151. Številka. v soboto 9. julija I9Z1. LIV. leto LOVENSKI t dan popoldne, ImeaUl nedelje In praznike. estaejratl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 nt/M viSine l K, cd 30 m/m viSine dalje kupčijskl In uradni oglasi 1 ml m K 2-—. notice, i oslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpravnistro "„Slov. Naroda11 in „Narodna Tlakama«* nllca št. S, pritlično. — Telefon it 304. Snallova .»Slovanski Narod* velja ▼ Jugoslaviji: celoletno naprej plačan • K 300*— polletno....... », 150*— 3 mesečno......„ 75*— 1 M ...... I, 23 '" v Maallani ln po posti t V Inozemstvo i celoletno......K 480 — polletno »,240-— 3 mesečno „120-— •• ........ 40 ^™ Pri morebitnem pavISanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno dnt~ P° nakaznici. Na samo pismeni naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Dredniztvo „Slov. Naroda« Knanova nllca it. 5, I« nadstropji Telefon slov. 34. Dopise »prelama le podpisane in zadostno irankovane. Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velja 1*20 K PoStnina plačana v gotovini. M. Guignebert: * Versko vprašanje o Franciji. Versko vprašanje je v današnji Franciji silno zamotano in zavzema važno mesto. Tujci razumevajo to vprašanje zelo slabo, ker ga gleda* io preveč s svojega lastnega stališča in ne s francoskega. Po njih mnenju je Francija zelo verna in intolerant* na, za nje je versko vprašanje v Franciji vprašanje čuvstva, med tem ko je v resnici edinole politično vprašanj e,ki je, kakor v zadnjem času vsa politična vprašanja v Franciji, izgubilo na terenu. V Zdru* ženih Državah se versko vprašanje nikdar ne obravnava v parlamentu ali pri vladnih debatah, ravno na* sprotno je pa bilo to prej v Franci* ji in zato mislijo x\merikanci, da so Francozi verni in fanatični katoliki, mnenje, ki je čisto napačno. Bolje kakor tujci protestantovske vere ra* zumevajo francosko versko vpra* sanje tujci katoliške vere Ti čutijo, da se bo versko vprašanje pri njih stavilo enkrat z razvojem kulture na isti način, kakor se je v Franciji! Versko vprašanje v Franciji je edinole katoliško vprašanje. Pro* testantsko in židovsko vprašanje nI versko vprašanje, kajti niti prote* stantje niti židje ne nastopajo v po* liriki aktivno kot stranke in to jih razlikuje od katoliške stranke. Pro» testantovskega ali židovskega kleris kalizma torej ni in vzrok tiči pred vsem v tem, da so verniki teh dveh izpovedanj razpršeni po celi deželi in jih ni dosti. Katoliško vprašanje v Franciji je izključno politično vprašanje, vladno vprašanje, in najboljša opora katoliše stranke so stare stranke (monarhisti). Zvezani so tako tesno, da jih ni mogoče loči* ti. Redki so tisti katoliki, ki smatrajw za namen klerikalne stranke versko obnovljenje Francije, večina, tako* zvani »catholiques de facade«, ml* sli drugače, hoče le politično moč. To je treba razlikovati. Če začnemo proučavati katoli* ško vprašanje, se moramo čuditi, kako važen prostor zavzema v njem politika, tako da se zdi popol; noma kot politično vprašanje, kjer se mešajo s strankinimi interesi vprašanja vere, občutkov in vesti. •) G. M. Guignebert, profesor verske zgodovine v Parizu, je nam dal to svojo razpravo na razpolago ter avtorizi-ral g. St Gabra, da jo prevede, članek je zelo poučen in se da iz njega črpati marsikaj, kar velja tudi za naše razmere. Zato ga priobčujemo. Uredništvo. Razen tega imajo svojo socijalno, intelektuelno in izrecno religijozno stran, a vse v tesni zvezi s politiko. Hočem se na i prej baviti s politično stranjo. Katolicizem, to je cerkev, klerikalna hierarhija, na ka--tere čelu je papež kot vsegamogo* čen gospodar. Verniki so praktično gole ničle, vodi iih cerkev, slediti imajo pastirju. Vlada jih duhovni-štvo pod poveljstvom papeža. Fran* coski so vedno prakticirali popolno pokorščino proti kateremukolisibo; di povelju papeža. In s ponosom pravi francoska duhovščina: »Ml nismo kakor Nemci, mi smo najpo* nižnejši sinovi papeža«, kajti kakor znano so nemški katoliki in duhov* niki razne dekrete papeževe ostro kritizirali in se jim zoperstavljali. Kaj takega vFranciji splošno ni bilo. Cerkev je vedno igrala zelo važ; no vlogo kot politična organizacija in je kot taka imela do leta 1914. po? litičen program, ki je bil nasproten republiki in demokraciji. To pa iz dveh vzrokov: prvič je cerkev sila preteklosti in ostane zvezana s pre* teklostjo, drugič pa se je pogreznila v ultramontanizem. Zgodovina cer? kve do leta 1870. nam razloži, zakaj je od takrat naprej bila v nasprotju z republiko. Cerkev je sila preteklosti, zra-stla je zajedno z močjo kraljev. Kralj in cerkev sta postala mogoč* na, ker sta bila zaveznika in poma* gala drug drugemu. Cerkev je poma* gala kralju v fevdalnih boiih, v bo* jih za nadvlado v državi in mu je pripomogla do absolutne samovla* de. Zato so ji bili kralji le hvaležni, ker so jo rabili. Slednjič jo zlorablja; li, postala je njih sužnja, a bila je tudi kot taka še vedno vladarica du* ha, misli in vesti. Tiranstvo kraljev je ni oslabilo, ohranila si je duševno in moralno nadvlado v državi. Prišla je revolucija (1792) in z njo svoboda, izjava človeških pra» vic: vsi smo enaki po rojstvu, ni raz? like med ljudmi, kar je bilo ravno nasprotno doktrini cerkve (ne vere! to je treba vedno ločiti), 2.) vera je zasebna stvar, stvar vesti. S tem jo bila končana politična uloga cerkve v državi. Cerkev je postala privatna družba, ki nima nobene zveze z dr* žavo, kajti slednja priznava vsa ve; roizpovedanja in se ne briga za no* beno. To je bila popolna [očitev cerkve od države. Kot sila preteklo* sti je pa cerkev žalovala za pretek* lostjo in se zvezala s strankami, ki so hotele restavracijo. Razven tega se je vedno bolj pogrezala v ultra* montanizem, to se pravi v popolno pokorščino papežu, ki istotako ža> luje za svojo preteklostjo in politi* ka žalovanja za preteklostjo je pat najbolj žalostna politika. iMožje re* volucije so bili prav dobri, verni ka* toliki, z izjemo male peščice, mnogo boljši katoliki kakor marsikateri dandanašnji. Prišel je Napoleon in sklenil s papežem konkordat. A konkordat je bil velika zmota Napoleonova, bil je pogodba med dvema čleveko* ma, ki sta skušala drug drugega po* tlačiti. Napoleon je bil eden naj* bolj nevernih in skeptičnih ljudi (značilno zanj je, da duhovščine nikdar ni drugače imenoval kakor »la pretraille). Rekel je, da je cerkev kjuka k vplivu in to kljuko je treba vedno imeti v roki. Padec Napoleona in restavraci* j a leta 1815. sta prinesla zvezo ob tarja in prestola, upanje in program popolne zopetne upostavitve pre* teklosti. In tega leta se prične boj cerkve zoper vse principe demokra* cije. Leta 1830. pa je nastala med francoskimi katoliki nova struja, ki sta jo zastopala Lamennais in ča; sopis »!' Avenir«. Ta struja je hcte= la, da cerkev pusti svoje tradicije in naj se zveze z republikansko vla« do, saj so osnovne ideje republike iste kakor one, ki jih je učil Kristus: vsi smo po rojstvu enaki, ni razlike med nami. Papež Gregor XVI. pa je obsodil to gibanje z encikliko »Mirari vos« (1832) in ga na ta način uničil. 