IN MEMORIAM
SLAVKO SULCIC, TEHNIK, FIZIK, VINOGRADNIK IN SLOVENEC
Slavko se je rodil v Dutovljah 22. marca 1948. V rojstno knjigo so ga vpisali po slovensko kot Sul~i~ in ne na družinski priimek Sulli, ki gaje pred desetletjem vpeljalo poitaljevanje na Primorskem. Svoja mlada leta je preživel v Dutovljah, potem pa so se preselili v Sveti Križ pri Trstu in kasneje v center Trsta. Po osnovni šoli in slovenski nižji gimnaziji se je vpisal na pomorsko srednjo šolo - smer strojništvo, kjer se je izkazal kot dober matematik in fizik. Njegov profesor matematike ga je zelo spoštoval, kljub temu da je bil Slavko Slovenec. To je bilo zelo pomembno v tistih ~asih.
Vseskozi je rad imel naravo in tehniko; dan mu je bil izreden smisel za naravoslovje. Po maturi se je odlo~il za fiziko in se tudi vpisal na fakulteto za teoreti~no fiziko tržaške univerze. Študij mu je šel dobro od rok, vzporedno pa je pogosto prihajal domov v Dutovlje, kje je rasla nova hiša. Poleg pomo~i doma~im se je rad ukvarjal z zemljo in vinogradom.
Po uspešno kon~ani univerzi je dve leti pou~eval fiziko na srednji šoli v Trstu. Nato se je pridružil novo nastalemu podjetju MIPOT iz Krmina (Cormons). Študijsko prakso je opravil na Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IEVT). Ta se je podaljšala v delo pri jugoslovanskem projektu za formiranje gospodarsko mo~nega podjetja pri Slovencih v Italiji. Nova tovarna MIPOT, za katero je v Ljubljani potekal razvoj za njen glavni proizvod, takrat povsem nov miniaturni potenciometer. Slavko je bil v okviru lEVT-ja pri dr. Lahu pritegnjen v razvojno skupino
novega podjetja. Tuje veliko delal z vsem mladostnim zagonom. Po nekaj letih je njegovo podjetje odprlo podružnico v Proseku pri Trstu in tam je za~el intenzivno delo na podro~ju vakuumske tehnike. Postal je tehni~ni direktor. Razvijal je potrebno opremo, ~rpal-ne sisteme in vakuumske naprave za izdelavo tankih plasti; pri tem je tudi sam strokovno napredoval.
S svojim znanjem in sposobnostjo komuniciranja po Italiji in Sloveniji je veliko pripomogel k napredovanju podjetja. Kljub temu pa se je moral Mipot kasneje zaradi gospodarskih okoliš~in priklju~iti kon-cernu Galileo, ki je bil takrat zelo napredna italijanska tovarna. V tem novem okviru je Slavko dobil nove naloge in spet bil uspešen. Kasneje je prišlo je do situacije, ko bi se moral preseliti v Firence, v center Galilea. Slavko se za to ni odlo~il. Ustanovil je lastno podjetje. Poimenoval ga je z nazivom Tervak, ki je združeval dve njegovi ljubezni: vakuumsko tehniko in pridelavo terana. Prevzel je zastopstvo podjetja Edwards (Anglija) za severno Italijo in za Slovenijo. Prepotoval je neštetokrat slovensko domovino od Krke, Leka in Gorenja do inštitutov in fakultet. Povsod je razdajal svoje znanje in ga hkrati izpopolnjeval.
Spominjam se, kako zelo je bil skrben pri raz-vojno-raziskovalnem delu, ko smo na lEVT-ju z njim pridobili razvojno nalogo za razvoj velikih difuzijskih ~rpalk. Vedno so mu bila izziv podro~ja, ki so zahtevala resni~no znanje in delo. Za skupna ustvarjalna prizadevanja mu nikdar ni bilo žal ~asa. Tako je z radostjo vpeljeval v svet vakuuma svojega ne~aka Andreja, da bo neko~ prevzel njegov Tervak; zavzeto je sodeloval s podjetjem Kambi~ - Laboratorijska oprema in še z mnogimi drugimi - doma in v tujini. Vedno smo bili veseli, kadar se je pojavil na obisku; navadno
je sledilo nekaj prijateljskega klepeta, potem pa strokovno o ~rpalkah in merilnikih, pa o kaki tehni~ni novosti iz vakuumskega sveta itd; nato smo dobili želeno ponudbo, in pogosto še dober nasvet za reševanje dolo~enega problema.
Ve~ mandatov je bil Slavko aktiven in cenjen ~lan izvršnega odbora Društva za vakuumsko tehniko Slovenije. Mnogi smo z njim postali dobri znanci in prijatelji. Nemalokrat smo se sre~ali tudi na trgatvi v Dutovljah, kjer smo še posebej doživeli njegovo nave-
zanost na svojce, na dom, na vinograde in na prelepo kraško zemljo.
Njegova odkritosr~na preprostost, pa živahen, v~asih malo otožen široki nasmeh, nam bodo za vedno ostali v o~eh.
Dragi Slavko - za vse nas, ki smo te poznali in imeli radi - nisi odšel, ampak boš trajno živel v našem spominu.
