gnilimi Moakva. 28. avg. — Sovjetake avtoritete ao naznanile ekaeku-cijo 32 Truckijevih agentov In »abotažnlkov v IrkuUku, Sibirija. Vojaško sodišče jih Je spoznalo za krive aabotaže na vzhodni ruaki železnici, ketero ao nameravali uničiti, ter zveze a tro-cklati In japonako tej no policijo. Med obsojenci Jo tudi neka ženska, ki je bile zaaačena, ko je pri Hvala atrup v vodo, katera je bila namenjene potnikom na železnici. Da II jo kdo izmed potnikov umrl zaradi zastrupljenja, vest ne omenja. V zadnjih treh tednih Je bilo 138 trockistov In ssboterjev po-Ntavljenlh ob zid In ustreljenih. Vse te ekaekuclje so bile izvršene v Sibiriji, kjer ao po izjavi sovjetskih avtoritet Trockijev! agentjo najbolj aktivni. FORD ZGRADIL OGROMNO ŠPI0N-SK00MREME Spioni aktivni v tovarnah in zunaj FORD JE~ZAGRIZEN FAŠIST Detroit, — (FP) — Tisoči de-lovcev v Detroit u so vprašujejo, ali avtni magnet Ford pripravlja tla ln gradi aparat sa fašizem. To vpražanje ni akademič-no, marveč aktualno posebno še v Detroitu, kjer je Fordova kompanija zgradila špionsko, vig!lar\tako In fašistično omrežje ne samo v ogromni tovarni, marveč po vsem mostu, To omrežje jo na delu noč in dan. Deluje proti — "komunizmu" In aa "pravico do dola" — skebanja. Fordov "servico do-partment" Ja največji privatni Špionaki aparat na svatu. Tvori ga armada profesionalnih špio-nov, kriminalcev ln spbojnikov, katero jo Harry Bennott, načelnik Šplonekoga departmonta ali "službo", zbral po vaej deželi. Kot član državne parolna ko-misijo Jo Bonnett preakrbel delo pri Fordu nad 900 blvžlm Jetnikom, kl so uposlenl večinoma v "servico" departmentu. Bennett so jo nedavno pohvalil, da ima pripravljenih 80,000 Fordovih delavcev, "kl so pripravljeni a orožjem braniti pravico do dela." Kakor poročajo, Jo vsak doao-ti Fordov delavec v alužbl "servico" departmonta. Za trenira- Voditelji unij ADF v Indiani suspendirani Muncle, !nd„ 2M. evg._Hugh Gormley, organizator ADF v tej državi, Je euspendirel vae delegate tukajšnje centralne delavske unijo, kl almpetlzirejo z Le-wisovo organizacijo CIO. Gorm-ley je nasnanll, de bo vodil vse poele centrelne unije, dokler ne liodo val, ki tajno in odprto podpirajo CliV iztrebljenj. armado bivših boksarjev, preživelih atletov ln zlih karakterjev, med katerimi sta tudi zloglasna Eddie Cicotte in Kid MoCoy. Slednji je prišel k Fordu Is aan-quentnlake Ječo, kamor Jo bil poslan kot nevaren morllao. Bennett je raspredsl Fordovo špionsko omrežje po tftfm mestu. Za vohunažo In druga "even-tualnosti" izven tovarna Je organiziral svoje ljudi po "aooosklnlh enotah (neighborhood units)" s navodilom, naj bodo pripravljeni na akcijo vsak čas. V teh eno-lah sodelujejo tudi ženo Špionov. Njih naloga Je, da vohunijo pri soaedih. Rennettovl |>omočnlki s* udoj-etvujejo tudi v stoproaontnih vi« gilantakih organizacijah. Sam Taylor, "foreman" v tovarni River Rouge in eden napadalcev organizatorjev avtne unije meseca maja. Je na primer predsednik "Knights of Dearborn (Vitezov Deerborne)", vigilant-ake organizacije, ki al Ja nadela nalogo, da "pobija komunizem" in goji "pravi patriotizem", U-atanovni član te organlsacije Je tudi G. A. Brooks, policijski šef v Dearliornu. ' Arthur Nelaon in Roy Irvln, Fordova delavca, ata voditelja fakirskega "delavskega svete sa socialno pravičnoat (Workers Council for Social Justice)", katerege Je blagoeiovil "father" Coughlln in keteri Izključuje Žide iz avojlh vrat. Te "delavski svet" Je nedavno inserlral velike oglase v raznih michiganakih II-atlh, v katerih Je pobijal evtno unijo. Domneve ae, da Je te oglase pločal Henry Ford. Druga organizacija, v kateri ao aktivni Fordovi špioni, Je "Fordova bratska zveza (Ford Brotherhood Aaaociation)" ali kom i>aii i J ake unija. Pred dveme meaorema ao Fordovi bosa i po tovarni direktno naganjali delavce v to "unijo", češ de je njih predatavnica ze kolektivno pogajanje. Te "unije" nfme nobene aeje, tode stalno deli letake pod protekrijo Fordovih "servtcaaie-nov". V letakih naglaša, da je "noše organlsacije največja pro-tekcija proti ata v kam. Mi bomo ustavili vsakega sunenjoža, da ae ne bo vtikal v našo plače In UtoUeaet,alrsai) „ rioiflfi — PR08VETA m BKLIGHTENHJBVT la* ¿Mm »d wä. 91M ■ • ftJS •• «I* Ma H« aa Datum * afcWpaJw. m pH»*r (July 11. imu m m»kwu mml, «u »•«)•• u« i« m^fno. 4« m «ml Mat m Krokodilske solze nad delavci "Pred kratkim »o baroni trdega premoga, ki ao organizirani v Anthracite Institutu, točiti bridke solze nad delavci, ki bodo izgubili zaalu-tek v premogovnikih in v oljni industriji, ko bodo morali lastniki ustaviti te obrate, ker ne bo več profita, kadar federalna korporaclja TVA (Svoji vsa polja elektrike . . . Hudič je res ... Federalna vlada Je prvič stopila v business proizvajanja električne sile in njena TVA »e ie razširja na sedem delov Združenih držav. To pomeni, tla prihaja cenejša elektrika, kajti vladina korporaclja ne bo pro-ducirala električne sile zaradi dobička, temveč zaradi porabe, da bodo odjemalci postreženl. Baronom trdega premoga pa prihaja slabo, ko gledajo na to stvar. Po njihovi veri Je vsako početje, ki Jim odjemlje profit—«ločin zoper ustavo, domovino in Boga . .. Ko so se sesuli člani Anthracite Instituta in se razjokali nad strašnimi posledicami, ki čakajo delavce v premogovnikih in oljni industriji zaradi neustavnega vmešavanja federalne vlade v produkcijo elektrike, so poudarili, da njihova skrb veUa "interesom ameriškega ljudstva". Pomislite! Vlada namerava proizvajati cenejšo elektriko in to bo — katastrofa za delavce in ljudstvo! Barone je lahko razumeti. Njihov profit bo trpel, zato se jokajo. Pa svoj profit lepo pokrijejo z "interesi ljudstva, posebno delavcev", je tudi razumljivo. Noben kapitalist ni tako neumen, da bo tarnal difektno o svojem dobič-ču, pač pa bo dosledno tarnal nad — delavci, ki "izgube zaslužek" in tedaj bo ftivo opisal trpljenje delavskih družin ... Ko so kapitalisti pred nekaj leti na debelo zapirali tovarne in premogovnike v kapitalistični depresiji, se niso nič jokali nad pomanjkanjem in trpljenjem milijonov delavcev . . . Bili so celo tako nesramni, da so telebnili po Rooseveltu, ko je po štirih letih krize hotel pomagati brezposelnim z javno podporo. Takrat se niso delavci prav nič smilili baronom. Delavci »e "smilijo" baronom le takrat, kadar jim vlada na mike čase skuša malo omejiti njihovo odiranje delovnega ljudstva. Jokanje magnatov premoga je torej razumljivo, ni pa nikakor razumljivo, zakaj bi morala večina delovnega ljudstva jemati njihov bluff za Čisto resnico. Naravnost nerazumljivo Je, koliko naivnih ljudi Je še zmlrom v Ameriki. Zakaj pa je premog? Premog Je porabna tvarina. Rabi ae za kurjavo in vročina, ki jo naredi, ae lahko pretvori v električno