1848. so francoski katoliki napravili še en poskus, da bi prila* godili cerkveni ustroj modernemu mišljenju, propagator te ideie je bil Ozanam in časopis »1* Ere Nouvel* le«, a tudi to gibanje je papež zatrl. Papež Pij IX. je znan po svoji po* litiki »non possumus«, (* ne morem.) Leta 1864. je izdal incikliko Svila* bus, ki je obsodba vseh idej in ten* dene moderne vlade. Od leta 1870. naprej je cerkev pod vzela politično akcijo, ki se ime* nuje klerikalizem. Klerikalizem je politično mišljenje, ki temelji na cerkvi, in se ie poslužuje kot sred* stva, uničiti demokratske principe: svobodo mišljenja, govora in pisa* nja. Klerikalec, ki hoče vladati nad maso, si pravi, da je vera izvrstno sredstvo, da pomaga ljudem pre» našati njih revščino in bogastvo drugih. Cerkev nalašč meša kleri* kalizem in vero, ki nimata med se* boj prav nič skupnega, saj klerikal; ni program ni verski program, am* pak političen. Tako ie klerikalizcm kot račun, kot izrabljanje vere v politične namene prav malo sim* patična prikazen, in klerikalci, ka* kor na primer Leon Daudet ali Maurras, sedanja uredniki klerikalnega lista »L* Action Francaise<. sta, kakor večina drugih, popolna skeptika, ki bi bila srečna, če hI imela, kakor se je izrazil Napoleon, kljuko v rokah. Klerikalcev nc smemo zamenjati s pravimi, verni* mi, prepričanimi katoliki, ti so po* polnoma drugačni, ti stavijo kot prvo zahtevo prostost za vse ljudi, pravico, da ima lahko vsak svoje prepričanje, svoje mišljenje. Cerkev je delala, v Franciji protidržavno politiko, vkliub temu. da so biii duhovniki in škofje do le* ta 1905. državni, to se pravi, od dr* zave plačani uradniki, in čuditi se moramo nenavadni toleranci repu* blikanske vlade, da ie tako dolco dopuščala to stanje. Zakaj je cer» kev v boju z republiko podlegla in morala nositi vse konsekvence svo. jega poloma? Zakaj ni prej spoznala, da bo prišlo tako daleč? Vzrok tiči v tem, da so bili cer* kveni možje malo preudarni in ne; izobraženi. Posvetnega življenja ni; so poznali, živeli so med štirimi zi; do vi, se gibali vedno v enih in istih krogih, ki so imeli čisto napačne nazore o življenju zunaj. Ta njih omejenost se kaže v njih knjigah, ki so pisane v posebnem, dolgočas* nem, žalostnem stilu. O napeških aktih na primer se je reklo, da so pisani v stilu vrbe žaluike (stvle de saule pleureur). In tako ni ču* da, da ga je cerkev vedno polomiš la, kadar je kaj začela v politiki, cela vrsta aventur je sledila in vse so se žalostno končale. Tako je imela na primer cerkev naravnost imenitno pozicijo v sredi 17. stolet* j a, tudi leta 1815. je imela vse karte v rokah, a vse zaman, ni znala iz* koristiti situacije in sledil je polom. Republika ni hotela ločitve cerkve od države, in republikanski vodje od Ticra do Oombesa so bili vsi sovražniki te ločitve« pač sr» govorili, da bo enkrat v bodočnosti prišlo do ločitve, a za sedanjost so jo smatrali za nemogočo (»Ne ris; qcons pas cela maintenant!). Loči tev je bila posledica političnih napak cerkve in pretiravanj ultra* montanizma, ponižanja francoskega episkopata pred rimsko kurijo kot tujo vlado. Država ie izvršila ločitev nerada, »invitus invitam di-misit«, kakor pravi Sueton o ločitvi med Titom in Bcrcnico. Ni bilo namreč več mogoče prenašati napak cerkvene politike, katere VO. dilne misli so bile sledeče: sovra« štvo principov leta 1789. in pred = vsem svobode v vseh njenih oblikah, izrecna simpatija za vse reak* cijonarnc struje: rovalizem. antisc^ mitizem in militarizem in zaničcva= nje republikanskih zakonov. Boj zoper demokratske in rc= publikanskc ideje so vodile pred* vsem kon<4reL;aci jc. dc-oma z ver* slami sredstvi (nropoved, spoved), deloma pa s čisto modernimi sredstvi, kakor z volilnim bojem. Kleri* kalno bojno časopisje (La Croix. La Libre Parole) je bilo sramota francoskega časopisja pred vojno. Laži, obrekovanja in hujskanje je bilo na dnevnem redu. Teh listov pa ne smemo zamenjati z resnim katoliškim vernim časopisjem. Vedenje klerikalnega bojnega časopis ja je bilo čisto obnašanje nasilne politične stranke, prepleskane z božjo idejo, kar je napravilo stran; ko še posebno ostudno in ogabilo tudi pri poštenih katolikih. Slovenija p® sprejetju Milane. Minister dr. K u k o v o c je podal uredniku celjsko >Xove Dobec nastopno izjavo: Vrednost sprejetja ustave v skupščini je velika. Tudi če bi do tega uspeha ne bili prišli, obstajal bi naš narod raprej, in kar jo ustvarjeno z njegovo voljo, ostalo bi bilo dalje, tem lažjo, ker imamo močno in dobro disciplinirano vojsko. Vendar je velikega pomena, da so temeljni zakoni že tu, ker gre nujni razvoj zdaj mirnejše svojo pot naprej. Vlada bo imela prihodnje mesece polne roke dela, kajti ustava je okvir, na teh temeljih treba zdaj še lo izdelali podrobnosti. Zato ta vlada seveda no bo odstopila, ampak stoji baš zdaj zc»st<»jnil) kmetov, sporazumeti so za skupen program, po katerem se nujni daljnji posli izvrše. Vsaj radikalci in demokrati morajo misliti na skupno delo. Da bi se dalo brez en** izmed teh dveh strank delati, jo prazno. Sprememba pokra jinskih vlad • js nujna in se bode te dni izvršila* Mf-sto bana in predsednikov pridejo namestniki, seveda osebe, ki bodo program vladno večino izvajale. Razdelitev pokrajin v oblasti se mora pripraviti. Alfonz Daudet: 29 Tssrtarin na planinah Roman. Prevel dr. Ivo Šorli. Od hotela do poštnega poslopja je samo deset minut. Poslopje stoii sredi široke ži* vahne ulice, ki je samo nadaljevanje drevo* reda. Kavarna se tu vrsti za kavarno, pivnica za pivnico, vmes trgovine za tujce, prave skla* dovnice planinskih palic, gamašen, usnjatih pasov, daljnogledov, naočnikov z barvanim! stekli, čutar in nahrbtnikov — vsega in vse, kakor prav nalašč, da osramoča našega pla* ninca*odpadnika... Mimo korakajo v dolgih karavanah turi* sti, konji, vodniki, mezgi, modri in zeleni pajčolani. Pri tem pozvanjajo steklenice na hrbtih mimo korakajočih živali, okovane pa* lice tolčejo ob kameniti tlak. No, vse te ved* no nove procesije ga ne razburjajo. Niti po snegu dišeče sape, ki sunkoma prihajajo & planin, ne občuti — dovolj ima opraviti, če hoče zbegati vohune, ki si jih domišlja nepre* stano za seboj. Prvi vojak najsprednejših čet, ostrostre* lec, ki se plazi ob zidovih sovražnega mesta, se gotovo ne pomika z večjo opreznostjo da* lje, nego Taraskonec na kratki poti iz hotela do pošte. Ce začuje le najtišjo stopnjo za seboj, že se opremo ustavi Dred kako toto* grafsko izložbo ali pa prelistuje kako angle» ško ali nemško knjigo, da prisili tajnega po* licista, naj gre on naprej. Ali pa se naenkrat obrne in s strašno srepim pogledom premeri zdaj debelo deklo iz kake gostilne, ki gre na; kupovat, zdaj nedolžnega češplfevca oziroma riževca, ki nato prestrašen skoči s trotoari a in misli, da ima norca pred seboj. Ko dospe do pošte, ki ima bogve zakal predale kar s ceste, stopi Tartarin še parkrat gor in dol in temeljito premotri vse obraze; nato pa plane tja, porine glavo do ramen v odprtino ter zašepeta par besed, toda tako nerazločno, da jih mora ves obupan vselej Še ponoviti. Ko pa ima naposled skrivnostni za» voj že pri sebi, se vrne po velikem ovinku okrog kuhinj v hotel. Manilov in Bolibin sta čakala novic sko> raj vedno pri svojih prijateljih. Iz varčnosti in tudi previdnosti namreč nista stanovala v hotelu. Bolibin je našel posla v neki tiskarni, Manilov pa, zelo spreten v umetnem mizar« stvu, je delal za podjetnika. Nju dveh Taras* konec ni posebno maral; eden mu je bil ne« prijeten, ker je tako pačil obraz in se vedno posmehoval, drugi ga je preganjal s svojimi divjimi pogledi. In potem jima je bila videti še Sonja tako prav posebno naklonjena.... »Ta človek je junak!