-.- figflsop 14.000. — Sfajerc Defja za celo leto eden goldinar, =š tem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo rastonj*. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dolične tStevilke vposlali.' Štev. 8. V Ptuju v nedeljo dne 16. aprila 1905. VI. letnik, 10 to Ob božjem grobu. „tieite se od mene . . . ." Besede Kristusove. Visoka okna cerkve so zagrnjena s temnimi za-pinjali. Mirno, tiho je v cerkvi, tako mimo, kakor da bi ne bilo nikogar v njej! A vendar prihajajo in Mfcajajo velike množice ljudstva, stopajo tiho tje k stranskemu altarja, od koder bleskeče svit različ-Inobarvnili Inčic! Tukaj stopa starec, upirajoč se na [palico, tam krepak mož, pred njim vela starka, tik [njega cvetoča žena. In vsem se bere iz obraza ne-jkaka vzvišena, tiha, a goreča poboŽno3t! In otroci jprihajajo in stopajo ob rokah svojih odraslih sestric in bratov boječe po gladkih cerkvenih tleh in njih bliščeča, nedolžna očesa zrejo začudeno ljudi, zrejo toroben svit I uči o, ki migljajo ob stranskem oltarju! In blažena tihota vlada po celi cerkvi, a nadzemeljski, [božji mir napolnjuje naša srca! Tam ob stranskem oltarju postavili so božji pob, okinčali ga s cvetljicami in položili v njega Hobo Tistega, kateri je tako ljubil človeški rod, da je prelival za njega svojo srčno kri, da je za njega topel celo grenko smrt! Božji grob! Kdo te ni vsikdar rad obiskal,kdo Hal ob tebi pretresen od velikanskega čudeža, Bga spomin si in ki ee je vršil na Golgati? [ Božji grob! Oh, kaka čustva, kake misli nam pajaš, kako mirno, potolaženo bije ravno ob tebi tako nemirno srce, med tem ko vreje iz duše tje proti vesolnemn nebn goreča molitev! [ Ob božjem grobu! Pridi tu sem ti, kateremu podelila roka osode obilo pozemeljskih darov, ti, [iiviš v razkošnem bogastvu brez vse skrbi, uživaš vso lepoto tega sveta, pridite sem vi vsi mogočneži, bogataši, kralji in cesarji, preobloženi z imetjem tega sveta! Glejte, ta, kojega podoba tukaj v grobu leži, je kralj vseh kraljev, podložna sta mu nebo in zemlja, vso bogastvo vesolnega sveta je Njegovo, Njegovi vsi biseri in dijamanti, Njegove vse zvezde, vse luči nebeške, Njegova nebo in zemlja — a vendar je umrl nag, na lesu, katerega so tedaj imeli za sramotnega, umrl na križu za Vas! Kaj vam pomaga enkrat ves vaš blišč, vso bogastvo, vsa lepota tega sveta, ko bodete ležali bledi in otrpli obnemoglo, trdno speč na mrtvaškem odru? Pridite sem vi vsi tisti, kateri se ponašate z vašimuplivom, katere povzdigujejo vas siromaki, vas čislajo veiikaši, pridite sem vi, katerim vrejo množice nasproti, proslavljajoč vas,kličoč vam: „Slava vam", — tukaj ob tem grobu, tukaj se bodete naučili kaj je vsa naklonjenost in blagovoljnost Človeška in kako je minljiva! »Hozana sinu Davidovemu, hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem" je vpilo navdušeno jeruzalemsko ljudstvo, ko je jezdil Kristus v mesto, trosilo mu je na pot cvetljice, razprostiralo pred njim svoja oblačila — in ravno isto ljudstvo klicalo je kmalu potem razburjeno od nečloveške strasti »Križaj ga", pljuvalo mu je v mili Njegov obraz! Pridi sem, ti, kateri se bahaš, kako zvesto so ti vdani služabniki, kako te ljnbijo tvoji znanci, tvoji prijatelji, s katerimi si sklenil „večno zvestobo." On, kojega podoba tukaj pred teboj leži, je imel navdušene učence in apostole in glej, koliko izmed njih mu jih je sledilo na Golgato? Ravno tisti, katerega je najbolj med vsemi povikŠal, katerega je odloČil za poglavarja vseh, sv. Peter, ravno on ga je iz bojaz-ljivosi trikrat v eni noči zatajili Razkropili bo se njegovi prijatelji, poskrili se in vendar so videli še pred kratkim njegove čudeže, epoznali ga kot pravega, živega Boga! Pridi sem k božjemu grobu ti, ki si žalosten in obupan, tukaj bodeš našel tolažbo! On, kojega podoba leži tukaj pred nami, rekel je svojim učencem na vrtu Getzemani, ko je videl v duhu svoje trpljenje: „Moja duša je žalostna do smrti!14 »Njegov pot pa je bil, kakor krvave kaplje, tekoče na zemljo!" — In kakor je našel On tolažbo v — molitvi, našel jo bodeš tudi ti, ki si žalosten in obupan! Sem k božjemu grobu pridite vsi, katere terejo nadloge tega sveta, pridite sem vi, kojih neusmiljen spremljevalec je siromaštvo, zakaj On, kojega podoba tukaj leži, ni imel še toliko ne, „kamor bi bil položil svojo glavo!" Vi pa, kateri imate trpeti različne muke, vi, kateri stokate v telesnih bolečinah, kateri obupajoč ležite v vaših posteljah in si želite videti še enkrat božji grob, vi ubogi boleniki, poglejte tje na razpelo, na rane tistega, ki leži v božjem grobu. Vse vaše muke, vso vaše trpljenje ni niti trohica trpljenja, katero je pretrpel On, ko je izročil nebeški svoj duh na križu v roke Svojega Nebeškega Očeta! Pridite sem k božjemu grobu vsi tisti, kateri preganjate eden druzega, pridite sem, kateri gojite v vaših srcih sovraštvo do bližnjega! Pridite sem vi vsi, ki trosite sovraštvo med brate, med moža in ženo, pridite sem vi, ki širite mednarodne boje! Tu sem stopi hujskajoč klerikalec, tn sem k božjemu grobu pridi zagrizen politik, tu sem se podajte vi vsi, ki bi radi vtopili v žlici vode človeka samo radi tega, ker je droge narodnosti, drugega prepričanja, kakor vi! Zakaj On, kojega podoba leži tukaj, On ni poznal sovraštva, ljubezen je bilo njegovo sveto življenje, ljubezen njegova smrt, katero je pretrpel za Nemca in Slovenca, za vse narode, za vsako človeško bitje! Ta veliki ljubitelj človeštva vam naj bo vzgled, zakaj še nmirajoč je molil za tiste, ki so ga križali proseč od svojega Nebeškega Očeta: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!"