svetlobo in silo. Zakaj torej ljudje kopljejo premog? S stališča ljudskih interesov, s stališča logike in zdrave pameti kopljejo premog samo zato, da se civiliziranemu človeštvu zadosti z električno razavetljavo in drugo |>orabo električnega toka. To je torej logičen namen premogaretva — ni namen ta. da ho nekaj tisoč lastnikov premogovnih ftil dobro ftivelo ob dobičku, ki ga prinaša premog. Ti lastniki hočejo na plehek način uveriti vsakogar, da je električna aila samo zato v Ameriki, ker oni posedujejo premog. Drugače bi je ne bilo . . . Kakšna absurdnost! Premog bi gorel prav tako dobro in proizvajal elektriko, ki bi prav tako dobro služIla vsem modernim t»otrelwm ljudi, čeprav bi ne bilo niti enega kapitalista v Ameriki! Premog bi služil prav tako dobro ljudem, čeprav bi lastniki premogovnikov ne dobili niti enega centa profita od nJega! Čemu torej beda* t o bluffanje ljudstva, da brez lastnikov jam In dobščka. ki ga oni v let* jo, bi ne bilo nič? Cemu sploh kdo še posluša hinavce, ki umu |K*m*k mečejo v oči? lastniki premoga imajo prav, da gledajo na ves svet s stališča svojega profil« — ampak ameriško ljudstvo bi moralo enkrat spregledati in se postaviti na nasprotno stališče, n« svoje stališče, s katerega bo lahko spoznalo, da je v njegovem Interesu, da Je električna aila Javna laat in prav tako, da je premog Javna last, ker liotem ho elektrika cenejša. Da ho podržavljanje uničil«» U|MMien<»t. je laž Vsako pametno podržavljen je ne ame narediti nobene razlike v uposletKMti delavcev; delavci ostanejo na svojem mestu pri delu, le giMpodar podjetja sn ^spremeni. Radovedni rnno, koliko časa se bodo naivni ljudje pustili tako grdo vWi sa nos od svojih izkoriščevalcev Ali ni že čas. da delav«r Ame-rlke spozna, da Je vsako jsmrnnje Ukorlščeval-cev nad njegovo uaodo — najgrše hinavstvo? Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Z ob teka v stari domovini Sharon, Pa. — V nedeljo, d mi 30. maja, so mi sorodniki in prijatelji priredili odhodnico, predno sem odpotoval v staro domo: vino na obisk. Zbrala se Je precejšnja skupina znancev, ki somi s sorodniki in prijatelji želeli srečno pot in vesel povratek. Manjkalo nI ne dobre pijače ne jedače, kakor je pač navada. Naročili so mi to in ono, kaj naj rečem njihovim v starem kraju, dali so mi denar, da ga ponesem tja H pozdravi vred. Razume se, da so bili prejemniki bolj veae» H denarja kot pos^dravov . . . Tista nedelja pred odhodom mi bo ostala v trajnem spominu. Gostili smo se in peli ter plesali. Topla hvala prirediteljem in vsem navzočim. Na h Junija sva z ženo pričela skladatt prt-IJstfo v kovčeg, kar je tudi po-magala moja sestra. Zadnje dni pred odhodom sem bil sila zaposlen; ljudje «o prihajali In naro-čgfl to in ono ter zročall denar za svojce, najbolj pa so se z $$ postavili Jlškovarci. Toda prvi junij Je bil kratek in ob pottestih zvečer je bilo treba na vlak, do katerega so me spremili sorodniki In prijatelji, s katerimi zrno se Ae enkrat pozdravili in ob šestih me je cleveiandski vlak e-rljške železnice odpeljal proti New Yorku, kamor smo dospeli po 14 urni vožnji in kjer nos je čakal naš vodniH Leo Zakrajšek. Takoj smo šli na parnik Norman-die, kjer sem srečal Jožeta Ce-kuto iz Girarda, O. Opoldne je parnik odrinil iz newyorškega pristanišča ob pozdravljanju množice, ki je stala na pomolu. Na krovu je zazvonilo, znamenje za kosilo. Se prej smo se podali v svoje kabine. In glej! V moji kabini Je že bil JožeCekuta. Imela sva torej skupno kabino. Sli smo h kosilu in potem na krov. Slovenci smo se hitro spoznali, četudi nas je bilo 43 z vodnikom Zakrajškom. Kmalu smo doznali od kod je kdo. Dali smo se tudi "kontrofirat", da bomo imeli za spomin na ta zlet. Jože Cekuta, član društva 49 SNPJ, grocerist In mesar v Girardu, je šel na trimesečni obisk v Novo mesto in druge kraje. Cekuta je fin družabnik in kratkočusna o-seba. Joe Petrovič, član društva 254 BNPJ v Johnstow n u, Pa., se je odpravil za stalno v staro domovino k svoji družini v Brezovico pri Borovnici. V Ameriki je bil 28 let in zadnjih pet let nI nič pisal svojcem. Gotovo jih je njegov nenadni prihod razveselil. Za stalno je odpotoval tudi Krank Sajovec iz naselbine South Range, Mich., v ftenčurje pri Kranju. Star je 50 let In v Ameriki je bival polovica svoje starosti, je sMmec in zadnja leta je delal le za prehrano in deset centov na dan v Baragovem zavodu. Ta majhen prislužck so mu prihranili, da se je nabralo za voznino v domovino. Udan je tobaku in pijači, ki ga je telesno precej uničila, in tako bo v Jugoslaviji en revež več . . . V Trebnje na Dolenjsko je šla na trimesečni obisk mm. Mary Samec, Članica društva št. 3 SNPJ v Johnstownu, vdova in prilično še mlada. Iz I*u Sulla, lil., je z nami potovala mrs. Ana Dular, članica društva 98 SNPJ in delegat in ja U. konvencije pre- teklega maja v Clevelandu. V La Sallu vodi gostilno. Ona je dobra pevka in prijazna žena. Na trimesečni obisk je šla v Vavto vas pri Novem mestu k svojcem Mrs. Mišjak, članica društva 155 SNPJ, Oglesby, 111., je tudi potovala v Vavto vas. Njenega po-vratka je gotovo bil v#ael njen mož in otroci. Rojak Clmper-man z ženo, cleveiandski grocerist In mesar, se je odpravil v Krvavo peč pri Robu. Ta dvojica je uljudna in prijazna; z nji-, ma sem bil skupaj večkrat- Grocerist In mesar Trečkan, njegova žena in hči, val trije člani društva 104 SNty, Milwaukee, Wis., so potovali y Soatro pri Ljubljani. Ta trojica je vzela seboj svoj avto, v katerem Je prepotovala dobršen kos Jugoslavije in drugih držav.'Trečkan je od leta 1904 do 1907 bival v Sharonu In je bil apustanovttelj društva št. 31 SNPJ. Gotovo se ga lokalni pionirii spominjajo. Iz Milwaukee j a je potovala še druga trojica, Baudek, žena in sin, ki ae je stalno nastanila v Novem mestu, kjer bodo obratovali mlin. Iz Oglesbyja, 111., Je potovala z našo skupino tudi Tereza Dušak, ki je bila namenjena v Brežice na Štajerskem, medtem ko je Frances Kukovič iz Chicaga, 111., odpotovala za stalno v Celovec ita Koroškem, njeni otroci ao pa o-stali v Ameriki in ao člani društva 95 SNPJ. Mra. Ana Kolenc (vdova) iz Jolieta je šla na obisk v vas Prekopa pri Sent Jerneju* Zakonca Rapea, kmetovalca v Hespert j i, Mich., ata potovala prvič na obiak v staro domovino po 36 letih bivanja v Ameriki. Rapes kmetuje že 27 let, sedaj je šel V Ma/tinjttk pri Cerknici, V Michiganu' ima lepo urejeno farmo in več Akröv zemlje, na kateri se da dobro Živeti, daai je treba pridnih rok in aporazu-ma v družini. Največ ae bavi t živinorejo in mlekom. Mra, Julija Sprogar iz Elisabeth*, N. J., žena našega znanega dopisnika Atari nju Sprogarja, je šla na obisk k Sv. Petru v Medvedovo itelo, mrs. Mary Grm, članica društva 262 SNPJ v Farrellu, Pa., žena Jožeta