« je rekla, če je go* vorila o Bolibinu in je pripovedovala, da je tiskal tri leta čisto sam v sredi samega Petro* grada revolucij onaren list. Tri leta, De da je le enkrat šel iz hiše, ne da se je prikazal le enkrat pri oknu. Še spal je v omari, kamor ga je vsak večer z njegovim skrivnim tiskarskim strojem vred zapirala njegova gospodinja. In življenje Manilovo, ko je prežal šest mesecev na ugodno priložnost v kleti zimske palače! Po noči je spal kar na svoji vreči z dinamitom; radi tega ga je začela glava ne; znosno boleti a tudi živci so mu odpovedali. To stanje se je še poslabšalo radi večnega nemira in nenadnih navalov policije, ki je menda dobila nejasno opozoritev, da se nekaj pripravlja. Nekoč je nepričakovano zajela vse delavce v palači. Enkrat, ko je prišel Manilov po dolgem času spet iz hiše, je srečal na Ad; miralskem trgu člana revolucijonarnega od« bora, ki ga je spotoma čisto tiho vprašal: — Ali je? — Ni še, je odgovoril oni, ne da bi pre* maknil ustnice. Naposled pa je nekega fe* bruarskega večera na isto vprašanje odgovo* ril z največjim mirom: — Je!... In skoraj neposredno na to je potrdil nje« govo izjavo strašen grom. Vse luči v palači so istočasno ugasnile, in trg se je pogreznil v popolno temino, iz katere se je slišalo samo še kričanje ranjencev, glasovi trobent ter te; kanje vojakov in gasilcev, ki so prihajali z nosilnicami. — Ali ni strašno? je končala Sonja svoje pripovedovanje. 2rtvovat\ toliko čJovcških življenj, toliko napora, toliko poguma in bi; stroumnosti, pa vse zaman!.. • Ne, ne, ti umori na debelo gotovo niso prava pot! .... Oni, ki mu je namenjeno, le uide.... Pravi in najmanj nečloveški način bi bil, da greš trdno odločen in dobro oborožen nad carja samega, kakor ste vi šli nad leva. Postaviš se k oknu ali vratom voza ... in ko se pelje mimo.... —Ma da ... ni kaj reči... je odgovoril Tartarin nekoliko v zadregi in kakor da ni razumel, na kaj ona meri; takoj nato pa js za; čel s kom izmed mnogih navzočih kak filo« zofski ali humanitarni pogovor. Zakaj Boli; bin in Manilov nista bila edina, ki sta zahaja; la k Vasiljevim. Vsak dan so sc tam pojavljali novi moški in ženski mladi obrazi; moške bi bil človek imel za uboge študente, te plavolase in rožna* te ženske s trmastimi čeli in pogledi divjih-otrok, kakor jih je imela tudi Sonja, pa a* prenapete domaČe učiteljice. Vsi pa so bili sami izgnanci in ljudje iz* ven postav, nekateri celo že na smrt obsojeni, a radi tega prav nič manj mladostno živahni. Smejali so se in glasno vsi vprek govorili. In ker so skoro vsi znali francoski, se je Tar; tarin med njimi kmalu izvrstno počutil In brali so svoja pisma, kovali svoje na* črte in si izmišljali napačne parole, da zme; dej o policijo, kuhali skratka v vseh svojih za; rotniških loncih kar pred njim, njegova domi« šlija pa je to romantiko brezkončno uživala« 36 2 stran .SLOVEiw^ i,AROD p dne 9. julija 1924. *tev. 151 Cfleue Slovenije smo vezani le na najvišje število 800.000 dud, katero more obsegati oblasti. Ker nas Je Slovencev več nego toliko, seveda ne more ostati vso, kakor je danes. Popolnoma stvar sporazuma med nami medsebojno in s skupščino in vlado je pa daljnje postopanje. Ako bodo slovenske stranke pametne, dosegle bodo, kar narodu in njim najbolj odgovarja. Ni izključena enota z 800.000. Eer pa za drago potem ni — ljudi, lahko računamo s tem, da se en del združi s hrvatskimi oblastmi, in da glavno mesto (Ljub lian a) s predmestji ostane posebej in vse drago z nekimi korekturami skupaj ena oblast To ni toliko politično nego praktično vprašanje, ue dobimo oblast ljubljansko In oblast mariborsko, katera eventualnost se je najbolj povdarjala, treba trezno premisliti o mejah, a tudi to naj se ne razpravlja iz malenkostnih vidikov kake čitalniške debate. Stvar bo z vršena v pol leta in ka~ I korkoli bo, tako bo moralo biti dobro. Vse to so le oblike, glavna stvar fa — pamet, in ta se naj Slovencem zopet vrne in dobro bomo živeli. Demagoge, ki so še le zdaj začeli brez prediz-obrazbe politizirati, treba čuti in oceniti, ravnati pa po stvarnem položaju. To bo skupščina in vlada — storila. Narod bo pa hvaležen, 6e preko vsega tega pride kmalu k drugim nalogam. v naših velikih občinah ne moremo pustiti, kar slučaj nanese. Svoboda ne sme biti trma in objestnost Najvišja iz vrševalna oblast naroda, to je namreč vsakočasna vlada, je narodu tudi tu najbolj odgovorna in se mora te odgovornosti zavedati. Ne more se dati n. pr. Ljubljana v roke ljudem, ki bi nekega dne sklenili rezolucijo za revizijo ustave. To je jasno kot beli dan, še Jasneje nego kompromis g. Peska s komunisti. To tudi ni prikrajsevanje slobode, nego odklonitev nedopustnosti. PolitICne uesfi. = Predsednik dr. Baltig v Beo-In. V Beograd je dospel predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Baliti Njegov prihod je v zvezi z vprašanjem likvidacije pokrajinskih vlad in Imenovanjem kraljevih namestnikov. a= Načrt novega volilnega zatona. Beograd, 7. julija. Parlamentarni klub demokratske stranke je na današnji popoldanski plenarna seji sklenil, da pripravi ves potrebni materijal za uvedbo novega volilnega zakona in to zato, ker je to vprašanje sedaj v skupščini aktuelno in potrebno reforme. Poslancu dr* Voji Marinkoviću se je poverila naloga, da izdela načrt novega volilnega zakona. Dr. Marinković je to nalogo sprejel in pričel z delom. s Regent ostane dva tedna v iao-Semstvn. Beograd, 7. julija. Ako ne nastopi nenavadna politična situacija, ostane regent Aleksander v inozemstvu dva tedna. rs Politično zatišje. Ministrski predsednik g. Pašić je še vedno bolan, pečina ministrov je ali na potu ali pa so pripravlja, da zapusti Beograd. Skoro vsi narodni poslanci so na agitaciji in je popolnoma naravno, da je nastala popolna politična stagnacija. Politični barometer ne beleži nobene i spremembe in je prejkono tudi v prihodnjih dneh ne bo beležil, ako jih ne bodo izzvale prilike zunaj skupščine. — Pašić in dr. Ribar častna člana mesta Zemuna. Beograd, 7. Julija. V priznanje velikih zaslug za uresničenje ustave je zemunska mestna občina imenovala ministrskega predsednika Nikolo Pašića in predsednika skupščino dr. R i barja za častna člana občine. = Finančni minister na potovanju. Beograd, 7. ulija. Ker je finančni minister dr. Kumanudi za 15 dni odpotoval v Split, ga nadomestuje za njega odsot-nos ti minister šume in rude dr. Kriz-Stan. as Dr. Korošec stopi v vlado. Beograd, 7. julija. V beogradskih političnih krogih pričakujejo, da pride te dni v Beograd dr. Korošec, da stopi v stike z vlado. Klerikalci uvidevajo, da je po sprejetju ustave njih politični položaj nevsdržljiv. = Mandat Stofana Protića. Beograd, % Julija. Vprašanje mandata Stojana Proti ča Se ni odstavljeno z dnevnega reda, vendar smatrajo radikalci to vprašanje za lokalno. = Komisija za oeeno uredb. Posebna komisija pravosodnega ministrstva za pregledovanje in oceno do danes izdanih uredb jo prekinila svoje delo, ker se je njena pristojnost prenesla na zakonodajni odsek. časopisje, ki tako proslavlja Sforzo, bo doseglo ravno nasprotno: ono nas sili, da pokličemo na Sforzino mesto moža, ki ne bo zaupal Franciji. Te gorostasne neumnosti si ne moremo razlagati s tajnim sovraštvom francoske politike, ampak z veliko nevednostjo in arogan-co Francozov, ki vidijo samo ono, kar jim prija. == Omembe vredne besede grofa Sforzo. V pogovoru z dopisnikom »Tribune« je branil grof Sforza svoje stališče z oziram na napade laških rrena-petežev. Sforza je branil sebe odločno in po vrsti uničujoče zavrnil vse očitke njegovih nasprotnikov. V kratkem iz« vlečku je dejal: Ne uvidim sicer potrebe polemike, ker je laški narod z izjemo par skupin, složen. More se reči, da se v Italiji često stvari trenotnepa pomena presojalo kot bistvene. Če bi n. pr. določila vlada dva ugledna parlamentarca, ki sta znana kot dobra Italijana, ki pa nimata predsodkov glede dalmatinskega in italijanskega vprašanja, da objektivno presodita, če so Italijani v Jugoslaviji v resnici preganjani, in če bi se vse to v interesu stvari samo vršilo Čisto tiho in se zaslišali rudi Slovani, kak vihar bi sprožil. — Napadajo mene? Ne izplača se odgovarjati. V Rapallo smo šli, da služimo Italiji In moralno zadoščenje nam je bilo, če smo kaj dosegli. V Rapallu smo izvrševali največji pritisk na ju-goslovenske delegate in spominjam se svoje besede, ki sem jih izrekel: »VI ste politično še silno mladi; v volni ste heroičen narod, toda silno bojazljivi v političnem boju. ko si nadevate izraz izdajalca, če žrtvujete par sto tisoč Slovenov.«. Imeti smo morali pred očmi najvišje interese Italije, ne pa, da se bojimo nepriljubljenosti. Trumbiču so pljuvali v obraz, Vesnić in Stojanovič sta mrtva in njih oriia-telji trde, da je rapallski dogovor pospešil njih smrt. — Crnagora? Mnogo bi se moglo reči, sicer pa velja tudi za Črnogoro, da je treba presoditi vse na licu mesta, ne pa poslušati samo beguncev, ki nikdar ne presojajo jasno. Pa naj bodo to francoski emigranti pred sto leti, ali ruski begunci od danes. Kar se tiče luke Đaroš, priznajo že danes mnogi, da smo podali tako rešitev, ki jamči dobrobit Reke. Sicer pa je gotovo, da se bodo nekoč Italijani še čudili, da so se mogli radi tega vprašanja toliko razburjati. Sicer je pri nas navada, da vedno najdemo točko, o kateri zavisi kar cela usoda Italije. Enkrat je ta točka v Afriki, drugič ob Adriji. Po mojem mne- =r Novi italijanski zunanji minister nju pa lezi ta točka edino ob Dardane- sa izvedbo rapallske pogodbe. Mar eheze della Torretta, ki se mudi te dni v Parizu, je izjavil nekaterim novinar-|em o priliki svojega imenovanja za ministra zunanjih poslov, da se njegova politika ne bo dosti razlikovala od one njegovega prednika. — Kakor poročajo iz Rima, bo prvi čin, ki ga bo storil sovi kabinet v zunanji politiki, izvedba rapallske mirovne pogodbe. = O novi italijanski vladi piše »Berliner Tageblattc: Bonomijev kabinet se mora smatrati le kot prehodno ministrstvo. V podučenih italijanskih krogih se priznava, da je Giolitti podpiral Bonomija pri sestavi kabineta in da bo Giolitti kmalu zopet prevzel mi- To dokazuje lah, ker tam preko vodi cesta v Rusijo in Azijo, kamor moramo prodajati svoje izdelke. V zavezniškem svetu pa zasledujemo to točko stalno. Uspeh pa je odvisen od ugleda, ki ga ima Italija med svetom. = Za »razorožitev« fašistov in seči j aKs to v. Rimsko časopisje javlja, da se bo v kratkem "vršilo pod predsedstvom zborničnega predsednika faži6tovsko-socijalistično zborovanje, kjer se bo sklepalo o >materijalni in duševni razorožitvi« obeh strank. Obe stranki bosta predložili parlamentu predlog za povrnitev medsebojno storjene škode. — Poljski zunanji minister o poljsko - romanski pogodbi. Iz Varšave poročajo, da je zunanji minister Skir- nistrsko predsednistvo. tudi dejstvo da je v novi vladi finan- i munt v seji državnega zbora izjavil, da eni minister Soleri kot zastopnik Gio- i© pogodba z Romunijo prva politična liltijeve skupine. Soleri je eden najin- I pogodba, ki priznava vzhodno polisko timnejlih prijateljev bivšega ministrskega predsednika. Novi zunanji minister, MvŠi poslanik na Dunaju, della Toretta, je 48 let tar ter je bil 12 let legacijski svetnik v Petrogradu, potem poslanik v Monakovem, govori rusko in nemško ter je znan kot dober poznavalec Rusije. Radikalne spremembe v italijanski zunanji politiki se pod nje- govim vodstvom ne more pričakovati, ►pozicijo proti Bonomiju bodo tvorili socijalisti in komunisti, kakor tudi fašisti in nacijonalisti. Meščanska levica in katoliška ljudska stranka bosta tvorili večino vsaj tako dolgo, dokler so ne vrne Giolitti. =r Idiotske tožbe. Pod tem naslovom priobčuje fašistovsko glasilo >Po-nolo d* Italia« nastopno brzojavko iz Pariza: Tu žaluje vse za Sforzo. Ni lista in ne politika, ki ne bi govoril gin-ljivih žalostink. Na vsak način nas hočejo prepričati, da je bivši zunanji minister izkazal Italiji ogromne usluge, da je bil velik mož in na smo storili veliko neumnost ko smo ga vrgli. In vse to iz strahu, da bi mogel biti njegov mejo. Nadalje je izjavil, da je ta pogodba v bistvu vojaška obrambna zveza obeh držav proti sovjetski Rusiji. V slučaju, da bi se gibanje za ločitev zapadne Galicije od Poljske istovetilo z ukrajinsko politiko, bi se mogla zveza med Poljsko in Romunijo brez nadaljnjih korakov udejstvovati. Minister je tudi izjavil, da bo sledila tej vojaški zvezi v kratkem tudi trgovska pogodba. š Klerikalni fanatizem na Slovaškem. »Narodni Listv« doznavajo iz Trenčina - Toplic, da so oboroženi pristaši ljudske stranke zahtevali na kolodvoru, naj se odstrani Husova slika. Orožništvo je streljalo, ubilo eno osebo ter eno težko in eno lahko ranilo. = Bratislava, sedež donavske ko-misife. »Neue Freie Presse« javlja iz Budimpešte: Novi predsednik donavske komisije Rosettl je objavil, da je pariška konferenca določila Bratislavo za sedež donavske komisije. = Bela Kun aretiran? Dunajski listi priobčujejo vest ukrajinskega ti- Telefonska In brzojavna poročila. IMENOVANJE KRALJEVIH NAMESTNIKOV. ~ G. IVAN HRIBAR NAMESTNIK V SLOVENIJI. — Beograd, 7. julija. Jutri bo podpisan ukaz, s katerim se imenujejo kraljevi namestniki. G. Ivan Hribar, dosedanji poslanik - minister v Pragi, le imenovan za namestnika v Sloveniji, g. Jural Demetrovič, novinar in poslanec ie imenovan za namestnika v Zagreba, g. Gjurgje-vič za Sarajevo tn g. dr. Petruič, član kasacijskega sodišča B v Zagrebu, za Dalmacijo. POLJSKA STOPI V MALO AN-TANTO. — d Berlin, 7. julija. *Freiheit« javlja, da se bo Češkoslovaški minister za zunanje poSle dr. Beneš v kratkem sestal z poljskim ministrom za zunanje posle v Zakopanih, da se pripravi pridružitev Poljske k mali antanri. ŠOLSKO VPRAŠANJE V JULIJSKI BENEČIJI. — Trst, 7. Julija. Ker so Jngoslove-ni znova predložili vladi spomenico s svojim zahtevami na šolskem polju, se je oglasil italijanski profesor G i no Saraval v »Piccolu«, nasvetujoč, kako naj se resi to šolsko vprašanje. Pravi, da Jugoeloveni zahtevajo obrtnih, trgovskih in srednjih šol 27. Saraval je tega mnenja, da morajo biti vse srednje feole, kolikor jih je potreba v Julijski Benečiji, izključno italijanske. Višje strokovne šole (obrtne, trgovske, nau-tična akademija) naj bi bile tudi italijanske, ali radi bližine z Jugoslavijo je potreba na teh Šolah tečajev, da se gojenci priuče slovenščine in