--------— Minljivo je vse na tem svetu, nezanesljivo vse, kar nas obdaja, temna, skrita, negotova naša bodočnost, naša smrt pa pride prej ali slej gotovo! Ali ve le eden izmed nas, kateri obiščemo letos sveti božji grob, da ga bode obiskoval tndi v prihodnjem letu? Prej ali slej ležimo tudi mi v grobu, prej ali slej je nehalo udrihati tudi naše srce, utrpnilo bode, oko pa se bode trudno zaprlo k dolgemu počitku. K dolgemu počitku, da, k večnemu ne! Zakaj glej, zagrinjala na oknih cerkve se kar naenkrat odstranijo, zvonovi, kojih milih glasov že nismo slišali več dni, odprejo svoja jeklena usta, z mogočnimi glasovi bučijo orgije, nebroj svitlih luči zableskeče po cerkvi, duhoven povzdigne monštranco in veličastno doni pesem pevcev sladka: „Zveličar je od mrtvih vstal!" „In mladenič jima reče: Jezusa iščete nazareš-kega, križanega, — vstal je, ni ga tukaj!" Da, zares je vstal, premagal je moč stor.^ pekla, dopolnil odrešenje človeštva, priboril mu:^ upanje, nove nade, zakaj Njegovo zmagonosno ■ r jenje je porok nam vsem, da tudi mi ne bočn<(] večno spavali v grobu, ne, da bodemo, kakm i enkrat zopet vstali iz njega! Njegovo zmagon:02j vstajenje nam je porok, da ne neha kratek ser^i ga zovemo življenje, tam zunaj na pokopali*:-^ majhnem ozkem gomilu, porok je zato. da je c*H groba še nekaj več, porok je za to, da niso za^ koprnela naša srca od zibelje do groba po ^ = sreči, da jo bodejo našle, ako so bila Čista, ccH pri Njegovem in našem Nebeškem Očetu. Njegovo vstajenje je tudi porok za to, da bod m:i 1UUH enkrat videli zopet vse tiste, kateri so nas tjfl katere smo ljubili mi in katere smo znabiti, oh ^a hitro zgubili, porok ti je za to, da bodeš videl j ff svojega dragega očeta, svojo drago mater, ki: ^ je pograbila neusmiljena smrt, da bodeš videl i^ svojo ljubo ženo, bodeš videla svojega dragega:H porok za to, da bodeš videl tovariša, prija znanca, dragega soseda ali pa ljubeznjive ot katere so ti tam zunaj zakopali v prerani groty A porok ti je tudi za to, da bodeš videlj vse tiste, s katerimi si živel v sovraštvu zemlji, da se bodeta srečala tam pred obličje beškega Učenika ljubezni! Kaj mu bodeta oc( rila, ako vaji vpraša, zakaj sta se preganjali pa je vama vendar On zaukazal, naj bi se Iju Njegovo vstajenje pa je konečno tudi po to, da bo nam treba dajati enkrat račun gledd šega življenja, da bodemo morali prevzeti od nost za vsako še najmanjše zlo, katero smo vili na tej zemlji, porok je za to, da je to pu lažba, ako misliš, da ti izbriše smrt vse raču knjige življenja! Da bi bila ta konečna odgovornost za Va prav lahka, da bi našle vse Vaše duše milost I Tistim, katerega bodete častili te dni obiskajočH g0Y božji grob, te naše iskrene želje Vam. pod™ starim in mladim, revnim in premožnim kot -■ sahko ter Vam voščimo vsem brez izjeme prav sil in veselo alelujo! fojska med Rusi in Japoi Na vsak način se bode vojska nadaljeval sebno ruski car noče vedeti ničesar o mirn. V Mandžuriji bežijo Rusi še vedno pred Japonci. Tu in ta vstavijo seveda tudi manjši ali večji oddeUq poncem v bran, toda morajo se uma Japonci in Rusi so se že ukrepih od velikan napora, povzročenega od skoraj 14 dnevnega k! pri Mukdenu. — V zadnjih dneh zbujajo občno zornost operacije na morju. Roždestvenski se je baje združil s tretjim nr brodovjem in pluje sedaj Japoncem nasproti. V| i dneh se je poročalo, da so se videle rnske ladje Bližini Singapore in sicer jih je bilo baje 47. Plule m i štiri pkupaj. Po najnovejših poročilih je Roždest- faski svoje ladje razdelil v dva oddelka. Enega je Hal pod poveljstvom kontreadmirala Folkersam fczi takozvani morski preliv Malaka, z drngim je lul sam okoli otoka Sumatra in se bode združil it a prvim oddelkom v kitajskem morjn. Vsako se pričakuje velika pomorska bitka. O japonskem loTju ni nikakih poročil in zopet ves svet ne ve (je in kaj namerava. Trdi se, da se je japonski ad- Togo odloČil, da bo čakal na rusko brodovje v lačih (toraj japonskih) vodah, nvaževaje, |bi bilo zlasti za njegove torpedovke zelo nevarno, J bi m oddaljil od domaČih znanih mu otokov. ftaj brzovoznih japonskih križark je pač prodrlo [morskega preliva Malaka, toda samo z namenom, | bi izvabile rusko ladejevje bolj proti severn. Ki- |fc> morje je sedaj silno viharno in za mornarje, ine poznajo vodovja, jako nevarno. Ako preseneti irala Roždestvenskega kak močan vihar — ime- |ro tajfun — je prav lahko mogoče, da mu nniči [njegovih ladij- Najnovejša poročila. Iz Pariza in iz Petrograda se poroča, da se je od otoka Sumatra med ladejevjem admirala venskega in japonskim brodovjem že vnela raka bitka. Uspeh je bil baje do sedaj na j strani. Roždestvenski je baje potopil Japon-reč ladij. Podrobnosti še se ne vedo. Koliko iti odgovarjajo resnici, ni mogoče