Grma, delegata 11. konvencije SNPJ, pa je šia na obisk v vos Replovo, Struge pri Do-bropolju. Mary je bila ves čas potovanja tja in nazaj moja sopotnica, je moja avakinja oziroma aestra moje žene. Podpisani pa je potoval v vaa Pece pri Gro-suplju, največ pa sem bil v Ponovi vasi pri moji aeatri oziroma njenem sinu. Obiskal sem razne kraje, tako tudi Županovo jamo, mnogo prijateljev in znancev po okolici in drugod. Misa Pauline Tauchar, bolniška strežnica iz Willocka. Pa., je potovala v Poljane nad Skofjo Loko, obiskala pa je tudi druge kraje po Evropi. Ona govori lepo slovenščino, kar bi človek ne pričakoval. Kakor rečeno, smo odrinili Iz New Yorka dne 2. junija. Ves čas potovanja na morju smo se imenitno zabavali, peli in se ras-govarjall. Postrežba na parniku prvovrstna, kabine čedne. Slovenska skupina je imela svoje omizje. Morje mimo, orjalki parnik je plovel gladko, videti ni bilo nobenega kislega obraza, vse se je počutilo zdravo, tako < ere«MM«lj» «h priliki kronanja egiptnhega kralja Farmi k a v par-lam en t a v Kairu tudi jaz. Nekatere je mak) aoln-ce obžgalo, moje kole pa ae ni lotile, ker je menda pretrda. Tretji razred na tem modernem rnordkem velikanu je tako dober, kakor je bil prvi razred pred 20 leti. V kabinah ao po dve, tri in štifj osebe. Postelje premenijo dnevno. Človek ne bi verjel, ako ne bi videl. Vaak dan je v tretjem razredu igrala godba, vaak večer ao predvajali filmske «like od 7. do 10. ure — vae proato. J«di prvovrstne in na - izbiro. Pred koailom ao pa še poaebej noefli juho ali čaj, tako tudi popoldne na krovu. Mi smo ae k^ hitro privadili parnUkemu štabu in nam so radi poetregM. Vina dovolj pri Vsakem obedu. Vožnja do Hpvra je trajala pet dni in pol. Na Angleškem smo ae u-stavili, da je izstopilo nekaj potnikov ln so razlolili nekaj tovora. ■ V prvem razred* je potovalo 507 potnikov, v drugem 528 in v tretjem 347, akupaj torej 1382 paaažirjev. Prostora na tem modernem parniku pa je ia 3000 oseb. Normaudie je last francoske države. Čudil aem ae, ko ao nam dne 4. junija raskasova-li notranjščino parnika vaeh treh razredov. Videli amo razne u-metnine, povsod pa je vladala Či-štoča, zračne sobe, cerkve, gledišča, na vrhu od zadaj pa kakšen vrt, v katerem raste trava, drevje, cvetlica, vmes pa akače-jo ptički ... Le da Be more kaj takega napraviti na parniku. Povem vam, da je v tretjem razredu tega parnika lepše in boljše v vaeh ozlrih kot je bilo pred dvema deaetlejema v prvem. Tako amo lahko rekli, da niamo 1232 voznlne za obe atrani vožnje zaman plačali, aaj je aama postrežba več vredna. Slovenci amo ae radi apravili v salun, kjer smo vselej kakšno zažingali, pridružile pa ao ae nam tudi naše rojakinje, ki ao pele "naprej", mi pa amo le "baaira-li". To je bilo pravcato rajako petje! Imeli smo, kakor rečeno, avoje mize In slovenskega boaaa, ki je naročal strežajem jedila. John Verovšek je zaposlen že več let pri tej drutbi, je prijazen in rad ae razgovarja po alovenako. V Havre amo prispeli 8. junija ob 6. zvečer. Po površnem pregledu prtljage (pazijo na tobak, cigarete, a n\eni jih niao iztaknili), smo ob osmih že odrčali z vlakom proti Parizu, kamor amo prišli ob deaetih. V dveh pripravljenih avtobusih amo ae odpeljali v hotel, kjer amo ae okrepčali in oenažili, potem pa odšli pel v drugi bližnji hotel, v katerem emo prenočili. Vso to preskrbo je Imela v rokah parobrodna družba. Tudi v hotelu, amo ostali akupaj, kakor na parniku, tako aem aeveda apet imel za kamerada Jožeta Cukato in tretjega Bopotnika. Imeli amo vaak avojo posteljo. Vae je bilo izredno lepo in čiato. Naslednje jutro ao naa zbudili ob aedmih in po zajtrku ame zapustili Pariz z vlakom. Seboj ao nam dali okuanega lonča a ateklenico vina, kar je zadostovalo do Ljubljane. Iz Pariza do Ljubljane amo potovali v posebnem vagonu. Ob treh smo bili že v Bazlju na francosko-švicaraki meji. V Švici ao pripeli električno lokomotivo in smo lahko odprli okna, ker ni bilo saj ne dima. Ne vem kdaj smo prišli v Avstrijo, ker aem spal, toda tam je spet začel dim uhajati akoci okna. Fi-nancarji so preiskali prtljago in potne liste, drugi pa ao hoteli vedeti, koliko denarja ima vaak in ker nisem povedal, sem pozneje Imel malo sitnosti, četudi ae Človeku neumno zdi, da bi moral povedati koliko denarja ima pri sebi. Predno amo prišli do ju-goalovanske meje, sem moral denar pokazati z drugimi vred. daai ga niao prešteli. Ko sem ae leta 1922 vračal v Ameriko, sem pa imel sitnosti radi vite, ki mi jo je agent v Ljubljani posabil dati. kar me je potem stalo $27, četudi sem prej plačal agentu Kmalu smo prišli na Jesenice, kjer so jugoalovanske oblasti pretakale prtljago, potne liste itd. Tu so vae temeljito prebrskal^ najbolj pa pazijo na tobak, dahnete in avlfo, posebno na avl-lo. Dvojica Je atražniku ponujala pet dolarjev, naj jI dovoli po-nesti svilo, pa ni nič pomagalo, četudi je bil dotični finančnik it iste vasi kot prizadeti. Prišel je drogi financam ki je prvemu u-katal. naj svilo vrne lastniku. Ko smo se peljali proti Ljubljani, ao stražniki hoteli vedeti, koliko Arndt!« WJbeter, riftka plavalka, ae zabava v vodi v bližini Brigantine, N. J. nI ■ I 111 1 |' j denarja imamo. To pot sem brž pOvedal in vas je bilo okej. Take ao tamkajlnj« določbe in tem ae je treba pokoriti, pa če ae.nam zdijo še bolj neumne. . Naš vodnik je dobi) telegram iz Ljubljana, da naa čaka na ljubi j anakem kolodvoru aprejem. In res, ko amo bb$£4> zjutraj dospeli v Lj ubij trio, smo Videli na peronu veliko množico ljudi, ki nas je veaelo pozdravila. Pred kolodvorom te je vršil oficielni aprejem z govori. Kar šetft govornikov povrati naa je pozdravilo in povedalo, da ao veaeli našega prihoda ln oblaka. V imenu naše grupe je odzdravila mlada alovenaka Američanka, ki ae je v lepi alovenščini zahvalila za prijazni sprejem. Čudili ao ae ji, ker je tako lepo govorila slovenski, zakar ao dafi priznanje njeni materi in očetp, ker ata jo tako lepo vzgojila. Po končanem aprejemu amo šlf v Mikličev hotel Metropol h koailu in oddihu v prijazni aenci. Servirali ao nam golaž in pivo, in ko amo to poapravili "pod streho", ao naa že obkolili naši sorodniki in znanci, ki ao naa pričeli bombardirati z raznimi vprašanji: "Ali je res tudi naš prišel, kako ae ima, kje živi, je zdrav" itd. K meni je priatopila moja nečakinja, hči mojega brata, omo-žena Siler in atanujoča v Ljubljani. NiČ me ni vprašala za poljub, temveč mi ga je kar pritisnila. Vprašal aem jo, kako me vendar pozna, pa je rekla, da me je videla pred 15 leti in od takrat ae niaem "nič apremenil" Nato je pristopila hči moje ae-atre, ki je bila rojena v Ameriki in je odšla v ataro domovino leta 1921 a starši. To je družina Johna Francla, ki aedaj stanuje v Strugah pri Dobropolju. Prišla