Dopisi. Iz Jarenine. (Sv. misijon.) V letošnjem postu smo imeli lepo veselje — sv. misijon. Cesar smo že davno želeli, to so nam naš 6. g. dekan hitro pripravili. Videlo se je pa to tudi ves čas, kar sta bilapri nas čč. patra Doljakin Sajovic iz Jezusove družbe, le trgali smo se, kdo da bi se naj vdeležil njunih naukov. Kogar smo pustili doma, njega je imela za to britka žalost Od dne 17. do 25. marcija so bile vsak den po tri pridige. Razvrstila sta si jih čč. misijonarja po stanih ia za to smo si mogli naša opravila doma tako vrediti, da se je vsak lehko sv. misijoua vdeležil. V resnici pa smo se cudili nju duhovitiin pridigam; po poldrugo uro so trpele a niso nam bile nikoli predolge. Posebno č. g. Doljak so uam vedeli prav do živega priti in lnenim, da ga ni v naši fari, ki bi ga ne bile njih besede gauile — do solz. Bog povrni 6č. gospodoma trud in. potrpljenje, ki sta ga z naini imela. Pa tudi č. g. dekau so si veliko prizadevali, da bi se ta sv. čas za nas kar najlepše obnesel ter so se tudi s tem sv. misijonom svojim novim župljanom najbolj prikupili. Bog naj njim in vsem čč. gospodom, ki so bili prišli pomagat, povrne obilo v nebesih! Splob pa čujem željo, naj bi se ta duhovna dobrota iii sv. inisijon ponovila pri nas čez kaka leta. J. R. Iz Slov. Bistrice. (Duh. veselje.) Okoli trideset let je že, kar so naš nepozabljivi rajnki A. M. Siomšek knezoškof v Slov. Bistrici vodili sv. misijon. Slov. Bistriške župnije bili so tedaj dekan Fr. Druškovič (sedaj v pokoju.) Zdajni č. g. dekan Ant. Hajšek potrudili so se in oskrbeli sv. misijon za olehčanje skeleee vesti in zvelieanje duš mnogim (kot skrbni oča, zdravilo svojim bolnim otrokom.) Bati se je bilo prve dni odpredrznežev lažiliberalne stranke nereda; precej surovib besedi se je slišalo ali vendar se ni nič kaj posebnega zgodilo Pridigarji so bili mogočni v besedi, tako, da so ljudje v farno cerkev k slovenskim in. v kloštersko cerkev (M. D. 7 žal.) k nemškim pridigam mnogobrojno dohajali, vsaj nekateri zavoljo radovednosti. Ne samo mehkosrčnim, amr pak tudi zastarelim trdosrčnežem, kateri so zavoljo radovednosti in kratkega časa v cerkev prišli, so ostre gromovite besede misijonskib pridigarjev v srce zadele, da so se približali spo.vednici in prosili za generalno spoved, da so se z Bogom spravili in potem prejeli zgrivani sv. Rešnjo Telo. Kakor sem slišal, nekateri tega niso storili že črez 30—40 let. Proti koncu sv. misijona je pričelo toliko ljudstva iz domačih in sosedaih krajev dobajati, da _so se uresnii-evale besede Kristusove rekoč: ,,Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo." Povabili in naprosili so naš č. g. dekan, čč. gg. duhovne iz sosednih župnij za pripomoč pri spovedi ali ni moglo vsem ljudem postreči v teh lOtih dneb 12 spovednikov. Pri slednjih pridigah so č. g. misijonar naznanili, da se po njih odhodu še podaljša misijonska spoved z velikimi odpustki do 14 dni. Slednjič v nedeljo 24. aprila t. 1. so bila slovesna sklepna sv. opravila popoldne. Bilo je ljudstva na jezero, da je bila, vsaj pri cerkvi velika gnječa. Popoldae bil je sprevod z sv. Rešnjim Telesom iz farne cerkve po mestu mimo klošterske cerkve (M. D. 7 žal,) iu zopet nazaj v farno cerkev (lehko bi se bilo v to procesijo ljudstvo, po dva in dva natcgnilo črez četrt ure daleč.) Po sprevodu je vekši misijonar s svojim misijonskim križcem podelil velik papežev blagoslov. Potem je bil blagoslov donesenih molekov, križcev, sv. podob i. dr. in tudi stari misijonski križ je o tej priliki bil blagoslovljen in z velikimi odpustki obdarjen. V pondeljek so iraeli sklepna opravile in molitve za mrtve župljane s sprevodom na mrtvišče. Potem slovesen odhod č. g. oče tov misijouarjev z zvonjenjem pri cerkvah. V bvaležni spomia so se pri odhodu poslavile odlične oscbe višjih in nižjih stanov čo. očetom misijonarjem. Ker so pa ir. očeti misijnnarii tako blagovoljno podeljevali zakrament sv. pokore iu sv. Rešnjega Telesa, so jim veraiki (pobožni in spokorai) domačib in sosednih župnij željni, se kolikor moč zahvaiiti iu jim vošiti, kar sami