dognati, ve se |ro, da je rusko brodovje streljalo na japonske alne ladje, ne da bi bilo znano s kakšnim !hom. Skoraj vsa novejša poročila angležkih v pa se strinjajo v tem, da se admiral Togo z loškim brodovjem nrnika pred ruskim brodovjem [i je zvabiti na kraj, kateri bi bil za bitko Jani ogoden. Bržčas pride do bitke, blizu otoka ose. — Iz Amsterdama poroča največji tamošnji | dne 12. t. m. iz Batavije, da je blizu Anamba-tnu prišlo med ruskim in japonskim brodovjem o vehke pomorske bitke. Podrobnosti še niso Iz istega dne poroča veliki angležki list: Mail": Mornarski krogi v Hongkongu 60 da je japonsko brodovje že v dotiki z ruskim m, da pa se hoče umikati bitki, dokler ne o brodovje v bližino japonskih otokov. stojimo zopet na pragu velikih dogodkov, podnještajerske novice. „SlepiČU." Dragi prijatelj dohtar slepič! Bo- sopet, da se malo pečam s tvojo priljubljeno bo! Sicer bi ti bil rad zložil zopet eno pesmico, pa | sedaj post, nočem popevati! Nikakor pa te jem in ne morem pustiti pri miru, ker si ti naj- |lerikalni tepec cele naše štajerske dežele. Kakor ' nekem slovenskem časopisu, spisal si ti imenten" članek in napadal ž njim ptujsko lr okrajno sodnijo, napadal ž njim mariborsko okrožno sodišče in graško nadsodišče — vse po stari navadi. Svoj čas so izrekli porotniki, da si ti sodnijsko znani ovaduh (denuncijant), pa to še je vse premalo. Ti še si nekaj več! Ti si največji lump, kar jih živi na Štajerskem. Da si zahteval od neke kmetice plačilo za to, ker si jej zmenjal denar, to ni bilo lepo, a naravnost vnebovpijočft predrznost pa je to, da si upaš ti svojemu slovenskemu ljudstvu trditi v obraz, da si njegov prijatelj, med tem ko to ljudstvo golju-favaš od spredaj in od zadi. Ti pišeš v navedenem članku, da baje nemški sodniki prigovarjajo slovenskim kmetom, naj bi si ti pri tožbah in obravnavah vzjli za zagovornike nemške odvetnike! Ta trditev smrdi prav ojstro po ovaduhštvo, sicer pa je ne le velika laž, temveč grozna oslarija! Slovenskemu ljudstvu tega namreč ni treba nikomur svetovati, ker je že davno spoznalo, da niso taki zagovorniki, kakor si ti, vredni niti ne piškavega oreha. Nemški odvetnik ima dvajstikrat prej usmiljenje se svojo slovensko stranko, kakor pa taka slovensko dobtarska pokveka kakor si ti! Ljnbeznjivi dohtar slepič, rad ti verjamem, da nimaš več nobene stranke in da ti krnli tvoj vedno lačen"želodec, pa to ničesar ne Škoduje! jFanzejs&a, podfa, dohtarsfca duša ti, idi raji pometat konjskih fig, kakor da javno blatiš poštenjake in jim kradeš njihovo čast! Zadnjič sem zvedel, da ti je tvoja ljubica zašepetala na nho, da ti bode podelila na skorem za pisanko zopet — mladega slepiča; to me je kot tvojega najboljšega prijatelja jako razveselilo! Slišal sem tudi, da bodeš zopet na skorem šel kaše pihat radi častikraje, tudi to me veseli, ker vem, da bodeš vsaj pričeta" sit. Slepič, ko sva sedela nekdaj skupaj v Čitalnici, si mi rekel, da mora pravi prvaški dohtar vedno „živijo slovenski rod" vpiti, vedno povdarjati „svoji k svojim", potem lahko guli in odira kmečko ljudstvo kakor hoče, samo tu in tam mora dati še kako kronco za dijaško kuhinjo, da potem ljadstvo misli, da je zares njegov prijatelj. Tedaj seveda nisem pogruntal tega ge3la, danes je sem. Lump, ti se vedno ravnaš po tem geslu a „neumena slovenski rod ni zadovoljen ž njim. Mogoče ti postavi še po smrti bronast spomenik. Napis na spO' menik pa sem ti že jaz sestavil. Glasil se bode: nTo je navečja šeraa, kar jih je rodila kmečka mati, to je tisti dohtar slepič, kateri je živel samo za oderuštvo kmečkega stana in je — crknil vsled same jeze, ker se mu v zadnjih njegovih dneh ni posrečilo več nobeno ovaduštvo!" Tvoj zvesti prijatelj: ptujski jež, Sadno drevje imajo za prodati: Jožef Kainč, pesestnik v Pungercih, občina Cirkovce, pošta Pragerhof. (Več tisoč visokodebelnih jabolčnih in nekaj gruškovih drevesc izvrstnih vrst.) — Dediči Ignaca N o u a c k h-a, Koetreinitz pri Rogača (Rohitsch). Tudi vieokodebelna drevesca in sicer: mašancke, šampanske rajnete in zimske zlate par-mene. Sadjerejce opozarjamo na prodajo teh drevesc, katere se oddajo po prav nizki ceni, Kaplan V Makulah neki Alojz Kramaršič in tamošnji nadnčitelj (!!!) Sampel sta tožila več 4 fantov, ker bo se ti zavoljo slabega petja v cerkvi — smejali. Mariborsko sodišče je obsodilo fante v večdnevni, s postom poostren zapor. Fantje, pazite če sta ta gospoda zares tako angeljsko čista! Neki žandarm Pepelnak baje zavoljo tega smeha tudi ni mogel moliti! Kaplan, bolje bi bilo, da bi fante lepo, pošteno podnčeval kako se naj obnašajo v cerkvi, s tem, da si jih pustil zapreti, si dosegel samo to, da si sebi in cerkvi pridobil zopet novih sovražnikov! ..Dobrnski otročaji'* pod tem vzglavjem proslavlja „Gospodaru neki tepež med vrbskimi in gališkimi fanti. Jako značilno! čudimo se, da „Gospodar" svojim gališkim fantom ni svetoval naj bi pri priložnosti posegli — po nož, ker klofute, katere so baje delili, s takim navdušenjem opisuje. Gospodje, — kam plovete? Častnim občanom je enoglasno imenoval občinski odbor v Mahrenbergu tamošnjega župana gospoda Alojza Langer zaradi izvanrednih zaslug tega vrlega moža