Andrej Pregelj ter drugi prijatelji in znanci iz DVTS
SPOMINI NA SLAVKA SULCICA
S Slavkom sva se prvi~ sre~ala pred ve~ kot 20 leti. Seznanil naju je mag. Marjan Hudomalj, ki je tudi umrl pred kratkim - le dober mesec za Slavkom. Takratno bežno sre~anje je kmalu preraslo v intenzivno strokovno sodelovanje ter prijateljstvo.
Čeprav je bil Slavko teoreti~ni fizik, je bil izjemno prakti~en ~lovek. Njegovi nasveti s podro~ja vakuumskih tehnologij in tankih plasti so bili vedno zelo konkretni in uporabni. Znanja, ki si gaje pridobil pri razvoju industrijskih naprav za nanašanje tankih plasti, ni ljubosumno skrival, ampak ga je z veseljem delil. Poseben je bil tudi v tem, da se je brez oklevanja loteval velikih izzivov.
Tako mi je pripovedoval, kako so ga v nekem italijanskem podjetju prosili, da jim postavi proizvodnjo tankih plasti na osnovi indij-kositrovega oksida. Takšno plast so želeli nanašati na steklo vrat pe~ice štedilnika z namenom, da bi omogo~ala pogled v vro~o pe~ico in da bi hkati zmanjšala segrevanje stekla. Presojna plast bi torej morala odbijati infra-rde~o svetlobo (toploto) nazaj v pe~ico. Slavko je izziv brez oklevanja sprejel. Na internetu je našel neko ameriško državno podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem zaš~itnih opti~nih elementov za bankovce. Ker z nanašanjem tankih plasti na bankovce niso dobili ponovljivih rezultatov, so se odlo~ili, da drago in zahtevno napravo prodajo. Lastniki prej omenjenega italjanskega podjetja so se dogovorili s Slavkom, daje napravo v ZDA prevzel ter jo nato postavil v Italiji. To je bila zahtevna naloga, ki jo je lahko izpeljal le zelo sposoben in pogumen ~lovek, kakršen je bil Slavko.
S svojo dobrodušnostjo in dobrovoljnostjo si je Slavko ustvaril zelo širok krog prijateljev. Rad je organiziral prijateljska sre~anja, ki so nas še dodatno povezala. Na takih sre~anjih smo se o marsi~em pogovorili in se tudi marsikaj koristnega dogovorili. Naj omenim samo en primer. ob nekem sre~anju, pred približno desetimi leti, sem ga prosil, da bi pomagal mojemu prijatelju g. Antonu Kambi~u, lastniku pod-
jetja Kambi~ - Laboratorijska oprema, pri trženju vakuumskih naprav (liofilizatorjev, vakuumskih sušil-nikov) na italjanskem trgu. Tudi ta izziv je Slavko brez oklevanja sprejel. V zelo kratkem ~asu je v Italiji navezal stike s podjetjem 5Pascal in se z njimi dogovoril za sodelovanje s podjetjem iz Semi~a. G. Kam-bi~u je tako uspelo navezati uspešne poslovne stike s podjetjem 5Pascal, za kar je pokojnemu Slavku izjemno hvaležen. Slavko je uspešno sodeloval tudi z zamejskim podjetjem Vacuumtech, ki se ukvarja z opti~nimi dekorativnimi plastmi.
Slavka smo poznali in cenili tudi kot odli~nega vinogradnika. Njegov teran je bil tako dober, da mu je tudi v poslovnem svetu pomagal odpirati vrata. Povedal mi je, da se mu je velikokrat pripetilo, da so ga ob poslovnih obiskih razli~nih podjetij, kjer je kot zastopnik angleškega podjetja Edwards prodajal suhe ~rpalke in druge vakuumske naprave, najprej vprašali, ali je pripeljal s seboj teran. Ker gaje vedno imel kak karton v prtljažniku, je bila sklenitev posla potem le še formalnost.
Slavku sem ostal v marsi~em dolžnik. Tako nikoli nisem našel ~asa, da bi se udeležil trgatve, na katero me je tolikokrat vabil. Tudi na zadnje vabilo, da pridem na obisk, sem se odzval prepo~asi in zato prepozno. Ko sem ga nekega jesenskega dne klical po telefonu, da bi mu najavil obisk, je zvonilo v prazno. Zaslutil sem, da se je zgodilo nekaj hudega.
Pri eni stvari pa mi je tudi Slavko ostal dolžnik. Dolgo ~asa sem ga kot urednik prosil, da napiše kak strokovni prispevek za Vakuumista. Ve~krat mi je z zadržki obljubil, da ga bo napisal, pa ga žal ni nikoli. Ne vem, kako to, da mu to ni uspelo - mogo~e zato, ker je bil ~lovek dejanj in je stvari raje naredil, kot pa o njih pisal. Mogo~e pa tudi zato, ker se je ves ~as šolal v Italiji in mu je bilo pisanje v slovenskem jeziku nekoliko težje.
Peter Panjan
Podjetje SCAN, d. o. o., dolgoletni partner DVTS, je namesto venca na grob pokojnega Slavka Sul~i~a namenilo društvu 200 EUR. Donatorju se lepo zahvaljujemo in smo prepri~ani, da bi bil tudi pokojni Slavko tega vesel.
Uredništvo