je tudi bratova žena in me prijazno pozdravila. Nato amo odšli v pisarno, da smo ae prijavili za povratek in uredili druge zadeve. Potem pa smo ae razkropili vaak v avojo smer Tri dni aem oatal v Ljubljani pri bratu. Kako aem obiskoval domaČe, kako aem potoval po Jugoalaviji, kaj aem videl in o potovanju nazaj v Ameriko bom opiaal pozneje. Aaton Valentlnčlč, 262. _ r Stoletnica GUbert, Minn. — Letoa ae bo v tukajšnjem lepem naravnem Hopkinsovem parku vršilo veliko slavje v septembru, ki bo posebnega pomena. V septembru leta 1837 je namreč sem prišla prva Slovenka, kolikor je zgodovini tnano, in bo torej stoletnica tega dogodka, ki se bo letos obhajala. To je bila Antonia Baraga. l|i Kakor tnano, se letot v septembru tudi pratnuje 150 letnica ameriške ustave, in nastopa prvega predaednika. V ta namen je bilo priporočeno vsepovsod,I da ae aadijo drevesa v spomin. Prvega bo v ta namen vsadil sedanji predsednik republike dne 10. sept. V lati namen ae bo v sadilo drevo na Gilbertu ob 100 letnici prihoda prve slovenske žene. kar bo registrirano v Wa-ahingtonu. D. C. Slična slavja ae bodo menda vršila širom dežele in na rasllčne načine. Pod pokroviteljstvom podruinke ženske tvese se vršijo priprave ta to alavje. Kdaj ae bo to tgodo-vinnko alavje vršilo, bo poroča no potne je. Sedaj v Minneaoti pridno prirejajo piknike, kajti kmalu nastopi jesen let zima. Matija N naj jemo? Dietetilut bolnega, kakor tudi zdrav ka. aneda _____ .. wriV< •e» m« veka, apada med najvažnejšaZČT »a medicine. Obvar^^^b^* j« bolj preprosto, nego hSt^Z" pravilno itbrana hrana ne ^ S11 mo mnogih bolezni, temveč in daje človeku večjo ^^ Posebno duševni delavci potrebnih u hrani vaak dan nekaj mean^U^ htevajo meso tudi večkrat na dan ^ ko zadostuje telesnim delavcem Zul množina meaa. Meso-ima v sebi mani J? nih snovi, človeka tudi hitrejena^tinT ga^rtn^ ^PmmT0 s®go vatla i!< £ , u^"®1 P» ¿« osnovna uh naj bo meao lahko prebavljivo, ker ^ duševnemu delavcu z njegovim sedsfiT nom življenja tako manj nepotrebnih Z >«"ri *a pravilno «C bolniško hrano. Dr. H. Kapp z vaeučiliške klinike v Bu delal zanimive poakuae, da določi prebavil meanih Jedi Meao je polagal v umetni že k aok, ki Je bil aeatavljen iz raznih ustavi» ravnega aoka. Potem je opazoval koliko je potreboval ta aok, da je meso prebavil kazalo ae je, da ae airovo meso najlaliV rm> za-20 do 26 odstotkov alabše pa je ocvrto, hrano adi kuhano meao. Za 30 odstotkov j se prebhvi v mleko ali alanino položeno ter to in pečeno meao, celo za 50 odstotkov gl pa klelo pečenje/ Zanimivo je pred vaem, da se slabo pr< meao, ki je bilp položeno prej v mleko 1 ha* tiati način priprave, ki si jo za boli hrano najrajši izbirajo. Koliko čaaa ostaja na razne načine prij Ijeno meao v želodcu, so ugotovili s poit rdntgenakih posnetkov. Pečeno meso ost« želodcu najmanj čaaa, kuhano pa najdaljši Pri tem pa obatoje zelo velike individi razlike. Povprečni Čaai znaAajo za surovo 1 2j6 do 3 ure, za kuhano 3.75 do 5.75 ure, zi čeno pa 8 do 5.75 ure. Cas, ko ostane nu želodcu , ne gre vedno sporedno z njegovo bavljivoatjo, v poedinih primerih pa im mnogo opravka a pospeševanjem želodčne« ločevanja. Ce hočemo postaviti razprede za mero, v kateri telo kakšno vrsto mesa risti, dobimo naslednjo "postopnico": ko na, prekajeno meao, pečenka, meso iz juh 8910 ga dali v vrelo vodo, surovo meso, osol meso, praženo meso, meso iz juhe, ki srn položili v mrzlo vodo. * i 'i ,! . Arktični ocean je skleda Prof. Samojlovič, vodja vseruskega ar nega !zavt>da, je te dni v Leningradu podal gled o dosedanjih uapehih, ki jih je doi odprava na ledeni plošči Severnega tečaji Cetvorica pogumnih mož, ki sestavljaj odpravo, to so Papanin, Krenkel, Širšo Fedorov, je v kratkem času svojega biv na tečaju napravila celo vrsto izredno vi odkritij. Doslej niamo vedeli ničesar o tralnem polarnem bazenu, danes pa pozn natančno njegove morske globine in lahke čemo, da je arktični ocean nekakšna skl katere najgloblji del leži okrog tečaja. Doalej niamo vedeli tudi ničesar o teku livakega toka v severnih širinah. Zdaj vi da gre celo preko Severnega tečaja mogi tok razmeroma tople atlantske vode. Končno nam ni bilo znano, kako potuj« larno ledov je v tistih krajih. Odprava j« 1 to vila, da potuje v splošnem proti jugo» du in da prihaja v pas med Grumanti in G landljo. .1 <' O Vremenskih prilikah ob Severnem t» smo mogli doalej izrekati samo domnevej tem ko aedaj vemo, da vladajo Um v mesecih razmeroma visoke zrsčne temp* re. Tudi vprašanje, da-li je ns Severn«n čaju kaj življenja, se je sedsj rešil« U vili so, da živijo tam ptice in kjer so ptice, ra biti tudi mnogo življenjs ns ledu nJim. Končno je odprava zbrala tudi mnogo datkov o zemeljskem magnetizmu. Kakor znano, Je U odprava »«daj stolnega dežja in od juge v resni nevarm Raziskovalci so morali bresti ns • "'it Njegovi pobojniki niao motili rasdiajalcev unijikegt Hita * , Detroit. — (FP) — Dolgo pričakovani naskok avtne unije na ogromno Fordovo tovarno River Rouge v Dearbornu je končno prišel in odšel brez sličnega incidenta kakor se je zgodil na 26. maja, ko so Fordovi pobojniki pretepli organizatorje avti\e unije ln preprečili distribucijo unijskih letakov;. Prt zadnji diatrlbuciji unij-skega lista pred nekaj dnevi ni bilo pred Fordovo tovarno nobenega aluha o njegovih poboj-nikih. Prišla pa je na pozorišče armada poročevalcev, zastopniki governer ja Murphyja, okrajnega šerifa, zveznega delavskega odbora in več drugih radovednežev, med njimi tudi Cornelia Pinchot, žena bivšega pennsyl-vanskega governerja, ki je rekla, "da se hoče prepričati, Če je Dearborn v Ameriki." Za to diatribucijo se je avtna unija skrbno pripravila. Pred Fordovo tovarno je prišla oela armada unijskih prostovoljcev za razdejanje kampanjskega lista. Vsi so dUI instruirani, naj 8e v slučaju napada s strani Fordovih "gori 1" umaknejo. Zgodilo pa se ni ničesar, ker jo Ford pač pri prvem incidentu meseca maja dobil preveč neljube publicltete. « Sprvega ao unljakl razdajale! imeli slabo odjemalce pri Fordovih delavcih. List je vzel komaj vsak deseti delavec ob izmenjavi šihta* toda proti koncu enournega razdejanja je bil biz-nis že precej dober: list je vzel vsak drugi delavec. Policijskega komisarja Dearbofna je to zelo dirnilo: "Ali jih vidiš hudičev, ki apravljajo listo v žep," je rekel poleg atoječima policajema. tva. Njuna obraza sta bila vsa skažena, razstreljena, tako da je moral imetNSuš. posebne naboje ali pa je vili v cev vodo, da je bil učinek strela tako strašen. Najprej je ustrelil dekle pod brado; pol glave ji je odneslo. Nato je nastavil puško še sebi pod brado, na petelin puške privezal vrvico, za katero je potegnil potem z nogo, da je sprožil puško. t Pri Cušu so našli