naprednjaka za imenovano občino. Prasec V talarju. Kakor smo pred kratkim poročali, je bil kaplan Lovro Šlamberger, ki je bil uslužben v zadnjem času v Žitalab, obsojen od celjskega porotnega sodišča na 18 mescev težke ječe, ker je posilil več šolskih deklet. Radi premajhne kazni je državni pravdnik (štatsanvalt) rekuriral in nadsodišče v Gracu je obsodilo te dni imenovanega kaplana na ta rekurz v triletno težko ječo, poostreno v vsakem mescu s postom. Po našem mnenju še so tri leta težke ječe za tega prasca v talarju premalo, zakaj gorje, katero je ta maziljenec božji povzročil med ljudstvom in pohujšanje, katero je dajal, je bilo neizmerno. Vsekakor je dobro, da je povikšalo nadsodišče kazen, ker kaplan ne bode sedaj „sedel" v kakem kloštru, temveč pride v kaznilnico za duhovnike. Bog ve, koliko drugih takih prascev v talarjih še životari med našim ubogim ljudstvom! Zakaj pa „ Gospodar" od tega »častivrednega" gospoda kaplana ni ničesar poročal kmetom, ko pa vendar javno pribije vsako duhovniško malenkost. Veliki požar. V Rečici so imeli v noči od 4. do 5. t. m. veliki požar. Zgorelo je več poslopij ta-mošnjih kmetov Voklič, Urlič in Funtek. Govori se, da je zanetila ogenj hudobna roka. Žalibog je pri tem požaru zgubil en človek svoje življenje. Neki Menconš Jože je spal to noč v skednju enega imenovanih gospodarjev in je zgorel s skednjom vred. Imenovani posestniki imajo nad 10 tisoč kron škode. Poročilo ptujskega sejma. Na ptujsko sejme dne 5. t. m. se je prignalo 120 konjev, 910 glav goveje živine in 307 svinj. Prodavalo in kupovalo se je prav dobro. Letošnji letni in živinski sejem ob sv. Jnriju se bode vršil radi velike noči še le v torek po veliki noči toraj 25. aprila. Ako umerje farška kuharica ... V Lembahu je umrla pred kratkim kuharica tamošnjega župnika Kocuvana. Njen pogreb je bil sijajen. Snežno belo trugo nesle so belo oblečene lembahške device, tudi mrlič je bil oblečen v belo obleko. Kondukt je spremljalo sedem duhovnikov v belih srajcah. Umrla i je bila namreč dobra knharica in tudi dobra S En otrok jej je umrl, ena deklica še živi. 2fl pri celem pogrebu je bila vsekakor bela —B Ja, ako umerje farška kuharica..... mi Občinske volitve v Šoštanju. Pred vratmiB občinske volitve. Mariborska cunja :;NašH pravi, da se je od (akozvane ^nem.skutarske1! pri zadnjih volitvah tako sleparilo, da je bili glavar Czapek primoran, vse dosedajne pripre-glasiti kot neveljavne in odrediti nove ;jj-Kdor ima le količkaj možgan v glavi in kdorH le nekoliko glede občinskih volitev, ta pa vedeti, da s tem okrajni glavar nima ničes viti, da odreduje priprave za občinske vfli sedajni, toraj stari občinski urad. Sedajni je v rokah klerikalne stranke in klerikalci I prave za občinske volitve tako lino sestavili! je moral g. Czapek razveljaviti. „Laž Dom" 0 da so to napravili „nemškularjiu, s katerim ■ i nazivlje napredno stranko. Ali ni to grda laži daleč je šla predrznost klerikalčekov iz Šošfcfl kaže to dejstvo, da se je po njihovem uplivoB celo 18 otrok kot volilcev. Kaj takega še ag morda ni nikjer na celem svetu zgodilo! ■ da je moralo biti to okrajnemu glavarju v 3' Gracu g. Czapeku konečno vendar preveč. Y:\ bodejo prihodnje priprave za te volitve sestd pošteni podlagi in da bode napredna strankaj občinski voz v pravi tir, kar bode v korist nI in v korist vseh davkoplačevalcev. Okrajni odbor ptujski sadi ob strani ceste iz Ptuja proti Hajdinu sadno drevje. pametna misel! Kje pa stoji sadno drevje, od prejšnjega prvaškega okrajnega zastopa žaba, ti, ki ga vedno povzdiguješ, in hvališ, to. Mi ne vemo za nje, znabiti je zopet ti Poštar znani Koser pri Sv. Lovrenco] goricah še ima vedno navado, da polaga nata veži na mizo, tako, da ga potem vzame. H hoče. Čakaj Koser, bomo videli, ako sej tudi to tvojih ušes! Cela vas je pogorela. Vas Sešče, ki občino Št. Pavel pri Preboldu, je zadnjo nei poldan skoraj popolnoma pogorela. Zt 46 poslopij, toraj 12 posestnikov popolnoi poslopij je zgorelo prebivalcem tudi večjidelj] hištvo, obleka, gospodarsko orodje in ves žij mnogo živine je požar uničil. VeČina posest bila zavarovana, toda samo za male svoi se, da so zanetili otroci. Dva »milosrčna" prijatelja vdov. Sv« živel v Ptuju poštni sluga z imenom Mihoj romak je bil posebno zadnja svoja leta skoij bolan. Ker je bil ubog, vračil ga je neki 1 nemški zdravnik in sicer dve leti zastonj. mu je postal kar nepričakovano otrok bolaJ mogel dotični zdravnik k njemu — bil je sami pošlje Mihorko po tukajšnjega slovenskega z dohtarja Gregoreca. Ta je prišel k njem sreča Mihorko dra. Gregoreca na ulici in M s^ I Ho mu bode moral plačati za to, ker ga je obis- B Gregorec „velikodušno" reče. da ni treba plačati Bear, da slugi daruje stroške kot darilce za novo ».Pozneje Seje Gregorec šel baje enkrat k Mihorki, Kdd je postalo slabo in njegov zdravnik ni bil doma. ■icrkoumerjeindohtarBrumen vloži na zahtevo dohtar- ^feegoreca kar naenkrat tožbo, češ vdova Mihorkova pa plačati Grcgorecu stroške za vračiiev 6vojega ■i in otroka in sicer 10 kron. Uboga vdova ■e 4 krone misleč, da bode imel Gregorec z njo Benje in bode s tem zneskom zadovoljen. Toda ■tla se je. Tožba je tekla naprej, zato