hrvaščine. Učiteljišči naj bi bili dve in sicer naj se izpopolni že obstoječe sloveneko učiteljice v Tolminu, hrvatsko učiteljišče pa naj se otvori v Sežani na Krasu. Učni jezik bi bil slovenski, oziroma hrvatski, vsi gojenci pa bi se morali temeljito priučiti italijanščine. Ju-goslovenske ljudsko šole naj se otvori-jo povsod! med Jugosloveni, kjer so potrebne, poučevati pa se mora v njih z veliko skrbjo italijanščina. Saraval zaključuje, da ako se to zgodi, bo zadosti preskrbljeno za kulturne potrebe jugoslovenskih državljanov, ne da bi se prišlo v navzkrižje s političnimi in nacijonalnimi potrebami italijanske države. VELIKANSKI DELAVSKI SHOD PROTI FAŠISTOM V RIMU. »— Rim. 7. julija. V sredo zvečer se fa vrSil velikanski shod delavstva raznih političnih vrst, na katerem se Je slovesno protestiralo proti fašistov-skemu terorju. Delavcev Je prišlo nad 30.000. Vlada je izdala stroge varnostne naredbe, ker se je bilo bati krvavih spopadov s fašisti. Postavila je v varnostno službo tudi vojaštvo. Fašisti so bili vsi na nogah in prišlo jih Je na stotine tud! la raznih drugih mest, kakor so izjavili, ne da bi žalili ali provocirali, marveč da branijo svoje lastne institucije. Klub vsem varnostnim odredbam je vendar prišlo tuintam do krvavih pretepov in težko ranjenih in ubitih je več oseb. KONFERENCA V PORTOROSE ODLOŽENA. — Rim, 6. julija. Ko je italijan» ska vlada dobila iz Londona pred* dlog za odložitev konference v Por« torose, se je obrnila tozadevno na interesirane vlade. Ker se je večina izrekla za odložitev, se sedaj urad* no naznanja, da je mednarodna konferenca v Portorose, ki se je imela pričeti 9. julija, odložena na nedoločen čas. BRIAND O ORIENTSKEM VPRA SANJU. — d Pariz, 7. julija. Ministrski predsednik Briand je danes v finan* čnima odsekoma za zunanje posle in finance podal izjave o orijent* skem vprašanju. Izvajal je, da bode hitra rešitev med Francijo in Tur» čijo še neurejenih prašanj, kakgr tudi novo umerjenje francoske po litike v Siriji omogočili, da se do najmanjše mere zniža moč franco* skih zasedbenih čet, kakor tudi splošni izdatki. — d Pariz, 7. julij a.Listi opozar* jajo nad vse ugoden vtis, ki ga je napravil Briand s svojimi včeraj* šnjimi izjavami v obeh senatnih odsekih, kar je prišlo do izraza tudi v tem, da je predsednik Poincaro izrazil ministrskemu predsedniku iskreno zahvalo. Glede vzhodnega vprašanja se je izrazil ministrski predsednik nadalje, da je trdno prepričan, da se podpiše mir Tur* čijo v najkrajšem času, pri čemer je vsekakor možno, da ostane poprava mej pridržana posebnemu dogovo* ru. Briand je omenil, da je v najkraj* sem Času pričakovati osvoboditve vseh še zadrževanih francoskih u» jetnikov. Kar se tiče v Carigradu se nahajajočih francoskih čet, se te nikdar ne bo bodo uporabljale za vojne opracijc v grško-turškem sporu. AKCIJA PROTI BOLGARIJI. — d Beograd, 7. julija. Presbiro poroča iz Londona: Diplomatski do^ pisnik »Dailv Telegrapha« piše o no* vi bolgarslri nevarnosti: Francija in Anglija bosta podpirali korak grške in romunske vlade v Sofiji, katere* mu se bo pridružila tudi Italija. j Skupna akcija je potrebna, ker se je dognalo, da ima Bolgarska dvakrat več vojakov, kakor bi jih smela imc» ti po mirovni pogodbi. Našla se je bolgarska naredba, ki kaže, kako je Bolgarija izigravala odredbe mirov* ne pogodbe. V tej naredbi se nala* ga vojaškim edinicam, da prikrijejo orožje in konje prod medzavezniško orožje in konje pred medzavezniško komisijo. Bolgarsk vladi menda ma* hinacije vojaških klik niso znane. Te klike so napravile še drug trik. Na zahtevo bolgarskih sosedov se se poštne znamlce s Ferdinandovo sliko vzele iz prometa, zato so se pa izdale nove znamle z zemljevid dom Bolgarske v mejah, ki obse£a» jo Srbijo do Mora ve, Macedonijo in Dobrudžo. MILEJŠI KOMUNISTIČNI RE* ŽIM. — London, 5. julija. »Morninc-post« poroča, da je Krasio podal predlog za trgovski dogovor med Francijo in Rusijo. Francoska vla* da pa je ta predlog odločno odklo* nila. Krasin je zajedno izjavil, da so sovjeti sklenili, da se komuni* stični režim znatno ublaži, tako da bo ponudba Rusije za Francijo po. polnoma sprejemljiva. List dostav* lja še, da je Krasin naprosil Llovd Georga za priznanje boliševiške vlade, kar ima služiti kot izenačenje za nove pripustitve meščanskemu prebivalstvu v Rusiji. DOGODKI V GORNJI ŠLEZIJI. — d Berlin, 7. julija. Kakor po» roča »Deutsche Allgemeine Zei=> tung« iz Opol, so poljski vstaši nas padli Krolevsko Huto. Med silnim streljanjem so prodrli v sredo me* sta, kjer so oplenili trgovine in od? vedli s seboj več oseb. GRSKO*TURŠKA VOJNA. — d Angora, 6. julija. Uradno turško poročilo od danes se alasi: Boji pri Izmidu. Grške izgube so precejšnje. V odseku Kusel so bile odbite grško prednje straže. Z VSEH KONCEV SVETA. — d IVasblnalon. 7. Julija. Včeraj se Je vršila v New Yorku velikanska manifestacija proti alkoholnemu zakonu. Tisoče demonstrantov Je defiliralo pred županom. — d Moskva, 7. julija. Svet ljudskih poverjenikov ie sklenil, ukiniti vse omejitve, ki se tičejo kroženja v republiki veljavnih denarnih znakov, ki se nahajajo v rokah zasebnikov ali organizacij. — d VVashlngton, 7. Julija. Iz Koreje poročajo o resnih spopadih med Koreanci in Japonskimi vojaki, pri katerih so imeli Koreanci 500 mrtvih in ranjenih. Na tisoče nezadovoljnih Koreancev se želi združiti s sibirskimi boljSeviki. — d VVashlnzton, 7. Julija. Celokupno angleško brodovje v Srednjem morju Je na potu v Carigrad. — d London, 7. Julija. BivSi angleški minister za zunanjo posle lord Balfour le umrl. — d Berlin, 7. julija. Državni zbor se je po do vrnitvi več manjših zakonskih načrtov odgodil do 6. septembra. — d Budimpešti 7. Julija. Jutrišnji uradni list bo objavil vladno naredbo, po kateri se bo odredba glede uvoza bankovcev c madžarskim žigom Izpremerrila tako, da se bo smelo v potnem prometu namesto 10.000 kron prinašati samo 5000 v bankovcih z madžarskim žigom brez posebnega dovoljenja finančnega ministra v deželo. — Varšava, 7. Julija. Trgovinska pogodba med Poljsko in Romunijo Je bila podpisana dne 1. Julija v Bukarešti. Iz naie hraljeulne. naslednik prijatelj Nemcev. Večkrat se , skovnega urada, da so v vlaku, ki vozi vprašam, ali ni Quai d' Orsay, ki vodi j iz Moskve v Harkov prijeli nekaj za-časopisje, v rokah slaboumnih. Poveli- 1 padnoevropskih komunistov, med nji-eevanje mrtvega Sforze žali čustva I ta- I mi tudi Belo Kuna. Ujsaov, ki so m umorili- Francoska I . m*m_m*- 1 — Pasifeva bolezen. Ministrski predsednik g. Pašić se od 6. t. m. počuti znatno bolje, vendar ne toliko, da i smel zapustiti sobo. V par dneh bo B. Pašić menda uopolnoma okreval in bo zopet prihajal v ministrstvo. Za sedaj prihajajo načelniki oddelkov k emu. — 9!ovence nasele na Kosovem. Ker je končana kolonizacija dobrovolj-csv, bo ministrstvo za agrarne reforme koloniziralo sedaj večje število Slovencev na Kosovem in v Metohiji. Delajo 6e že priprave za transport — Konferenca o plovbi na morju. Beograd, 7. julija. V Bakru Js bila te dni konferenca plovitvenih društev, ki li raspravljala a uvedbi pomorskih zvez in plovitbl na morju. Tej konferenci prisostvujoči delegat ministrstva saobraćaja je izjavil, da bode vlada dala družbam denarno pomoč za vse na konferenci določeno zahteve in da predloži skupščini primerne reforme pomorskejra prometa. — Bogati sledovi rude v kačanskem okrugu. Iz Beograda javljajo, da so v selu Prilepti kačanskega okruga izsledili bogate in velike sledove raznih rud, posebno črnega premoga. Spominjajte se Dražbe sv. Cirila in Metoda. llsfaua Kraljevine Srbsn Hraatou in SiĐuenceu. Clcn 16. Znanost in umetnost sta svobodni In "bivata zaščito in podporo države. Vse-ućiliški poduk je svoboden. Poduk Je državen. V vsej državi sloni poduk na eni in isti osnovi, prilv KJevajoč se ljudstvu. Ira« teretna ie namenjen. Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnesa Jedinstva in verske strpnosti. Osnovni poduk je državen, občen In obvezen. Verski poduk grafskih in telefonskih sporočil razren v slučaju kazenske preiskave, mobilizacije ali volne. Vsi oni, ki prekršilo tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih poročit, bodo kaznovani po zakonu. Člen 19. Vsak državljan ima pravico, da neposredno in brz o žirom na procesualno ekonomijoc onemogoči tak >izzlvajo6 politikantizem«. — Vsled dogodkov na Reki so bili nozva-li fašisti meščane, da v znak sožalja razobesijo s floro ovite zastave. Meščanstvo se je, hočeš nočeš pozivu odzvalo. Silili so tudi Slovence, ki pa se po večini niso udali. ampak so šli protestirat na kvesturo, češ »Žrtve na Reki so padle veled strelov italilanskih karabinierjev. leirionnrji pa veljnk) za nas za upornike, ker so se zonerstavili varnostnim organom. Nikdo ne more za to zahtevati od na«, da bomo aimnati-ajrali a uporniki«. 151. Stev. .SLUVtiNSKJ NAKUU*, Oiic 9. Julija um. stran 3. Kongres Udruženja gled. Igralcev SHS. Zaključek. Včeraj ob 6. zvečer so bile plenarne razprave kongresa zaključene. Kongres j« v popoldanski razpravi sprejel protest proti imenovanju g. IrešCeca za intendanta zagrebške opere na ministrstvo prosvete. Kongres je dalje z soglasnim odobravanjem sprejel predlog g. Razbcr-gerja za podržavljenje narodnega gledališča t Mariboru. Nato Je podpredsednik g. Cvljanovič zaključil razprave kongresa, zahvaljujoč se v iskrenih in prijateljskih besedah bratom Slovencem za izkazano gostoljubje in naklonjenost Med oduševljenim ploskanjem in viharnim odobravanjem se Je g. Cvijanovič spominjal vseh slovenskih kulturnih organizacij, zlasti »Pevske Zveze« te »Ljubljanskega Zvona«, ki so pripomogli s svojim sodelovanjem do uspeha. Z vzklikom: »Živela naša popolna, velika svoboda! Živela naša ujedinjena država!« je zaključil svoj govor, nakar so navzoči ob gromkem in veličastnem odmevu dvorane zapeli »Lepa naša domovina!« Zbor Je na to soglasno sklenil obširna deset točk obsegajočo resolucijo, Iz katere objaljamo najglavnejSe točke: 1. ureditev gmotnega položaja g!ed. igralcev potom zakona, 2. za sedaj primerna podpora Članom Udruženja, 3. minimalna plača 3000 kron, 4. stalen referent v oddeljenju za ametnost pri ministrstvu prosvete, 5. gle- de angaima Inozemeev se zahteva, da se ne morejo angažirati z večjo plačo kot domačini, 6. povišanje plač odnosno subvencije novosadskemu in mariborskemu gledališču, 7. podržavljenje narodne«! gledališča v Maribora In druge točke. Po sprejetju resolucije je g. Radenko-vlć naznanil Izid volitev v centralni odbor Udruženja. BiH so izvoljeni: g. Bruna C v e t k o v I č soglasno za predsednika, za podpredsednike: gg. Joco Cvijanovič, Alojzij Drenovec (LJubljana) in Stjepan Vojničič, za blagajnika: g. Aleksander Tu-cakovlč In za tajnika g. Vlastimlr Stefano-vič. V upravni odbor: gg. Rudolf Ertl, Dragoljub Goslč, ga Zanka Stokič, Ljuba Stanojevič, Miodrag Rlstič, BotIvoJ Stefa-novič In Vojeslav Turlnski. V nadzorstveni odbor: gg. Dimitrije OinIČ, ga. Teodora Arsenovlč, Vlade Dragutinovič, Milan Mar-kovlč in Jovan Antonijevič. Kongres je bil na to zaključen. Zvečer Je bila v operi predstava »Pljusak« beogradskih Članov In poslovilni večer. Občinstvo Je Beogradčane viharno In iskreno pozdravljalo. • • • Pri dopoldanski razpravi Je kongres po anketni sekciji izrekel g Nučiču priznanje za vodstvo mariborskega gledališča. narodno gospodarstvo* — ng Amerikanska finančna vprašanja. Kakor se čuje, so mednarodni zastopniki bank izjavili na konferenci, ki se je nedavno vršila in kateri so prisostvovali ameriški predsednik Morgan in drugi financ* nikil da se v bodoče pri vseh fi* nančnih operacijah mednarodnega značaja naprosi oblastva za njih privoljenje. Zastopniki vlade so izjavili, da treba skupnega posto* panja vlade z bankami, ki se bavijo z mednarodnimi posli. Dormneva se, da bo potrebno privoljenje vla* de, še predno so določene v tej za* devi splošne smernice. Mednarod* ne transakcije se morejo oficiozno predložiti vladi, ki presoja, ali se te kupčije skladajo s politiko, kakor jo namerava vlada. Rok za vračanje steklenic mi« neralne vode (izvoz v svrho vrnit* ve) je podaljšan na 6 mesecev, do* čim je v členu 78 carinskega zako* na določen na tri mesece. (Službene novine broj 145.) Glede carinskih olajšav ob uvozu blaga iz inozemstva, če gre za potrebe siromašnih cerkva ter glede uvoza meterijsla za brodar* ske potrebe, objavljajo »Službene Novine« št. 145 poseben razpis vsem carinarnicam. Dneone uesti. V Ljubljanu 8. folija 1921. —■ Praznovanje rojstnega dne kralja Petra. Deželna vlada razgla* ša službeno. Dne 12. julija se p raz* nuje rojstni dan Njegovega Veli* čanstva kralja Petra I. kot držav* ni praznik. V svetiščih vseh ve* roizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi, z zahvalno pes* mi j o In kraljevo himlno. V šolah se pouk ne vrši. V državnih in drugih javnih uradih In obratih počiva vsako de* lo. Tudi sicer naj delo na ta dan v vseh obratih poči* v a, trgovine naj bodo za* prte. Razobesijo naj so povsod državne in narod* ne zastave. Po cerkveni slavno* sti se vrši vojaška parada, po para* di pa v slavnostnih prostorih pred* sedništva deželne vlade svečana poklonitev in čestitanje, Korpora* cije in društva, Id se žele udeležiti poklonitve, naj blagovolijo to na* znani ti najpozneje do 10. t. m. ust* meno ali pismeno predsedništvu de* želne vlade, — Kaj se pripravlja na Koro* škem? »Beogradski Dnevnik« po* roča: »V zadnjem času se opaža na Koroškem severno od Drave nad vse živahno kretanje avstrijske voj* ske. V Celovec je dospelo več vo* jaških transportov, kjer se še sedaj nahajajo in čakajo, da se jih odpoš* Ije na važnejše strategične točke. V zvezi a tem pritiskajo koroške oblasti na naše prebivalstvo na Ko* roškem, da bi se odreklo svoji aspi« raciji za združitev z našo državo. Razni avstrijski agentje posečajo kraje, v katerih je naš živel j v veči* ni, ter z grožnjami vplivajo na naše ljudi, da ne smejo delovati v korist naši narodni stvari.