pismo, naslovljeno materi, ki jo trafikanti nja v Mariboru. V pismu se opravičuje pred materjo, vendar pa vzroka samomora ne navaja. Pokopali so ju pri Sv. Marjeti. Se ea samomor. — Skoraj popolnoma podoben dc|rodok bi se bil kmalu zgodil v avstrijski Ra Ford zgrešil ogromno ipionftko omrežje (Nadaljevanj« » i. atraal.) delovne razmere". Pravi tudi, da bi moral *'vaak Fordov delavec imeti Fordov avto". Henry Ford je tudi prominenten prostozidar in si na vae načine prizadeya, da pridobi organizacijo Masonic Order, da se odprto Izreče proti unionizmu. Njegov "service department" odprto rekrutira člane za to organizacijo med Fordovimi delavci. Njegovi šplonl so tudi aktiv-ni v Ameriški legiji. Burch Springer, Fordov agent, je kot predsednik poetojanke George Waahlngton Poet Št. 88 v De-troitu porinil skozi resolucijo, s katero so je poetojanka izrekla proti "komunizmu" in obenani sprejela načrt za organiziranje legibnarjov za "nujno službo". V ta namen Springer jeva resolucija določa imenovanje četniških komandantov, podčetniških vodij in "anltojcov" (stretcher-bearers). CUni legij sko postojanke v Dearbornu, k L zboruje nad mestno ječo, se odprto ponašajo, da so se po ns vodilu Fordovega "service" departments vpisali za "nujno službo"« Ford ima tezne stike tudi z nemškimi naciji,, katerih organizacija "Friends of New Gor-many" jo rekrutlrala tisoče Fordovih delavcev In stalno razdaja antiunijsko in antisemitsko literaturo. Njen organizator Frita Kuhn je do nedavna delal za Forda kot kemik v River Rou-gu, Zadnje dni se jo vrnil Iz Nemčije, kjer je konferiral > Hitlerjevim ministrom propagande Goebbolsom in drugimi vo$lnimf macljl. Kühn ima v Fordovi tovarni odprta vrata v vsak department privilegij, ki velja le za vodilne šplone Bennettovega departmenta. Na-cijl smatrajo Forda za svojega Človeka, kar je Še posebno razvidno Iz laskave pohvale, katero je nedavno Izrekel Hitler do Forda ln katero izjavo so prinesli vsi vplivnejši Usti v Nemčiji. Zastopnik Mussolinljevega fašizma v Fordovem kraljestvu pa je Louis J. Colombo, njegov glavni odvetnik, ki je znan pristaš Mussolinljevega režima Proti avtni uniji Colombo ob vsaki priliki dvigne antirdeč karski strah. Slika kaže "trgovino" v naselbini poljodelaklh delavcev v bližini Pakeraflelda. Cal. ljenja po čudnem naključju ognilo. Pekovski pomočnik Alojz Urh, star 22 let, je imel svoje dekle, katero je prišel povabit usodni večer, naj se lepo obleče in gre z lepo njim na aprehod. Dekle se je res preoblekla In odšla z Urhom na sprehod proti Trumarjevemu mlinu. Spotoma pa s4je spomnila, da je pozabila doma neke malenkosti, pa je brž pohitela domov. Ko sa je vrnila, je našla ob cesti v travi Urha mrtvega: pognal zl je bil kroglo v glavo. Ker jo bil Ul>h zelo ljubosumen in je bU naročil dekletu, naj se lepo obleče, sodijo, da je hotel Urh najbrže ustreliti njo, nato pa še sebe. Čuden slučaj pa Je dekle rešil smrti. Aretacija zarotni kov na Portorihu San Juan, Portoriko, 28. avg — Deset nacionalistov jo bilo s retlranih na obtožbo, da so skovali zaroto proti življenju fede ralnega sodnika R. A. Cooperja. Med aretlrancl jo tudi Julio Pinto Gandia, pftdeednik nacionalistične stranke, ki vodj propagan do, da postane Portoriko neodvi sna od Združenih držav. Fede- BAlsiin m« i!» skrivnostna dejstva, da se pojav-Drez somca ni Z1V- Uajo najvažnejši dogodki v človeškem Življenju — rojstvo, sa» četek krize v bolezni in smrt — nenavadno pogosto le ob nekih urah. Prod Štiridesetimi leti Je danski zdravnik Finsen odkril pomen nevidnih delov solnčnlh žarkov za človeka ln tako položil temelj moderni vedi, ki raziskuje zdravilnost solnčnlh žarkov. Danes vemo vsi, da se moramo zahvaliti njemu za temno polt, toda ta je samo vnanje znamo-' nje. Pomembnejše Je dejstvo, da povzročajo ultravloletnl žarki pri zdravem in bolnem organizmu številne, še dolgo ne popolnoma znane učinke. TI žarki aktivirajo tvorbo vitaminov v telesu ter preprečujejo ali zdravijo strašno rahltis. Po najnovejših medicinskih ugotovitvi vplivajo odločilno na presnovo, olajšujejo dihanje, pomnožujejo zaradi bolezni zmanjšano število rdečih krvnih teleao — sploh so za Človeka največje važnosti. Običajna meščanska obleka jo Škodljiva zdravju že zaradi toga, ker skoraj popolnoma ovira njih učinek na telo. Ozke ulice, soparni srak, bivanje v uprtih prostorih pa Izpopolnjujejo "biološko mestno temo", Moderno športno ln kopališko življenje Jo torej sa meščana neogibno potrebno. Seveda pa so novejša raziskovanja dognala, da moro pretiran J^nlt svetlobe tudi resno škodovati našemu zdravju. Znanosti pa se s razlikovanjem solnčne svetlobe in njenih učinkov na človeka, kajti polog vidnih in ultravloletnlh žarkov so najbrže tudi infrardeči žarki soodločllnl, odpirajo Številne naloge, katerih teoretična in praktična rešitev bo največjega pomenu za človeka. . »'.» ra*|ir«vl Ur W. 8fa>varU i dgoni, le da se Je tu dekle smrti Talni diatrlktnl *ravdnlk Cecily Snyder Je dejal, da Jf pet zarotnikov še priznalo, da so sodelovali s teroristi, ki io napadli sodnika Cooperja v zadnjem juniju, ko se Je vozil v svojem avtomobilu proti San Juanu. Osem napadalcev je bilo obsojenih v zapor, ko Jih je sodišče spoznalo za krive podžlganja revolte. Mellon, bi v H za-hladnih$ umrl Southampton, N. Y., 28. avg. —. Andrew W, Mellon, multlml lljonar in bivši načelnik federalnega zakladnega departmenta, je v četrtek umrl na domu svoje hčere. Ob smrti Je bil star H2 let in po izjavi zdravnika T. J. Abernethyja Je podlegel pljučnici. Federalni zakladnik je bil v treh kabinetih, v času Hardln gove, Coolldgeve In Hoovrove administraciji... T ročki jev etrainik obetreljen v napadu Mexico City, 28. avg. — Neki član policijske posadke, ki stalno straži dom !