je skr- ■ Bramen. Pri obravnavi je moral sodnik verjeti Ha Brumenu, oziroma Gregorecu in vdova je bila »jena, Čeprav si je najela sama svojega zagovor- i, namreč nekega tukajšnjega nemškega odvet- Plačati bi bila morala seveda tudi lie obravnave. Uboga vdova preživi komaj nedoletno deco in sedaj bi naj še Hala toliko stroškov! A Brnmen, oziroma Gre- ^Bzahteval denar. Sedaj seje vsmilila nemškemu ^Bku nboga vdova, segel je v žep in odštel vdovi I: rekoč jej: „To imate, to Vam podarim, da ■lafete, kar imate za plačati!" Do solz ginjena Bela je vdova ta dar in plačala Gregoreca in l^ftmena. Ta resničen dogodek govori cele knjige! Borec in Brum en, kako se že glasi tretji v n e- Bpi j o č i greh;; »Zatiranje ubožcev, vdov in e glasi, vidva milosrčna prijatelja uboge, fcjoJe vdove in njenih siromaških nedolžnih K Nebeški Dblagoslov* ne bode tudi za vaji Dopisi. | Sv. Juri v Slov. goricah. Kakor nam je vsem (torn od sv. Jurija znano, odločilo se je svoj čas, ti dobi! naš kraj svojega lastnega, takozvanega pitnega zdravnika. Mi kmetje moramo za tega Bika plačevati tudi doklade, a vendar pa pri K nikakega zdravnika. Zvedeli smo, da je Ben častilec vsakega farovža, neki dohtar Bč od Sv. Lenarta na Štajerskem naš distriktni iroik, No, ta pa je zares dobra! Zvedeli smo Rt, da daje okrajni zastop lenarčki Tipliču na leto noto denarja za to, ker je on distriktni zdrav-pd Sv. Jurija v Slov. goricah. No, ta pa še je p! Mi Jurjevčani plačujemo za distriktnega zdrav-^B okrajni zastop plačuje v našem imenu in pim denarjem za njega in vendar pa v resnici pimamo zdravnika. No, ta pa je najboljša! Kaj ■ kmetom pomaga to, da Tiplič shranjuje denar jjBnovanega zdravnika, da ima on tudi ime di-kega zdravnika od Sv. Jurija v Slov goricah, ko ptič stanuje pri Sv. Lenartu? Sv. Lenart pa ima bojega lastnega distriktnega zdravnika in sicer Bnesch-a. Potem takem ima Sv. Lenart razven ■ga zares izvrstnega distriktnega zdravnika dr. peha še povrh drugega zdravnika in to na naše I Kaj, ali nismo mi Jurjevčani prav dobri lju- dje, da drugim plačujemo in vzdržujemo zdravnika, katerega ti niti ne potrebujejo, med tem ko mi sami nimamo nobenega zdravnika? Zvedeli smo tudi, da dobavlje Tiplič od deželnega odbora Še povrh lepo podporo (okroglih 700 kron na leto) kot naš distriktni zdravnik. To pa je že vrhunec potrate kmečkega denarja, zakaj od teh 700 kron plačujemo zopet mi z našimi dokladami lepo svoto. Kaj nam Jurjevčanom pomaga naš mastno plačan distriktni zdravnik, ki stanuje pri Sv. Lenartu? Ako že moram iti po zdravnika k Sv. Lenartu, potem grem gotovo raji k on-dotnemu zdravniku, k dr. Beneschu, o katerem sem vsaj prepričan, da mi bode kot izkušen zdravnik tudi pomagal. Sv. Trojica v Slov. gor. ima tudi izvrstnega, pri kmetih zelo priljubljenega zdravnika. Tiplič je toraj tako rekoč za nas Jurjevčane peto kolo na vozu, za katero pa moramo mi, mora okrajni odbor in še povrh deželni odbor plačevati z našimi krvavimi žuljami. Kdor tega ne sprevidi, da se nam Jurjevčanom godi v tej zedevi velika krivica, da se nam nalaga po nepotrebnem veliko novih plačil, ta je — prosimo brez zamere — tako neumen, da sliši travo rasti. Ker se pusti Tiplič imenovati našega distriktnega zdravnika in ker sprejema kot naš distriktni zdravnik naš denar, naj pa pride - k nam stanovat. Sv. Trojica ima prav dobrega svojega zdravnika, Sv. Lenart ravno tako, kaj se potem vtika naš plačan distriktni zdravnik med njiju, med tem, ko nas pusti brez zdravnika? Ako pa nas Tiplič ne mara, dobro, potem se tudi ne bodemo jokali, toda toliko pošten mora biti, da ne bode potem maral tudi ne našega denarja. Mi Jurjevčani zahtevamo spolno pravico, da se služba našega distriktnega zdravnika na novo razpiše, da se takoj vstavijo podpore ki se plačujejo Tipliču od okrajnega zastopa in od deželnega odbora, ker ne sprevidimo nikakor zakaj bi morali mi plačevati za druge ljudi zdravnika, kateri ga že itak imajo in še povrh boljšega, kakor ga nam je odsodil farški upliv! Tiplič, pridi k nam stanovat, ker se od nas plačuješ in ako bodeš potem zares za nas, ako se bodeš kot zdravnik bolj obnesel, kakor do sedaj, potem te bodemo čislali. Ker pa nas kot naš plačan distriktni zdravnik očividno ne maraŠ, pa vrači samo svoje — pope, a tisti pa te potem naj plačujejo sami! Kdor nas ne mara, komur smo pre nizki, da bi stanoval med nami, ta ne sme marati tudi našega denarja, ne sme se imenovati našega distriktnega zdravnika. Tiplič, vedi, mi ne odnehamo, dokler ne prideš k nam stanovat, ali dokler se služba našega distriktnega zdravnika na novo ne razpiše. Več kmetov. Leskovec V Halozah. Naš jiirošek je začel zeleneti, za to pa se ljubi BŠtajerc", gotovo ne bodeš čudil, da sem se tudi jaz, njegov puščavnik prebudil iz zimskega spanja. Zbudil pa me je veter, kateri je pripihal dol od farne cerkve, posebno od farovža. Naš ^Častivredni" dušni pastir se je kar na enkrat grozovito zbal, da bi nas naša grešna kri premagala, zavoljo tega nam je povabil že zopet par očetov mi-sijonerjev. Imeli smo misijon! Oh, v petek so gospodje iz Celja prišli in oh, v petek so zopet odišli! G Celi teden so vračili grešne naše daše. Pa še kako! Iz