« Ta vest »Beo* gradske g a Dnevnika« se krije z na« širni informacijami. Avstrija bi se imela po določbah saintgermain« skega miru razorožiti, na Štajer* akem se je ta razorožitev že zauka* zala. Na Koroškem! pa nemško na* cijonalna gospoda noče ničesar sli* šari o razoroženju, nasprotno, zdi se, da se je koroškim mogotcem posrečilo pri dunajski vladi izpo» slo vati znatna vojaška ojačenja, ki se dan za dnevom skrivaj pošilja* io na Koroško. Vse kaže na to, da do Avstrija določbe mirovne po* godbe glede razorožitve morda iz* vedla na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem, morda še tudi na štajer* kem, dočim bo na Koroškem nago* milila vse tiste vojaške edinice, ki bi jih morala v resnici razorožiti v že imenovanih pokrajinah. Avstrt* [a računa s tem, da bo Koroška pač že v doglednem času pripadla naši kraljevini ter se hoče za ta slučaj temeljito pripraviti. Tudi merodaj* ni krogi na Koroškem se zavedajo, da je južna Koroška za nje izgub« U ena, V tem prepričanju jih zlasti J utrjuje dejstvo, da ie dobila razine* jitvena komisija, ki ima določiti mejo med avstrijsko republiko in Jugoslavijo ter bi imela sedaj, ko je svoje posle končala na Štajerskem, oditi na Koroško, da prične tamkaj svoje delo, ukaz iz Pariza, da so razmejitvene operacije na Koro* škem odgođene in da naj odpotuje na madžarsko mejo ter tamkaj prične z razmejitvenimi operaci« jami. — Za slovansko bogoslužje. Ogromna večina dijaštva na kt. državni gimnaziji v Celju je pod* pisala in izjavila pristojnemu me* stu nastopno izjavo. Naša politič* na osamosvojitev in ujedinjenje s Hrvati in Srbi v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev zahteva, da se tudi kulturno osamosvojimo in ujedinimo. Versko vprašanje, po» sebno vprašanje obrednega jezika, smatramo za zelo važno kulturno vprašanje. Nismo za prestop v pra* voslavje. Hočemo pa, da se vrše vsi verski obredi v slovenskem je* ziku, kakor sta jih izvrševala slo* vanska apostola sv. Ciril in Metod in kakor jih izvršujejo že dan d a* nes rimskokatoliški Hrvatje glago« ljašL S tem se osamosvojimo od vpliva italijanskih kardinalov, ki so že od pamtiveka tako kruto pre» ganjah vse, kar je slovanskega, s* približamo hrvatskim glagoljašem in pravoslavnim Srbom, poglobimo svoje versko čustvovanje in ga spra* vimo v sklad s svojim narodnim Ču* stvovanjem. Zato zahtevamo pod* pisani dijaki celjske realne gimna> zije, da se od sedaj nadalje vrše vse verske vaje, namenjene dija* štvu, izključno v slovenskem ob* rednem jeziku. — Vnermirljive vesti z naše severne meje. Iz Maribora nam j a v* ljajo: Na naši severni meji, zlasti med Špiljem in Radgono se je v zad* njem času pojavilo zopet sumljivo gibanje. Avstrijski Nemci, ki imajo svoja posestva tostran Mure pri nas se dan za dnem pritožujejo, da jim naše straže delajo velike ovire. To nezadovoljnost vporabljajo aglta* tor j i nemškega »Bauernbunda«, huj* skajo avstrijske Nemce na napad na tranzitni vlak in pritiskajo, da se vlak Maribor*Ljutomer zopet u» kine. Imeli so v tem mislu že več zborovanj, tako zborovanje je tudi danes v četrtek v Radgoni. Ta brez* vestna agitacija je dala v Mariboru povod raznim vznemirljivim vestern o napadu na današnji večerni vlak Ljutomer*Maribor. Vlak je pa, ka» kor je izjavilo načelstvo glavnega kolodvora, dospel v Maribor brez vsakih ovir in se tranzitni promet Še na dalje vrši brez vsake nevarnosti. Na mejo bodo dospele posebne na* še komisije, ki bodo gorenjo zadevo temeljito preiskale. — Pravoslavna služba boži a na rodlen dan Nje*. Veličanstva Kralja Petra I. Na Petrov dan. 12. jula o. z. održatče se svečana služba božja sa blagodarenjem u pravosl. vodničkoj kapeli — kasarna vojvode MiSića, na Taboru — u 8 časova i 30 minut. — Pomnožitev ljudskih šol v Ljubljani. Vse dosedanje ljudske šole so prenapolnjene. Število šolske dece je bilo pa že pred vojno v posameznih razredih teh šol nad norma lom, t. j. dokaj višje, kakor je zahteval avstrijski šolski zakon. Zato ie mestna občina že pred leti sklenila v razbremenitev obstoječih šol zgraditi še eno deško ljudsko šolo v TornanovJ ulici, za II. dekliško šestrazrednico pa poslopje na Poljanah, odnosno ob Poljanskem nasipu. Tozadevna načrta sta tudi že izdelana. Da sta učni uspeh in disciplina v razredu s 50, 60 ali celo več dece Ie deloma dosegljiva, bo umel vsak la'ik; zato bo mestna občina baš radi sedanjega navala crtrok v ljubljanske ljudske šole in radi rastočega števila prebivalstva primorana, ko prične novi občinski svet poslovati, lotiti se izvršitve teg;a procrama. — Imenovanje tolmačev. Za tolmača pri sodiščih sta imenovana Ciril Peternelj. suplent na dekliškem liceJu v Ljubljani, za ruski jezik in dr. Vojeslav Mole, docent na vseučilišču v Ljubljani, za poljski jezik. — Zlata poroka. Vojaški nadofici-jal g. Avfirust Pokorn in njegova Žena jrospa Alozija slavita 11. t. m. zlato poroko. So na mnoga leta! — Četrt miljarde kron vlog je dosegla mestna hranilnica ljubijan* ska 7. julija 1921. — Smrtna kosa. Umrl le v LJubljani, na Kongresnem trgu št S, plačilni natakar In Invalid g. Joško P o £ a č n 1 k. P. v m.! — Živila do tleh hi — psi. Uprav malomesten red vlada pri nas v tem oziru na trsu za živila. Kolikokrat se je že jrrajalo, da se dovoli postavljati živila v rutah, jerbasih in drugih posodah po tleh, do katerih imajo pristop tudi psi. ki hodijo prosto okrosr. Zakaj tržno nadzorstvo ne predpiše prodajalcem zeleniadi, krompirja in podobnih živil primernih stojal in klopi, kakor je to v vseh drujrih večjih mestih predpisano in urejeno Obenem naj se pa tudi odredba, da je pse na trjr pod kaznijo prepovedano seboj jemati, že enkrat strozo izvršuje. To vse spada vendar v delokrog; nadzorstva. — Kupčija s storži In Jezicami ie letos nenavadno živahna, Gorenjci — zlasti mladina — oboje pridno nabiralo in ker je letina za jezice izredno ugodna, se teza obojega blaga nabere polne vreče in prodaja za lep denar tovarnam za usnje. Iz tega se razvidi, da ga ni pridelka, ki bi ga v sedanjih časih kmet ne spravil v denar. — Uvedba selske službe pri poŠti Sv. Jakob v Slov. Goricah. Z 10. julijem t. 1. se je pri pošti Sv. Jakob v SI. Goricah zopet uvedlo dostavljanje poštnih pošiljk po selškem pismonošu v te-Ie kraje: I. okraj: Zgornji Šentjakobski dol. Zgornje Hlapje, Počenik, šambert, Ploderšnica (Staudegger in občinski urad) in Spodnje Hlapje. II. okraj: Slatenek, Flekuš, Kušernik. Spodnji Šentjakobski dol, Ritiše, Po-Čica in Ploderšnica. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek. Četrtek in soboto. — Izoremembe v dostavnem okolišu pošt Toplice In Semič. Iz brzojavnega dostavnega okoliša pošte Toplice pri Novem mestu so se izločile In pre-odkazale brzojavnemu dostavnemu okolišu urada Semič te-le vasi: AšeU-ce, Blatnik, Brezje pri Cermošnjicah, Čermošnjlce, Gaber pri Čermošnijcah, Ćaće. Gornji Vilbah. GrlČlca, Komerna vas. Laze pri Čermošniicah. Mašlje, Novi tabor. Resa, Ribnik. Seč, Smre-čnik, Srednja vas. Stari tabor. Štele, Topli vrh. Travnik in Vimol. — Parobrodarska družba Dalmacija objavlja, da odpluje parobrod Split vsak četrtek ob 19. iz Bakra v Split, Makarsko in Metković, parobrod Bosna pa vsak ponedeljek ob 19. iz Bakra v Šibenik, Split, Bol, Jelšo, Hvar, Vis, Komižo, Belo Luko in Korčulo. — Zvišana mostnina na savskem mostu pri O točah. Jakobu Cerarju in drugom, lastnikom savskega mostu pri Otočah, je dovoljeno z ozirom na nestalne gospodarske razmere do preklica, a najdalje za dobo enega leta. pobirati zvišano mostnino, ki znaša: za osebo, za kolo in ročni voziček ter za drobnico po 20 vin. za težko živino 40 v, za enovprežen voz 90 v. ter za dvovprežen voz 1 K. Mostnine so oproščeni orožniki, vojaki, naborniki in tisti štirje posestniki na Posavcu. ki so o svojem času odstopili svet za zgradbo bližnjice do mostu. — Zaščita dece. Prt ljubljanskem policijskem ravnateljstva se Je sedaj osnoval posebni oddelek za zaščito dece, za evidenco zanemarjene