*ona Trockijs, katerega Je Stalin pred leti Izgnal Iz Rtislje, Je bil včeraj ob-strel Jen v napadu. Napad so Izvršili štirje moški, ki so ustavili policaja, ko se Je egs In slabega vremena. Ce primerjamo nezdravi obraz bledega zapeČkarja s tipom zdravega kmeta, če si ogledamo prevoz mestnih otrok pred vožnjo na počitnice In |k> počitnicah, nam |K>kažejo *«• ta vsakdanja Izkusi vs, kako daljnosežen je učinek svetlobe na človeško zdra-vje. Kakor znano, sestavljajo solnčno svetlobo razni deli, deloma vidni, detloma nevidni žarki. Do sedaj Še ne poznamo ¡»opolnome učinkov vidne svetlobe na človeka, vendar je ugotovljeno, da vidni žarki ne vplivajo znatno na kožo, da pa imajo jh> ovinkih s k o/i oko risjbrle znaten vpliv na naše telesno In duševno raz položen Je. Svetloba (»oživi človeka In vpliva na njegovo gibanje. Ne glad» na neposredni učinek svetlolje, ki ga (tosreduje naše oko, so ugotovili njen do sedaj še nepojasnjen vpliv na neke hormonske žl«*se, ki povzročajo celot no presnovo našega te-leaa. Poskusi na živalih so |iotr-dili, da povzročijo svetlobni Jarki rw*ke apremembe v gotovem delu možganov, spremembe, ki Izostanejo pri poskuaih na ale-pih živalih. Znanstveniki domnevajo, ds povzroči la zelo komplicirani svetlobni učinek skozi oko na hormonske Zleze celo vrsto vsakodnevnih ritmov v človeškem življenju. Hamo pomislimo na spremInjsnJe telesne toplote pri zdravem Človeku v teku dneva, na začasno še zelo Liberalci dobili kontrolo nad univerzo v Minn. St. Paul, Minn. — Državna univerza je zadnje dni prešla j h ><1 kontrolo liberalnega elementa, ko Js guverner Klmer A. Benson imenoval štiri nove regente ali direktorje sa dve leti. imenovani so bili farmar Martin M. Olson, odvetnik George ii. l*onard, lienjamin duBois, |x>šler v Sauk Centru, in odvetnik ljdiU» čez dvorišče, Pes vsm ne bo nič ftalega storil. Ms j veste: pes, ki laja, ne grize I" "J* še res, gospod. Pregovor poznsm in vi ga tudi poznate. Hamo tega ns vem, ali gs pes po-*na." e | Ni res "Pravijo, da U Je prijel sa o-vratnlk in te vrgel skozi vrata." "ttmeAno! Hej ovratnika niti imel nisem I" e Neka j je le bile "Ali ste že kdaj v železniškem predoru poljubili mlado damo T" "Tisto še ne, ampak klofuto eem pa le nekoč dobil P -Takrat to ie ni moglo biti tako jasno, zakaj bodočnoetVje bila ie neznana, a zdaj, ko je minulo petnajst stoletij, vidimo, do je v teh treh vprašanj ih vv»e dotorej zadeto in napovedano in da se je dotožfcj izkazalo, da ne moremo ničesar več ne pridati ne vzeti od njih. Odloči tedaj ssm, kdo je imel prav: Ti ali on, ki Te je takrat izpraševal? Spomni se prvega vprašanja; čeprav ne doslovno, je njegov zmisel vendar tale: TI hočeš iti v svet in se odpravljaš s golimi rokami, z nekakšnim obetom avobode, ki ga oni v «voji prostoduinosti in prirojeni nevrednosti niti rszumeti ne morejo, ampak se ga boje ln plašijo — zakaj človeku in človeški družbi nI bilo nikoli nič neznosne j Sega od svobode I Toda — vidiš 11 to kamenje v tej goli, razbeljeni puščavi? Izpremeni ga v kruhe ln čtoveštvo bo udrto za Teboj kakor čreda, hvaležno in poslušno, čeprav bo neprestano trepetalo, da ne bi odtegnil Svoje roke od njega in ne bi bilo konec Tvojega kruha. Toda Ti nisi hotel vzeti človeštvu svobode in si zavrnil ponudbo, zakaj kakšna svoboda je to, si da-jal aam pri sebi, če je poslušnost kupljena s kruhom T Oporeke! si, da človek ne živi aamo od kruha. Ali pa veš, da bo baš v Ime tega zemeljskega kruha nekoč vstal zoper Tebe duh zemlje in ae boril s Teboj in Te premagal ln bodo šli val za njim, kličoč: 'Kdo je podoben tej zveri, ki nam je dala ogenj z neba!' Ali veš, da bo čez nekaj atoletij človeštvo proglaailo z usti svojs modrpstl in učenosti, da zločina nI in po tem takem tudi ne greha, ampak da so samo— gladni. Nahrani jih, potlej šele zahtevaj od njih kreposti 1—Tako bodo napiaall na zaatavo, ki jo bodo dvignili zoper Tebe in ki bo razrušila Tvoj hram. Nameatu Tvojega hrama ae bo dvignila nova zgradba, dvignil ae bo strašni ba-bilonski stolp, In daal tudi ta ne bo dozidan, kakor ni bil prejšnji, vendar bi se bil Ti lahko ognil tega novega stolpa in akrajšal trpljenje ljudi sa tisoč let—zakaj k nam pridejo vendarle, čeprav as bodo prej tiaoč let mučili s svojim stolpom! Takrat naa bodo spet poiskali pod zemljo, akrlvajoče se v katakombah (zakaj spet bomo pregsnjsni In mučeni), našli naa bodo in vpili k nant: 'Nahranite naa, zakaj oni, ki so nsm obetali ogenj z neba, ga nleo dali! In tedaj bomo ml dogradili njihov stolp, zsksj dogradil ga bo tisti, ki jim bo dsl jesti, a jesti jim bomo dsll ssmo mi, v Tvoje ime, ln zlagali se bomo, da jih hranimo v Tvojem Imenu. O, nikoli, nikoli se ne bodo nasitili brez nas! Nobena uče-noat jim ne bo dala kruha, dokler bodo svobodni, s konec bo ta, da prlneao svojo svobodo k na-šlm nogsm in nsm poreko: 'Rajši nas zasužnji-te, ssmo ds nas nssitite! Sami bodo nazadnje razumeli, da si svobode in zsdostnega zemeljskega kruha za vsakogar ni moči misliti obenem, zakaj nikoli, nikoli ne bodo umeli deliti med sebtjjl Uverili se bodo tudi, da nikoli ne morejo biti svobodni, zato ker so šibki, pregrešni, nlčevnl in uporni. TI si jim obetal nebeški kruh, ali spet Ti pravim, kako naj se nebeški kruh v očeh šibkega, vekomaj grešnega in vekomaj nizkotnega človeškega rodu primerja z zemeljskim? In če pojdejo za Teboj v ime nebeškega kruha tisoči In desettisoči, ksj bo z milijoni in desettisoči milijonov bitij, ki ne bodo zmožns, ds bi ssrsdi nebeškega prezirala zemeljski kruh? Ali so Ti dragi samo desettisoči velikih In močnih, ostali milijoni, nešteti kakor peaek na dnu morja, milijoni šibkih, ki Te pa ljubijo, pa naj bodo samo gradivo sa velike in močne? Ne, nam so dragi tudi slabi. Grešni so In uporni, toda na koncu koncev bodo tudi oni postali poslušni. Občudovali nas bodo in nas imeli za bogove, zato, ker smo jim stopili na čelo in smo pristali na to, da prenašamo svobodo, ki so se je oni prestrašili, in jim gospodujemo—tako strašna se Jim bo nazadnje že zdela svoboda! Toda mi jim porečemo, da smo po- slušni Tebi in gospodujemo v Tvoje ime. Spet jih bomo prevarili, zakaj Tebe ne bomo več pustili k sebi. Prsv ts prevara bo tudi naše trp-1 jen je," ker bomo primorani lagati. Evo, to je pomenilo tiato prvo vprašanje v puščavi, in to si zavrgel v ime svobode, ki si jo postavil nad vae. Toda v tem vprašanju je bila zapopadena velika skrivnost tega sveta. Ce bi bil pristal in aprejel 'kruhe', bi ustregel vseobči in veko-večni skrbi in muki človekovi, tako poedinega bitja kakor vsega človeštva akupaj—to je: 'Komu naj se poklonimo?' Ni je za človeka bolj nepreatane In mučne akrbi od te, Če ostane svoboden, pa mora čim preje poiskati tiatega, kateremu naj se pokloni. Toda Človek išče, da bi se poklonil nečemu, kar je že neoporečno, tako neoporečno, da bi vsi ljudje hkratu pristali na vseobčo pok Ion i te v. Zakaj akrb teh klavrnih bitij ni satno v tem, da bi našli nekaj, čemur naj bi se poklonil jaz ali kdo drugi, ampak v tem, da bi našli nekaj, v kar bi mogli vsi verovati in Čemur bi se vsi poklonili—vsekako vsi hkratu. Prav ta potreba po vsesplošnosti po-klonitve je največja muka slehernega človeka posebej in vsega človeštva od začetka stoletij. Zaradi vseobče poklonitve so z mečem pokonča-vali drug drugegs. Ustvarjali so si bogove in klicali drug drugemu: 'Zavrzite svoje bogove ln pridite se poklonit našim, če ne, smrt vsm ln vsšim bogovom!' In tako bo do konca sveta, še tedaj, ko bogov ne bo več na svetu: to nič ne de, psdali bodo na kolena pred maliki. Poznal si to osnovno skrivnost človeka prirode, saj ni mogoče, da je ne bi poznal; s Ti si zsvrgel edini abaolutnl prapor, ki se Ti je ponujsl, ds pripraviš vae do nesporne poklonitve pred