Bkancelna", iz spovednice, iz farovža, na „placau pod milim nebom, v farški kolarnici in kleti, povsod, povsod so udrihali gospodje misijonerji samo po tebi ubogi nŠtajerc", udrihali pa tako srdito, tako navdušeno, tako vstrajno. da sem mislil, da te dobim, ko zopet prideš iz Ptuja popolnoma razbitega v roke, pa hvala Bogu, dobil sem te — celega! Kdor se je pri spovedi spovedal, da te bere, ta je moral po dvakrat, po trikrat priti po sveto odvezo! Oslarija, si mislim, kdo pa. potem daje misijonerjem odvezo, ker vem iz gotovega vira, da prebirajo vsi prav temeljito ta list in ker sem do dna srca prepričan, da ni bilo nikdar in nikdar v „Štajercutt ničesar proti sveti veri. BKrčma je hudičeva kapela in vsi, ki zahajajo v njo, so njegovi služabniki!" Tako je pridigoval „ta debeli" misijoner. Oho, si mislim, potem pa služi naš župnik tudi hudiču, ker on tudi zahaja v krčme, če pri nas doma ne tako pogostokrat, pa zato pri Sv. Barbari. Ali so morda barbarske krčme samo angeljske kapele? Hudičem so služili potem takem vsi naši dosedajni kaplani, celo luciferu pa služijo tisti duhovni na Spodnjem Štajerskem, ki popivajo cele noči po krčmah, ki tam plešejo in vriskajo in in ... še nekaj več! Takoj po pridigi jo zavijem k tukajšnemu krč-marja gospodu Blodniku, da bi tam videl hudiča, če je res krčma hudičeva kapela. Pa ni ga bilo hudiča, pač pa sem videl v kotu podobo Matere Božje, pre-Čiste device in pred njo je gorela luč. Si mislim zopet oslarija, katero sem slišal iz žegnanih ust in jo mislim odkuriti proti jiirovšeku! Toda glej, tu še je ena krčma. »Prijatelj" zakričim ves razburjen nad krčmarjem, „ali imaš ti znabiti hodiča v svoji kapeli?" „Ne", mi odgovori prijatelj in znanec gospod Zavec, „tukaj ga ni hudiča, pač pa so v ,ekstracimri' gospod — žapnik!" — „Sem lahko tak suh, ko moram tukaj v Leskovcu krmo jesti", tako je pridigoval „ta mladi", ta „suhi" gospod misijoner. Oslarija, si zopet mislim, saj pa nisi prišel v Leskovec da bi te mi podredili! Sicer se je zares pobirala krma za misijonerje, da pa bi bili gospodje jeli v farovža zares samo krmo, tega ne verjamem. Komu pa je potem „zfojtrala" farška Mica farške kure, ki jih je te dni pobila? 2a tokrat sem imel dovolj in j© odknrim nazaj v jiirošek. Pa ni mi dalo mira. Drugi dan sem spet šol v Leskovec. Videl sem nekega tu-kajšnega gospoda, —- imena nočem povedati — pa bolj doli pri pošti je doma! Ta gospod jo zasuče v farovž. Aha, si mislim, gaze imajo! Dolgo, dolgo sem čakal, da bi prišel gospod iz farovža, pa ni ga blo! Kar na enkrat pride iz njega, pa glej, bil je pijan kakor muha! Oslarija od mene si zopet mislim, da zahajam v Bhudičeve kapele*, ko pa se ga drugi navlečejo lahko zastonj v farovžu! Ali pa ima morda farovž tudi tako svojo hudičevo kapelo, zakaj pa potem ne plačuje od nje krčmarskega davka ? DotiČni gospod je popletal, da je bilo veselje, a dva možakarja sta ga vlekla naravnost v — cerkev. Ker tega gospoda nisem videl že od pamtiveka v cerkvi, Šel sem za njim, V cerkvi so vlekli tega gospoda v spo- vednico. In sedaj je sledila spoved, tako regimemtol da še me je sedaj groza. Vinjen gospod se je ti piral v spovednici z misijonerjem. Po dolgem čpjg sta se vendar zjedinila in gospod je dobil — o(hp0 Na to je vstal in hotel oditi iz spovednice. TodaiEe! se mu popletejo vinski duhovi med nogami in tnig je. kakor je bil dolg po cerkvenih tie!)!— Oslarij« gotovo to, ako kdo misli, da je laka spoved l^d dopadljiva! Gnjusi se mi, da bi opisoval nadui jK(; to na primer, o čem so misijonerji spraševali ^V( dekleta v spovednici. Neko dekle mi je prav: ge, oblila ga je rndečica take reči, da sem koj o^H nazaj v jiirošek. Na pota še mi pride na miselH je misijoner po pridigi na kancelnu molil tak na »Molimo še za spreobrjenje velikega, starega 5 farško-dohtarski hlapci, 8 svojimi celjskimi ža^g vred! Sram Vas bodi, ki ste se vsedli tako naffl zanjke, Vas, ki ste tako zatelebani v tiste Va-|ei vake, kateri si kopičijo miljone kmečkega den^e] svojih posojilnicah, kateri se mastijo od kmfl žuljev, razkošno živijo od denarja. kijeoblitzlB kim znojem. Ni nam treba še povdarjati, kako H Tako je n. pr. pisal neki lažnjivi dopisun. tla Gorišek povabil na pustni torek „ToneiB svojemu vinogradu in ga tam napojil. Gori&H baje s tem dosegel, da ^Tonek" ni šel 25. ;fl arja volit. Pustni torek je bil pa 7. marca. K:fl bil toraj Gorišek pripravljal koga 7. marca za vB dne 25. februarja? Vi lažnjivi kljukci, poriniteK nose v Vaše dopise sami. V njih bodete ,g(H najšli potrjen izrek, ki povdarja, da tisti, ki aH govori, večji del laže. Dohtarsko-farški hlapci. H Vas bodi, to Vam zakličejo — kmetje, ki oB trobiti v dohtarsko-farški rog. saj Kamnica pri Mariboru. Dne 19. t. m. \M naše občinske volitve. Naši klerikalčeki delnjB vsemi sredstvami. Od njih se sejejo laži in zofl laži. Nekateri pravijo, da je sedajni pošten župfl farovž in za cerkev od občine zahteval denarnel spevke in da so bili posestniki primorani to pil To je grozna oslarija! Cerkvenih plačil ni rfl povzročil naš žapan, pač pa so jih povzročili H kalni cerkveni ključarji, kateri so privolili, da I 7 ko v farovžu popravljalo in novega naredilo. Ako