Edini alovenski dnevnik v Zedinjenih državah, s- Velja za vse leto.*. $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA The only Slovenian daily in the United States List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Holidays V=0 TELEFON PIBARNE: 4687 CORTLANDT, Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office »t New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 220. — STEV. 220. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 19, 1913. — PETEK, 19. SEPTEMBRA, 1913. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXI. — LETNIK XXI. Stariši morilca Hansa Schmidta. Muret je baje Schmidtov bratranec. DUHOVNIK SCHMIDT JE BIL D VAKRAT V BLAZNICI. ŽE V • MLADOSTI NI BIL NIC PRIDA. PRVI ZNAKI BLAZNOSTI SO SE MTJ POJAVILI V SEME NIŠČU. MURET KOT DRŽAVNA PRIČA. ODTISE NJEGOVIH PRSTOV SO POSLALI V NEMČIJO. POIZVEDOVANJE IMEL DUHOVNIK PO HELENI GREENE. ALI JE SCHMIDT SINA0 Aschaffenburg, NVui-čija, IS. sept. — Wst o groznem i.!oeinu, ki srn j«' izvršil duhovnik Schmidt je povzročila tukaj silno razburjenje. V pondeljek j«- prinesel pi-smonoša sta riše m njegovo fotografi jo. na kateri je bilo zapisano: — Ni veselo svidenje! — Dve uri pozneje so pa dobili stalili brzojavko, da so v Xew Vor-ku aretirali duhovnika Schmidta, ker je umoril in razkosal Ana Auuiuellerjevo. t>4 letna morilčeva mati je padla v nezavest. Ko se j«» zopet zavedla, se je zaklenila v svojo s| alnico, kjer neprestano joka in vzdihuje. Sorodniki se boje, da bi jo ne zadela Hrena kap. V svoji žalosti in sramoti se je izrazila, da ue bo nikdar več prestopila cerkvenega praga. Morilčeva sestra je tako obupana, da si je hotela že parkrat vzeti življenje. Sehmidtovi stariši so uživali veliko spoštovanje. Njegov oče je strojevodja v pokoju iu se pošteno preživlja s svojimi skromnimi meseenitiii dohodki. l>va morilčev« brata sta v državni službi. tretji je pa ugleden trgovee. Nek easuikarski poročevalec je obiskal Sehniidtoregu očeta in uapmvit ]H)tetn sledeče poročilo: — Po dolgem prizadevanju se mi i je danes posrečilo govoriti s Sehmidtovint očetom. Starec je sedel v naslonjaču nad katerim visi slika z napisom: — Imej IJo-ga vedno pred očmi. "Ko sem bil prestavljen v ,Mo-gilncijo — je pripovedoval oee, — je vstopil ilans v ta mošnjo gimnazijo. 1'čil se j«- izvanredno lahko. Že takrat je bil zelo melanholičen, ko je pa začel študirati bogoslovje se je iako čudno obnašal, da so ga imenovali tovariši "neumnega doktorja". Po dokončanih študijah je služboval v ver župnijah kot kapelan. V ltllerge)H je enkrat sredi maše odšel od oltarja, pri neki priliki je pa v Gousenheiinu tako pridi-goval, da so se mu vsi verniki smejali. Nato je izginil in se šele čez precej časa pojavil. Pred dvema mesecema sem dobil od njega pismo, ki ga nisem razumel. Prepričan sem, da je zelo bolan na duhu." Iz drugega vira sem zvedel, da je napravil Schmidt v mogiiškctn semenišču več škandalov. Nekega večera je igral v kopalnici popolnoma nag kitaro. V Monakovem je živel z neko žensko in ponarejeval doktorske diplome. Policija ga je aretirala. toda sodišče ga je izpustilo kot slaboumnega na prosto. Oee ga je poslal dvakrat v blaznieo. V Sehmidtovi rodbini se je izvršilo že več samomorov. Dva morilčeva strica sta skočila v vode, teta se je zastrupila, spomladi se je pa ustrelil njegov bratrance. Aschaffenburg, Nemčija, 18. sept. — Dozdevni zobozdravnik in Schmidtov tovariš tir. Ernest A. Muret, se imenuje s pravim imenom Adolf Mueller in je bratranec duhovnika-morilca. V Mo-guneiji sta stanovala skupaj. Mueller je bil prej trgovec. Policija j" dobila včeraj zvečer v Schmidtovem stanovanju fotografijo ukradenega mrtvaškega lista in veliko podobnih neizpolnjenih dokumentov, iz česar sklepa. da je nameraval morilec napraviti celo človeško klavnico. Policijski glavni stan je dobil iz Londona kabelogram, da je dr. Muret mogoče identičen z dr. Ernestom, ki je obdolžen trgovine z belimi sužnji. Danes dopoldan bodo prepeljali i/. Ilobokeu v New York naj-d"iie telesne dele Ane Aumueller-jee in jih pokazali Schmidtu. \ Muretovem stanovanju