želijo gotovo, da bi se z bogoljubnimi verniki, katerim so ia še bodo podeijevali lepe nauke, sveto pokoro in Rešuje Te!o, še v večnosti v nebesih enkrat veselili, kar nam vsem Bog daj. Omenjam še, ker že po rnnogib cerkvah in kapelah se nahajajo podobe čudopolne M. B Lurške, zato bodemo tudi mi dobili podobo Lurške M. B s ponareto masabielsko pečiao. Odločea je prostor v cerkvi pod korom na ženski strani. Lovro Stepišnik. Iz Slivnice pri Mariboru. (L e p a s 1 ovesnost.) Neki pobožen mož je imenoval zdajni čas ,,dobo Marijinega češeenja", in temu izreku mora tudi vsak veren kristjan z mirno vestjo pritrditi, ker genljivo je videti, kaj se dan danešnji vse ne napravlja na čast Mariji, nebes in zemlje kraljici! Navstali so novi Marijini praznikijnovebratovščine. novemolitvene družbe, nove podobe — nove šmarniee se tiskajo vsako leto; in to vse, da bi se Marija vredno častila od pobožnega krščanskega ljudstva. Ze lani smo, kakor je ^Cerkv. priloga" tudi priročala, na Hotinjskem polju v novosezidano kapelico postavili podobo Lurške Matere Božje, pa še vse veličastnejšu slovesnost smo letos 1. majntka obhajali v naši duhovniji. Za božjo in Marijino čast vneta zakonska Štefan in Grerca Žvigar, velika posestnika naSlivnici, sta že pred dvema letoma položila potrebne denarje za novo podobo Lurške M. B. za farno cerkev, pa obžalovanja vredne razmere pri nas so to blago napravo do letos zakesnile. Občna radost pa je zavladala po razprostani fari — ki šteje blizo 5000 duš —, ko se je že dolgo in težko pričakovana slovesnost na den 1. majnika oznanila. Dekleta so si začela belo obleko pripravljati, pletla so vence, učila se Lurški pesmi, sploh bilo je veselo gibanje po fari in bil je le glas slišati povsod: Bog nam samo-le podeli 1. majnika ugodno vreme, da se bode zamoglo vse lepo in dostojno izvršiti. In Bog nas je uslišal, imeli smo krasno spomladansko. vreme. Kmalo po poldne je začelo ljudstvo vkupaj vreti s Pohorja in dravskega polja, iz domače in iz vseh sosednili far, da! še celo iz bližnjega mesta je mnogo gosposkih ljudi prišlo ogledavat si to svečanost. — Podobo Lurške M. B. je g. Leop. Perko, podobar pri sv. Trojici v slov. gor. izvrstno izrezljal in se zamore ta umetnik za enaka podobarska dela naj toplejše farnim predstojnikom priporočiti, ker njegove podobe, kar se tiče umetnega izrezljanja in polihromičnega pozlačenja, ne zaostajajo za inostranskimi, so vrh tega za tretjino ceneje in podobar je naše gore list, — zaveden Slovenec. Tedaj svoji k svojim! Ko je ljudstvo podobo zagledalo, je bilo vse očarano nad njeno lepoto. Spremljali smo potem Marijino podobo med petjem Lurške pesmi in veselo godbo do Slivničkega grada in spet nazaj. Premnogi so bili samega veselja do solz genjeni, videti tako lepo okinčano Harijino podobo, spremljano od 6 duhovnikov. od blizo 300 belo obleienih in ovenčanih deklin, odraslib in malib. Preč. g. M. Strajnšak, kanonik in nadžupnik ter dekan Hočki so nam podobo blagoslovili in velec g. P. Miklavž Meznarič, predmestni kaplaii so imeli slavnosti govor, v kterem so nam razložili zacetek prikazovanj H. B v Lurdu. ter nas opominjali Marijo vredno častiti, njej zaupati in se s krščanskim življenjem njene pomoči vrednim skazovati, zakaj — tako so djali — tvoje češeenje do Marije je hinavsko, tvoje zaupanjeje prazno. dokler v resaici ne skleneš svojega življenja poboljšati in greba zapustiti. Tisučerna bvala jim za zlate besede, ki so nam jih govorili. Po pridigi so bile še večernice in dasiravno je vsa slovesnost cele tri ure trajala, je vendar ljudstvo do zadnjega trenotka z izgledno pobožnostjo se v polnem številu nepozabljivega nam opravila vdeležilo. Nobenega tudi najmajnšega nereda ni bilo pri celej sve čanosti. Konečno še izrekamo naj srčnišo za- hvalo vsem, ki so nam ovo dubovno veselje priredili: blagima darovnikoma, ki sta naši cerkvi tako krasni kinč oskrbela, tujim in domačim gg. dubovnikom, pa tudi vsem poštenim deklinam, ki so cerkvo in novo podobo tako milo okrasile. Lurška Mati Božja naj vsem izprosi nebeškega in zemeljskega blagoslova!