ne bi bili tega dovolili, ne bi imeli mi toliko 1. Predrugačilo pa se je zares več, kakor je bilo Jrebno. Čeprav smo imeli slabo letino, morali so teri posestniki plačati nad 50 kron. Temu ni ar kriv naš sedajni župan, velespoštovani in zares ivreden gospod Pečar, temveč temu je kriv kleri-jni cerkveni odbor. Gospodu Pečani se imamo rotno zahvaliti, ker je on dosegel, da ni cele plačala naša občina sama. Bog mu plati! j pa pomislimo koliko plačil se nam bode na-Ho, ako bode izvoljen klerikalni občinski odbor. jto pa naprednjaki na noge! Vsak naj da glas Jtrednim možem! Naprednjaki so do sedaj vselej j? vsakem oziru lepo in dobro za občino skrbeli. naj bode tudi v bodoče. Tam pa, kjer vladajo lci, tam prvič ni mira in drugič gre vse rakovo Plačila se v takih krajih povikšajo, za občine pa Sičesar ne stori. Hvalevredno je g. župan Pečar bel tudi za uboge vinogradnike, da so dobili arne podpore in tudi trsje. Skrbel je tudi za to, da §e temu ali drugemu dovolil tudi takozvani „bušen-Toraj pa volilci, pridite polnoštevilno na volišče jlajte svoje glase naprednjakom, kar ne bode nik-v Vašo škodo, pač pa v Vaš ponos in korist! Gornja Radgona, (Posojilno in hranilno uštvo po sistemu Raiffeisen). Dne marca t. 1. se je vršil 4. občni zbor tega društva. cetku seje pozdravi načelnik g. V r a Č k o zbo-ralce, nato je denarničar razpravljal o računu za 1904. Glasom njegovega poročila šteje društvo udov in je imelo 270 tisoč kron denarnega pro-a. Malo je takih društev, ki bi se po eamo tri-obstanku zamogla ponašati s tako ogromnim flim prometom. Po vsej pravici je toraj tudi sesfcnik g. Sieder povdarjal, da se udje imajo prvi vrsti zahvaliti za to, da društvo tako lepo in napreduje, načelniku g. Vradku. Ta gospodar opravlja samo te častne službe, temveč njega i še povrh mnogo drugih takih služeb, a vendar |»i ta vrli možak za vse enako pošteno in mar-. Kako je g. Vračko priljubljen in da uživa nsko zaupanje, pokazalo se je zopet pri tem rovanju, pri katerem je bih zopet enoglasno iz-jen načelnikom. Drugi udje odbora in nadzorna izvolili so se tudi enoglasno. Na novo sta »• v odbor gospoda: Tomažič, župan v Negovi Bile t z, župan na Sčavnici. V riadzomištvo bil lizvoljen na novo gosp. Steinbrenner, oskrb-t v Negovi. Tudi za naprej je obstanek društva gotovoljen, ker se je izročilo v tako dobre roke. omin triletnega obstanka društva je občni zbor izročil lepo svoto denarja naročivši mu,' da jo 1 v dobrodelne namene. — e. z Dobja pri Planini. Dragi „Štajerctt! Zopet ti | nekaj novega povedati. Tukajšnji gospod iz žapnik Vurkeljc, ki opravlja še postranski Dekakega občinskega tajnika, že ima svojo hišo na prodaj. Imel je že dobre kupce, pa do še se niso pogodili in to radi tega, ker se je 7W r župnik izgovarjal, da mora vprašati prej svojo gospodično jjgšeftfiirerco", kaj bo ona rekla na to. Kedaj se bodeta pogovorila v tej zadevi, tega sicer kupcem ni povedal, toda mi mislimo, da bode za to najbolj ugoden čas zadnji teden pred veliko nočjo. Da ima hišo, v katerej se izvršujejo razne obrti, na prodaj, temu je najbrž to vzrok, da smo spravili v javnost, kar je sicer bilo potrebno, da on pobira žitno berinjo po fari že več let, katere po pravici ne bi smel pobirati, ker so jo kmetje že odkupili. Mogoče je temu to vzrok, da smo povedali javnosti o grozni farbariji, s katero je nafarbal žapnik svoje farane, da so mu nosili denarje, da bi — kupil kaplana. Po našem mnenju bi bilo seveda za župnika jako dobro, da bi prodal svojo hišo s štacuno in krčmo vred, ker mu potem ne bi bilo treba zaakazevati svojim faranom, da morajo v njegovo „štacano" hodit kupuvat in v njegovo krčmo popivat, ne pa, da puščajo po drugih krčmah svoj denar. Rešil bi se s to prodajo župnik zares velike nepotrebne skrbi in bi potem ložje hodil z županom na občinske komisije, za katere se velikokrat bolj briga, kakor za vse drugo. Toda nikakor ne verjamemo, in zares s pravico lahko dvomimo, da bi župnik prodal svojo trgovino in krčmo, ker mu najbrž tega nigdar ne bode dovolila ngšeftfurerca". Gospod župnik, vsekakor ako prodate Vašo hišo ali ne, to Vam povem, da je ljudstvo v Dobji, s katerim se igrate — nevarno orožje! Doslej je vse molče prenašalo, a ne vem, če ostane še za naprej pohlevno jagnje, zakaj mera je polna! v Pazite, da Vam necega dne na ves glas ne zakliče: „Zupnik, mi nismo radi tebe tukaj, temveč ti si tukaj radi nas!" Za to pa Vam svetujem, da bi zares takoj prodali svojo hišo. pobrali vse svoje in z Vašo „gšeftfurerco" vred šli take fare iskat, katera bode imela dovolj neum-nežev, ki Vam bodejo nosili za nakup kaplana denar, ki Vam bodejo davali že plačeno žitno zbirco še povrh v žitu, vam nosili na povelje v spovednici svoje denarje, in hodili na Vaš komando v Vašo krčmo popivat! Neustrašen faran. Iz Slivnice pri Mariboru. Že pred leti se je ponujalo našim slivniškim občinam staro šolsko poslopje. Sklicali so se zastopniki teh občin in štiri občine niso hotele ničesar vedeti od tega, da bi kupile to poslopje. Najbrž pa to ni bilo našemu farovžu kaj nič po volji, zakaj kmalu potem se je raztrosila po lepi naši fari vest, da je kupil staro šolo naš cerkveni odbor. Mi farani smo debelo gledali in nismo mogli ,,pogruntati" zakaj se bo rabilo to poslopje. Pred kratkim časom pa je naš župnik Hirti, kateri je sicer sin nemških starišev, a vendar se kaže strastnega Slovenca, imel cerkveni nauk in obnašal se je pri njem tako, kakor da bi se mu bilo nekam mudilo. Pravil je pri tem nauku: „Danes nimam" mnogo časa, danes se mi mudi itd." Mi farani smo si mislili za Boga milega ali se je zgodila Mm iz jekla glasno, da je človek ne more preslišali. da s-e tudi zapreti, da ne zvoni, I a kvaliteta samo 2 85 fl. Brez nevarščine! Zamena dovoljena ali pa se vrne denar. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali pa, ako se denar naprej vpošlje. HANNS KONRAD Prva tovarna za ure v Brtix-u štev. 949 (češko). .kr. sodnijsko zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s < m kr. avstrijskim državnim orlom ter s zlatimi in srebrnimi kolajnami (medajlami) iz različnih razstav Doslo mi jo že več kakor 10 tisoč pisem priznanja iz vseh delov sveta. Tvrdka je ustanovljena leta 1887. Bogato ilustrovani ceniki (katalogi) z več kakor 800 podobami se na zahtevanje vsakomur dopošljejo zastonj in poštnine prosto. 166 D Lovske puške hh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig Ks kr. dvorni pnškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 I C«niki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. esčanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven [ klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati ___________________i- t. d._____________ 58 Red Star Line, Antwerpea v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Phifadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladljl. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener GOrtel. na Dunaii ali Karl Rebek, konc. agent V Ljubljani, Kolodvorske ulice štev, 41. 537 - 18 - fc\ Ohranitev zdravega P ^ŽELODCA tiči najvefi v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ler odstranitvi nadležnega zaprlja. Preizkušeno, iz i/.branih najboljših in uspc3i»h zdravilnih zeli skrbna napravljeno, tek zbuja-joječe in prebaUjenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odsttani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zopernega zaprtja, n. pr. gorečico. napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kose balzam za želodee iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Vi steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! y** dčH embalaže imajo po------------- stavno deponorano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER-JA, c. in Iv. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Mala Strana, ogel Nerudeve ulice 203. t S3fi^ l'Q poŠti razpošilja se vsak dan. ^fcQ Proti vpošiljatvi K 2 66 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine presto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. 135 (V Ptuju dobi se v lekarn gospoda Ig. Behrbalka. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — „ Singer Medium 90 „ — h Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ f Ringschifchen za krojače . . 180 „ — » Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . . 160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje ..... 180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 Sadje iz juga Zaloga piva iz Steinfelda. Ogerke parne moke (mele). Ji 15 rtJ — O .. . fl ^S g. m ca Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor semena za zelenjavo, za cvctljicc. vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOSEF KASIHIIR zaloga špecerijskega materijalnrga blaga in semen v Ptuju zraven „Štajerca." Ravnotam se kupujejo tudi sveža (friSna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje. sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 141 9 s •-• B-S-o SE1 F 3 o 9 © H 63 Čaj (te) rum Sirova in obžgana kava Zaloga vsakovrstnih mineralnih vod. Milo (iajfa) soda. Tomaževa žlindrasta moli (mela). Za pomladansko setev se priporoča kot najl ši in najcenejši umetni gnoj z fosforjevo kislino I maževa moka (mela). Ta gnoj izvrstno upliva pri J setvas na poljn, v sadnnosniku, v vin »grl in v vrtih. Posebno se priporoča tudi za travm in za deteljno setev. Tomaževa Žlindrasto moko „SternmarkeM Tomaževih fosfatnih fabrik G. m. b. H. Beij ima v zalogi P. Kerschischtiig v Radgoni. MF* Vsaka vreča (žakelj) ima varstveno znamko (mt in na vsakem je izrecno napisano koliko moke njem. r Knjigovežki učenec z dobro šolsko izobrazbo, nemškega i'M venskega jezika zmožen, se takoj spri v knjigoveznico W. Blanke*ja v Pjfl Naznanilo ptujskega mestnega pališča (Pettauer Badeanstaltj] Kopele v banjah se lahko rabijo vsak dan 8. do 12. nre predpoldan in od 1. do 7. popoldan. Kopele s hlaponom in sicer za ljudstvo se od 1. do 7. nre popoldan. Kopele s hlaponom in polivom vsak dan 8. do 12. ure predpoldan in od 1. do 1. popoldan. k 376_______________________________________ MMMMMMMM Živinski sejmi v Hariboi V Maribora se vršita na v nalašč za to nem prostora (Melling) vsaki mesec po dva žil sejma. Prvi vsako drugo sredo drugi vsako četrto sredi v mesecn. Prodajalci in kupci se vabijo k teh sejmov. Eadajatolj in odgovorni urednik: Janez DrevenSek. Tisk: W. Blanke v Ptujt