Teboj—prapor zemeljskega kruha—zsvrgel si ga v ime svobods in nebeškegs kruha. A glej, kaj si storil dalje—ln vse spet v ime svobode. Pravim Ti, da je za človeka nI bolj mučne skrbi kakor najti tistegs, kateremu bi čim preje predal dar svobode, s katerim se to nesrečno bitje rodi. Toda svobodi ljudi more gospodariti samo tisti, ki pomiri njih vest. S kruhom se Ti je ponujal neoporečen prapor: TI daš Človeku kruha in človek se Ti pokloni, zakaj nič nI boli neoporečno od kruha; toda če v Istem trenutku kdorkoli obvlsda njegovo vest mimo Tebe—o, tedsj bo cslo zavrgsl Tvoj kruh in bo šel za onim, ki je premamil njegovo vest. V tem si imel prav. Zakaj skrivnost človeškega bitja nI v življenju ssmem, ampak v tem, za kaj Živi. Brez trdne predstave o tem, za kaj naj JHvi, človek ne mara živeti In se rajši ugonobi, nego da bi ostsl na zemlji pa bodi si, da ga obdaš s samim kruhom. To Js resnica, a kam to vodi? Namestu da bi zagospodoval svobodi ljudi, si jim jo še povečal ! Mar si pozabil, da sta pokoj in celo smrt človeku dražja od svobodne izbere v spoznavanju dobrega ln zla? Nič ni za človeka tako mamljivega kakor svoboda njegove vesti, a nič ga tudi tolikanj ne muči. In, vidiš, namestu trdnih osnov za pomirjanje človeške vesti enkrat za vselej—al vzel vse, ksr je nenavadnega, zagonetnega ln nedoločnega, vzel si vse, čemur ljudje niso bili kos, In zsto si ravnal z njimi, kakor da jih vobče ne ljubiš—TI, ki si prišel, da bi zanje daroval življenje! Namestu da bi bil obvladal človeško avobodo, si jo pomnožil in si z njenimi mukami na veke obremenil človekovo duhovno kraljestvo. Poželel si svobodne ljubezni človekove, da bi svojevoljno šel za Teboj, pre-mamljen ln očaran po Tebi. Namestu trdnega starega zakona nsj bi bil človek v bodoče s svobodnim srcem aam odločal, kaj je dobro ln kaj je zlo, samo s Tvojim zgledom pred seboj, da bi ga vodil; ali res nisi pomislil, da bo naposled zavrgel in zanikal Tvoj zgled in Tvojo resnico, če bosta pritiskala nanj s tako strašnim bremenom, kakor Je svoboda izbere? (Dalj« prihodnji«.) Conny Brent: SEUM DALE 1. ' "Dragi prijatelj, zelo mi je hudo, da vam moram odreči. Čeprav sem zeio spoštoval vašega očeta, vam vendar ne morem dati roke avoje hčerke!" Lord Melville je izrekel te Ilsede prijateljsko, vendar pa z ra hlim prizvokom v glasu, ki je pričal, da je njegova odločitev trdna Harry Stone Je pov glavo. V dvaintridmrtem letu je bil In ljubil je Memo Melvillrovo t vsem žarom svojrga srca. Ve-drl Je, da sa tudi ona ljubi. Zdaj, ko je bil imenovan za nadzornika na Scotland Yardu (Scotland Yard Je sedež londonske policije). Je upal. da mu bo dal stari lord. ki je bil eden najboljših prijateljev njegovega očrta, svo- sili, da bo ponos starega plemiča ostal neizprosen tudi takrat, ko bo šlo za roko njegove hčerke. Zakaj lord Melville je vedel prav tako dobro kakor vsi v hiši, da tudi Merna Harryja ljubi. Oba sU rasla skupaj, oba sta skupaj preživela mladost in oba sta s zrelostjo začutila prvo, vsliko ljubezen. Res Je prišio neksj med Msl-villea In Harryjevega očeta. Ko je neki sorodnik ogoljufal Har-ryjevega očeta za vse premožen m je, se Je ta odrrkel lordskemu naslovu. Tisti dan se je tudi o* hladilo prijateljstvo med nJim in lordom Melvllleom. Stari plemič ni mogel rasumeti, da se more kdo odreči lordskemu naslovu Stari Stone pa je mislil, da Je plemstvo bres premoženja nepotrebno, skoraj sramotno. Oba sta bila v mladih letih mornariška častnika. Ves svet •ta skupaj objadraia. nerazdru valo v srcu. Kaj mu pomaga vsa lepa prihodnost bres Merne? 8rečal Jo Je v parku, kjer je z drhtečim srcem čakala, da se bo vrnil. Njegov obraz Ji Je dovolj rasločno pričsl, ksko se je morsl tončstl pogovor med njenim očetom in njenim izvoljencem. Molče mu je dala roko. Poljubil jo je. f t ' "Merna, ali čutiš prepad, ki je nastal med nama?" Ne, Harry. Nikar ne obupaj! Morda, morda .. "Vse je ssman," je žalostno odkimal in pobožal njeno roko. Pri tem ae mu je ustavil pogled na url: "Joj, iti moram! V uradu me čakajo." "Zakaj si si izbral ta strašni poklic, Harry?" mu je očitaje rekla. "Morda ae je tudi zaradi tega -moj oče branil..." Saj veš, Merna," je ljubeče odvrnil, "zakaj sem postal detektiv. Najprej moram gledati, da bom kaj zaalužil, in razen tega hočem maščevati tudi tisti zločin, ki je stal mojega očeta življenje. Naposled se mi mora vendar posrečiti, ds bom ujel človeka, ki je mojemu očetu pone-veril vse premoženje. In čeprav bi ga moral iskati vse življenje. Zdrava ostani! Takoj ko bom mogel, ti bom telefoniral." Merna je stala v parku še tedaj, ko je Harry že davno izginil na cesti. Sele zdaj se je zavedela, kaj pomenijo očetove besede. Molče je šla potem v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zajokala. n. "Miss Merna! . . . Miss Merna! . . ." Kakor krik groze so odmevale te besede po hiši. Vrata so se loputaje zapirala, bledi obrazi so hiteli proti lordov! sobi ln po-strežnica je z drhtečim glasom klicala svojo gospodarico. Toda Merna je spala. "Miss Merna! . . . Miss Merna! . . ." Naposled se je zbudila, hitro oblekla domačo obleko in šinila skozi vrata. PostreŽnica, ki je stala na pragu, se je vsa tresla. Miss Merna, ne prestrašite se preveč. Nekaj strašnega se , e zgodilo. Vašega gospoda oče-a ni v spalnici." Skoraj bi se bila Merna za-smejala ob teh zmedenih besedah, toda obraz postrežnice je pričsl, da se je moralo res ne-caj pripetiti. v "Sluga gospoda lorda je prinesel zajtrk v spalnico," je poveda-a postrežnica; ki se je zdaj že malo zbrala. 'Tedaj pa je s strahom opazil, da je posteljs nedotaknjena! Sel je proti delovni sobi, kjer je anoči nazadnje videl gospoda lorda, ln odprl vrata. O, mlss Merna, tako strašno je to ..." "Povejte vendar, kaj se je zgodilo?" je razburjeno vzkliknila Merna. "Lord Melville je ležal na tleh in krvavel iz rane na glavi . . ." Za božjo voljo!" je kriknila Merna, odrinila zmedeno postrež nico in zbežala čez hodnik proti sobam svojega očeta. Tam so sluge že položili lorda v posteljo in zdravnik, ki so ga hitro poklicali, mu je prav tedaj zavezoval rano na glavi. Delia je planila k postelji. O-če je negibno ležal. Nevarna je ta rana," je dejal doktor Mollison. "Vsš oče se ne zave. Policijo morste obvestiti. Vse kaže^ia je postal žrtev zločinskega napada." Njen oče žrtev zločinskega napada? Saj vendar ni imel nobenega sovražnika. III. Ko je prišel Harry Stone tisto jutro na policijo, je zvedel za napad na lorda Melvtllea. Prosil je šefa. naj prepusti zadevo njemu, in pol ure nato je že stal pred okajočo Merno, ki mu je pripovedovala vse, kar je vedela. 