so našli pisiuo naslovljeno na državnega pravd ni ka Whitmana. Iz pisma je razvidno, daj je hotel Muret nastopiti kot priča proti morilcu. Pismo je pisal ono nedeljo. ko so Schmidta aretirali. Kef zvezne detektivske službe, Flvnn, se je izrazil, da je morilec čisto pri zdravi pameti. Vse kar govori o liogu in sv. Elizabeti je le pretveza, potom katere si namerava olajšati kazen. Policijski inšpektor Faurot je poslal včeraj hamburški policiji odtise morilčevih prstov, ker se je baj" v Hamburgu pojavi! pred leti nek gotov Schmidt, ki je izvršil več hudodelstev. Obravnava proti morilcu se bo začela že meseca oktobra. Faurot je brzojavno naprosil chicaško policijo, da naj poizve, kje je 11-lena Greene. Pri Schmidtu s<> namreč dobili več ljubavnih pisem s tem podpisom. Ko je stanoval duhovnik Schmidt pod imenom "A. Van Dyke " v hiši št v. 124. zap. 84. cesta. je pripeljal v stanovanje petletnega dečka in ga izdajal za svojega sina. Najemnica Adelina Manzer se je izrazila, da je bil deček na las podoben "A. Van Dyku". Morilce je rekel najemnici, da je Holandec. Predrzen rop in umor. Grand Rapids, Mich., 18. sept. Danes zvečer sta stopila dva roparja z revolverji v rokah v prodajalno j uvel i rja J. J. Thompso-na ter pozvala prodajalce, naj dvignejo roke. Na ljudi, kateri niso hoteli storiti tega, sta lopova pričeli streljati. John A. Thompson in E. Smith sta bila na mestu mrtva in neki drugi je smrtnonevarno poškodovan. Morilcema se je posrečilo pobegniti. Prodajalci so ravno pospravljali vrednostne predmete iz izložb, ko sta ustopila našemljena roparja. Prodajalna se nahaja v sredini mesta ter je šlo mimo nje veliko pasantov, ko sta se mudila roparja v lokalu. Ki- ni In brzl parni k: (Avstro-American proz«) Kaiser Franz Josef I. odplijc ? soboto dne II. oktobra ▼•žaja do Trsta samo 13 doL do Trsta ali Reko - - $37X10 ▼osnih ttstkor: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba - - • - $38.08 Za'po«ftba« kabin« (addelak aid IL Im IIL nmdem) ataM vaiala i» »4.00 vi sa odraste, h otroke polovico. Ta oddelek po—bos d rutinam priporočaaao. Vote)« H«*« 1« dobiti pri F*. SAKSER, 88 Oortlandt St., Now York. Proces Moser. Mrs. Moser, obtožena umora so-prega, je izpovedala, da se je strel slučajno izprožil. Drugi razpravni dan v procesu proti Mrs. Mabel Moser v Ne\v-arku, X. J., sc jc pričel \če raj z izjavami različnih prič, ki so izpovedale, tla je mož večkrat surovo nastopil proti ženi, da jo je mučil ter da ji je grozil s smrtjo. Popoldne jt* nastopila obtožen-ka sama kot priča, da izpove v svoji zadevi. Pripovedovala je. kako jo je mož pretepal v skupnem stanovanju v Brooklvnu. kako jo je dostikrat spodil iz hiše ter ob neki priliki tudi njujinega dveletnega sinčka. O otrocih ni hotel ničesar vedeti in na njegovo zahtevo se je podvrgla neki operaciji, tri dni predno ga je obiskala v stanovanju, kjer se je za vršil a žaloigra. Kadi operacije bila preslaba za delo in njen edini namen je bil, da poprosi moža za podporo zase in za otroke. Ko rnu je očitala zanemarjanje družine, ji je pričel groziti ter jo potisnil proti neki pisalni mizi, ki je stala v sobi. Predal pisalne mize je bil odprt in v njem je ležal revolver. V strahu, da bi je ne ubil. je zgrabila za revolver in v nato nastalem boju za orožje se je slednje izprožilo t«-r je krogija zadela in ubila Moserja. Oporekala je izjavi Miss l>>dos. hčerke pocestnice dotične l:i ki je izpovedala, da je Mrs. Moser. komaj tlošla do vrat, zaklicala, da ga bo ubila. Po dokončani izpovedi je zagovornik sklenil pojasnenje slučaja. Nasprotoval je trditvi obtoz-nika, da je b^la ljubosumnost motiv dejanja. Razprava se bo nadaljevala danes ter se bo najbrž v sredo predložilo slučaj porotnikom. Japonska, Mehika in Združene države. Stavka v Angliji. Samomor princezinje. Iz ljubezni v smrt. Blamaža Bryana. Ameriški "begunci" se hočejo na vsak način vrniti nazaj v Mehiko. Tain a naročila. Los Angeles, Cal., 18. sept. — Amerikanei, katere so vsled tajnega naročila državnega tajnika Bryana izgnali iz Yaqui-doli-ne ter jih poslali v Los Angelas, so