ta Izgubljene mladino In ta nje nadzorstvo. Ta oddelek Je bfl Iz socialnih m mladinskovzgojevalnih odrov Bojno potreben, kajti med zanemarjeno deco in mladino se le v zadnjem času silno razpaslo zločinsko na snen je; kronika Je dan na dan lahko beležila številne slučaje, kako Je deca Izvrševala po največ ▼sled vpliva kinematografa razne lastninske zločine. — Čudna tatvina. Posestniku Matevža Burji v Rudniku pri Mengšu Je pri belem dnevu na čudovit način (zginilo 12.000 K gotovine, 4 zlati prstani In zlata amerikanska verižica. Burja ima 15280 K škode. Sumijo, da Je tatvino izvršil domačin v odsotnosti gospodarja. Vse druge dragocenosti ]e namreč tat pustil Itoo na miru. n&nmmm poročila. kladaljnl rezultati preiskave radi atentata. Dokazane komunistične priprave za iz vrševanje terorja, — Komunisti iz vsx>h delov države kompromitirani. — Izdelan načrt za cc'lo serijo atentatov. —d Beograd, 7. julija. Preiskava radi atontata na regenta prestolonaslednika se je tokom današnjega dno nadaljevala pozno v noč. Danes je bila zaslišana žena šoferja Mladena Marin-kovica. Milica, o kateri se misli, da obstoje razlogi za zapor, ker je do gotovo meje obremenjena po izpovedbAh atentatorja in njegovega krivca Csa-kija. Zaslišali so jo radi izjav Stcji^a in Csakija, ki jo obtožujeta v toliko, da je Stejić izjavil, da je pogosto zahajal v Marinkovićevo hišo, kjer se jo v glavnem seznanil s teroristično akcijo in je na dan atentata ob 6. zjutraj pil pri Marinko viče v ih kavo. Ob tej priliki jo žel v drugo sobo, kjer je pknpno z Ma* rinkovitfem preglf-dal bombe in revolver, ki bi se imel vporaMti tega dne. Na ta izvajanja Stejića je odgovorila Milica Marinko viceva, da je ros sprejemala Steiica, ki ie prihajal v njihovo hišo, da pa ni vedela, kdo da jo in zakaj prihaja. Imela ga jo za đelavoa v garaži svoieea moža. Kar se tire trditve, da je bil na dan atentata na kavi pri njih. je izjavila, da ni to resnica, ker je njen mož že pred t'-m, nekako ob 5. zjutraj, odšel iz hiše. med tem ko jo ona spala, ker je nI hotel zbuditi. Kot podrobnost navaja, da j* mož ob svojem odhodu zaklenil hičo od zunaj tor pustil ključ na odprtom oknu. Po tej izjavi je bila kon front i rana 8 Ptojić<*m in pozneje s Csakijom. Glede 0>aki>a jo Marinkovićeva izjavila, da ve o njrm samo, da je NovosaoVan in da. Je mamila, da prihaja kot strankarski tovariš in osebni prijatelj njen^.ca moža. Med tero pa trdi <^saki. da je Marinkovićeva dobro vedel as zakaj je prihajal, kor je večkrat pred njo govoril z njenim možem o atentatu, o pripravah in o bombah. Nadalje nravi Oaki, da je vedela za vso organizacijo in d* mu je serna priznala tudi glede Steo.<**. da prihaja v njeno hišo v strankarske svrhe. Zona šoferja Mnrinkovića je ostala kljr»b izjavama R^iea in Oaldja pri sroiih trditvah. Popoldne nV> 16. so je prijelo zaslišanje Jozsefa Mojzesa, okoli 30 let starega soboslikara madžarsko narodnosti. Po svojem lastnem priznanju jo prišel pred štirimi meseci iz Madžarska v Novi Sad. k>er je vzdrževal zveze s komunisti na Madža^kem. Za tem fo je spoznal s tipografom Jovanom Jovano vicem in troiacem Kolačkom ter % ostalimi člani teroristi'nega odV>ra. Sprejet je bil kot izreden član v teroristični odbor v Novem Sadu in mu je bila že poverjena nekaka misifn. za •kri-vanio bomb skimno « rsakifem. V kolikem obsegu }e obstojalo to -skrivanje bomb, bo so ugotoviti. Nad al ina n'egova priznanja so potrdila vse. kar so do-sedaj IziaviU Stejić. Cs*ki in Kolaoek glede priprav za atentat, 6 katerih fe bil istotako r-oučen, kakor rudi sploh KONFERENCA RADI PROMETA Z REKO. —'d Beograd, 7. julija. Dne A t m. se je začela konferenca naših in Italijanskih delegatov, na kateri se vodijo podajanja za sporazum provi-zoričnega značaja radi vzpostavitve prometa med našo državo hi Reko. To vprašanje se bo z reškimi delegati pretresalo naknadno. ANGLEŽI USTRELILI TRI POLJAKE* — Opole, 8. julija. Ansrležl so po prekem sodu včeraj ustrelili tri poljske upornike, ker sq streljali na angleške čete. NOVI POLJSKI BANKOVCI. — Dunaj, 8. julija. Odanski listi javljajo, da namerava poljska vlada nadomestiti »poljska marko« z novimi bankovci »poljskimi roIJh narji«, ki so že dotis-.ani. Knlfnra. - Slikarska šola »Probada«. Za cc Juli poučuje se dalje voditelj šole, akad. slikar Franjo Sterle iz sledečih predmetov: portret po naravi, draperija, pokrajina in ornamentika. Vpisovanje je Je danes v soboto In v ponedeljek od 16. do is. na tehn. sr. šoli pritličje desno. — Georgina Sobjeska, bivša zagrebška herojina, se ie v Berolinu nedavno s plinom sama usmrtila. Dohiti ni mogla več angažmana in se bodo ter obupa je sla v smrt na pragu svojega 70. leta. Pokojnica jo bila rodom Za- f-občanka iz bogate tr«?ovske obitelji aiserjeve. Ze početkom 70 let je igrala v Zagrebu Se v starem gledališču, leta 1876. je igrala tragično vlogo, za katero Jo je Avg. Senoa izrecno pohvalil. V Zagrebu je bila 50 let, leta 187* in kasneje zopet opetovano po nekaj scffon. Vmes je bila na Nemfikem ter je v Zagrebu le gostovala v velikih klasičnih tragičnih, a tudi modemih vlogah. Leta 1893. Je odšla is Zagreba za vselej. Bila je umetnica visokega stila. Doslej so se v tujini usmrtile že tri velike hrvatsko igralke: Bojičeva, Ter-pntceva in zdaj Sobjeska. o dolu centralnoga, komun isti čnoga sveta, v Beogradu, ki je daial navodila terorističn<»imi odboru. Ob tej priliki Js bil zaslon tudi radi eksrdocivnetfa materijala, ki *o ga včeraj naili na vrtu Juhama. Izjavil je, da jo ta eksplo^ zivni mat'rir-1 zaJcopel skupno s kijem in Juhvx>m in da je munldja bila namenjena, da po vporabi za ras--trelitov velikega založniškega mostni med Slovenskim in Bosanskim Brodom. Most bi so imel porušiti takrat, ko bi bili obveščeni od eentraJo v Beogradu), da se vodi v Ro*nt in ITercegovini posebna konrunistična akcija, ki bi sj Imela pričeti skupno z akcijo v Srbiji in Vo'rodin i. S tem so hoteli preprečiti morebitno premikanje Čet. Pri tem zasliševanju Mojzesa se je tudi doznalo, da so že vse pripravo s a is* vršovanjo terorja v nafti dr^-ž a vi gotove. Početkom aprila i t. se Jo vršila £ir£a konferenca Vomurtl-Fti'n^ stranke, ki so se jO udele* žili delegati iz vao drlara ter so je ob toj priliki rairnraljalo o političnem stanju v državi, kakor tudi o vpeh ukrepih za varstvo komunistov rrod obznano. Na tej konferenci jo bilb sklrnieno, da so vsa viseča vprašanja odložo do kr n<*a- meseca aprila, ko bi so imela vršiti konferenca rx>lenrftkih rn nožih komunistov na b>l gorskem ozemlju, ker bi imen tud! bolgarski komunisti r*xlvzoti isto akcijo. Ta konferenca «»e je tudi vrnilo v Bolgariji fc* je trajalo od 27. aprila do S. maja t a Na tej konferenci so bila rešena vsa vprašanja na ta nočin, do je bil i r -delannačrt so relo porifo atentatov, tako na Bolgar-* skem kokor pri nas In liosi na vladarje, na vlado, parlament, na vse uglednopolitift-ne osebnosti, na votne objekte, kolodvore, razllono mostove Itd. Ta načrt le imei Izvesti izvrševal nt odbor komunistične stranke v BeocTodu. in sicer potom prisebnih terorističnih organizacij v raanih drSavar. Pj-va toka ortrrjiizarilo sd fo osnovah* * Novem Sadu, o ostalih pa ee ni nltoenr znanega in skuSa sedaj policija odkrito tudi drusro organizaciir*. —d Beograd, 7. jut Preis#aT» f»