'Ali se je oče že zavedel?" jo je vprašal Harry. "Ne. Doktor Molliaon sedi še zmeraj pri njem. Ze tri ure ga obuja. Pojdi, da greva k njemu." Harry je šel za njo. "Dr. Mollison ga je že od prej poznal. "Molče mu je stisnil ro-co. "Kako bo, gospod doktor?" je vprašal detektiv. "Vražje huda rana je," je delal zdravnik. "Noče se zbudi- ti . . ." Prav tedaj pa se je Lord Melville zganil in odprl oči. Zapazil je Merno in potem Harryja. Nato mu je pogled začudeno obstal na zdravniku, ki mu je bil tujec. Z roko se je dotaknil glave, potem pa se je od bolečin stresel. Harry je podprl bolnika, ki je hotel sesti, s tem, da je dvignil blazino pod n j kn. Pri tem je njegova roka; otipala pod blazino nekaj trdega. Tedaj se je Lord iznenada sklonil k Harryjevemu ušesu in za-mrmral, da so ga vsi trije komaj razumeli: "Nikar ga ne zasledujte , . . Nič mi ni storil . . . nesreča je bila ... iz davnih dni .. On je moj . . . Glas mu je zamrl, Zahropel je ln omahnil. Merna je kriknila. Doktor Mollison je priskočil in potipal žilo, toda videl je, da ne more več pomagati. Kakor brez zavesti je Harry spustil blazino spet počsjsi na tla Pri tem se je njegova roka iznova dpteknila tistega trdega predmeta. Dvignil ga je in ga skrivaj spustil v Žep ovoje suk nje. Bilo je indijsko bodalo v nožnici, kj je bila vsa posuta z demanti. Merna je grenko jokala in doktor Mollison jo je tolažil. Harry pa je šel v lordovo delovno sobo. Moral je kovati železo, dokler je bilo še vroče. Morda bo našel tam kakšne sledove. IV. Soba je bila pravokotna. Nasproti odprtemu oknu je stals velika pisalna miza. Za njo je bil izrezljan stol. Na steni je visela velika slika v mogočnem pozlačenem okviru in premaknjena je bila. Harry jo je preiskal. Zapazil je na spodnjem robu okvira košček svilene rute, ki se je tam nataknil ln raztrgal. Čigava je bila ta ruta? Knjižna omara ob naaprotni steni je bila odprta in menda prebrskana. V dolgi vrsti je manjkala neka knjiga. Kdo jo je vzel? Ali pa je bilo kaj drugega tam? Zdaj je stopil Harry k oknu. Sklonil se je čezenj in zažvižgal skozi zobe. Okno je bilo komaj štiri me tre od tal in debele korenine brš ljana so se vile do drugega nad stropja. Na vejah v bližini okna se je Ipoznalo, da je nekdo na njih stal in v mehki zemlji so se vide 11 sledovi stopinj. Tu je moral torej zločinec vdreti v sobo. Ali pa je bil sploh zločinec? Kaj je mislil lord s svojimi be sedami: "Nikar ga ne zasledujte! Nič mi ni storil! Nesreča je bik. On je moj . . .?" • Kaj? Te misli so se podile Harry ju po glavi, ko se je vračal v sobo smrti. V. , Harry je poročal svojemu še- Veliki jez ob prekopu Moskva-Volga, otvorjen 15. julija. mmï •Prekop j« bil "Kaj mislite zdaj ?" ga je vprašal poveljnik. "Sodim", je odvrnil mladi nadzornik, "sodim, da bom moral pogledati za lastnikom svilene rute. Mernk Melvllleova rute ne pozna. Rekla mi je, da je nikoli ni videla pri očetu. Biti je morala vlomilčeva last. Najbrže je prišlo v sobi do boja in vsiljivec se je moral umakniti proti sliki. Ruta se je nataknila na okvir in majhen košček se je raztrgal. Izvedenec mi je povedal, da mora biti to vzorec svile iz Indije. Pod lordovim zglavjem sem našel tudi indijsko bodalo. Morda je bil njegov obiskovalec Indijec, ki je hotel urediti z njim svoje stare račune. Saj pozna- mo več primerov, ko »o h zasledovali svojo žrtev ved < letij, da so se naposled maščevali. Morda gre tudi tu za tak maščevalca. Lord Melville pri mornarici Jn je živel 11 jim očetom vred dolga leta diji. Moj oče je bil njegov ši prijatelj. Pregledal bom še dne avojega očeta. Morda naje njih kakšno oporišče. Upar se mi bo posrečilo zadevo Zlati." "DobrQ. Dosti sreče vara lim!" "Hvala, gospod šef." Harry se je priklonil in ' (Konec prihodnjič.) NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Pe sklepa IS. reda« konvencije «o lahko naro«i na Uit PrcreU prištele «d«n, dva, tri, štiri aU pat «lanov Is «a« družine k «i nar nini. List Prosvats stan« sa tm enako, sa «lan« ali nečlane MS •no letno naročnino. Kar pa «lani že pla«aJo pri asesmeatn $1.21 tednik, se Ji« to prišteje k naročnini. Torej aedaj si vsroka, reči, Je list predrag sa «Une 8.N.P.J. List Proaveta Je vala lastaiu gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad èital liât vsak daa. Ce listo Prosvats Je: Za Zdrui. države la Kanade.IS.M Za Cicoro ln Chicafo Je...-|T 1 tednik in..............43S t tednik in..............I S tednika la.............S.SS S tednika in.............i. S tednike la.............I tednik« la.............I 4 tednike ln............. 1M 4 tednik« in.............L 5 tednikov ia............ ali 5 tednikov In............I Za Bvropo J«..............$» 00 - Is polnite spodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja ali Mm Order v pisma in si naročite Proavoto, list, ki J« vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh «lanov preneha biti ¿1« SNPJ, ali «e se preseli proč od družine in bo sahhavsl sam rroj li tednik, bode moral tisti «Un Is dotične družin«, ki je tako »kupi naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nainaniti upramiltru lirt in obenem doplačati dotično vaoto liatu Prosveta. Ako tega m «t* tedaj mora upravniitvo snižati datum sa to vsoto naročniku. PB06VBTA, SNPJ, SS57 So. Lawndale Ave, Chicafo, 11L Priloženo pošiljam naročnino ss list Prosveto vsote 9....... 1) Ime.....................................& drsštfs *•••< N šalov «••••••••••••••••••••••••••*•••*•*** Ustavite tednik ln ga pripUite k moji naročnini od sledečih člsai mej« družin«: I)....,!,..«........»m...........»..«.m.Cl. draštvs k' ■ t).l.l,,,.......••»•••.■•••••.«••MMM.M.ČI' druèt»s i' 4).........................................čl. druitT« fc I).........................................Cl- druAtr» it *•••*••••••••••«••••••••••••• Država .....•••••• Nev naročnik..................Star naročnik...... mašttfsttrssrrsssssstrsssssrstu-tsssrrrrr-^' ■ jo hčer sa ženo. ' Razočara» je *Ulva prijatelja sta bila. In ven- bil. Tako je uiml v lepo prihod noet, in sdaj je vse izgubljeno. Vedel Je. da lord Melville nikoli ne izpremmi svoje odločitve, tiče mu je dostikrat pravil o lur-dovem ponoau, toda nikoli ni mi dar se je Melville umaknil, ko Je Stone odložil ple*ij>t\o. Vsega trga ae je Harry dobro zavedal in vedel Je. da je \ ka pruSnja zaman. V »tal je in ae tiho poslovil Nekaj gs je kiju- TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča Tiska vsblla sa vsselloe in shode, vlxitnic' __ knjige, koledarje, letake itd. v slovenakeim, srni slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jen" » T • VODSTVO TISKARNE APKLIRA NAJN^1** S.N.PJ., DA TISKOVIN« NAROČA V SVOJI TISKARNI Vea pojasnila Saje ***** , aaijsko deio pr*» kanadska H'" j« preganja plkele, ki oblegajo legamo Dominion Te z tile Ço, v Peterborm, Ont, PiSite pe le#or»act> ss S.N.P.J. PRINTER1 mi-O Sa LAWNDALE AVENU I Telefon Reck well 4SS4 CHICAGO, nx>