takoj pisali v Washington pismo, v katerem zahtevajo. t*u se jih pod ameriškim varstvom j listi nazaj v Mehiko. Tudi je treba do njihovega povratka ščititi last, ki sc lahko pokvari (letino i. t. d.) in katero cenijo na $1,000.00». Njih, dosedaj popolnoma prijateljski odnošaji z Mehikanci naj bi ne trpeli kot se je to zgodilo vsled naročila Bryana. Posamezni člani družbe so danes zvečer izjavili, da se bodo takoj vrnili v Mehiko ter da je vlada dolžna jih ščititi radi napačnih utisov, vsled katerih so jih prisilili odpotovati. Amerikanei izjavljajo, da so zadnje dve letv živeli z Mehikanci v popolnem miru. V resoluciji na tajnika Bryana se ti "begunci" brit ko pritožujejo, da se jih je odposlalo otl njihovih domov in njihovega imetja v Mehiki. 21 Palo, Tex.. 18. sept. — Včeraj je dospelo v Juarez poročilo, da je neki roparski ustaški vodja pri Palomas ujel ustaša Paneho Villa ter 10 njegovih častnikov. Pri tem je bil Villa baje ranjen. Ako se potrdi ta vest, potem bo kmalu konec ustaje v državi Chi-huahui. Predsednika Wllsona čakajo še | težke naloge, katere bo moral rešiti v kratkem času. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA. Senator Jones iz Washingtona je imel govor glede tozadevne resolucije. Sklepanje preloženo. Washington, D. ('.. 18. sept. — Japonski poslanik, baron ChinJa, se je mudil danes popoldne več kot pol ure pri predsedniku Wil-sonu ter je diskutiral z njim vprašanje, ki se je izcimilo vsled sprejema californijske zemljiške predloge. Po konferenci se je za-zaznalo. da se ni situacija od zadnje spomladi prav nič izpremeni-la. Združene države niso stavile Japonski nikdar kake definitivne ponudbe, da rešijo to vprašanje, dočim vstraja Japonska pri svojem prvotnem stališču, da je namreč californijska zemljiška postava kršenje pravic, katere je dobila Japonska vsled pogodbe z Združenimi državami. Po natančnem študiju poslanice, katero je mehiški provizorič-ni predsednik Huerta v torek poslal mehiški zakonodaji, je izjavil danes predsednik Wilson, tla ne vsebuje poslanica ničesar, kar bi nasprotovalo zadnji noti. To pomeni isto kot izjava, da smatra predsednik situacijo za neizpre-menjeno kot je bila" takrat, predno je bila odposlana nota poslanika. Predsednik hrra pri tem v mislih poslanico, katero je izro-ila mehiška vlada John Lindu potom ministra za zunanje zadeve, (jamhoa. Vsebovala je izjavo, tla prepoveduje mehiška konstitucija pro-vizoričnemu predsedniku nastopiti kot kandidat pri predsedniških volitvah. V poslanici se isto-tako označuje dan 26. oktobra kot volilni dan. Smisel te poslanice, kakor jo razumeta predsednik in državni tajnik Bryan, je. da je pisana v duhu. slienem sprejemu predloga. katerega je bil stavil John Lind v svoji drugi poslanici. V tem predlogu se je opustilo zahtevo, da bi tefftnn volitev vladalo premirje ter s«' je le zahtevalo, da ne nastopi Huerta kot predsedniški kandidat. Vsled tega je prišel predsednik do prepričanja, da je najboljše, ako ostanejo Združene države pri dosedanji politiki. Cas do volitev je kratek. Po volitvah pa bodo mogle Združene države razsoditi, ali je izpolnil Huerta pogoje, katere se je stavilo za slučaj, da bi Združene države priznale naslednika Huerte. Ako bi pa postal Huerta sam svoj naslednik, potem se Združene države šc vedno lahko branijo priznati njegovo administracijo. Senator Jones iz Washingtona je imel danes svoj prvi govor za amendment zvezne ustave, vsled kojega bi se uvedlo žensko volii-no pravico. Glede glasovanja se ni še ničesar sklenilo. Del londonskih uslužbencev cest-l ne železnice je zastavkal. Šolska mladina v Dublinu. London, Anglija, 18. s!ipt. — Danes so zastavkali linijski mo-tormaui Tilling Co., ker ji,., ie družba prepovedala nasiti linijska znamenja. Vradniki. unije so stavili takoj zatem vodjem drugih družb, ki so v kartelu, ultimatum, tako. tla ho jutri zastav-kalo 10.000 motorinaiiov, ako bi Tilling Co. ne preklicala svojega sklepa. V Londonu obstoja devet družb, ki vzdržujejo promet po cestne železnice. Zagrožena stavka p'-i vseh teh družbah !>i vsled tega zelo otežkočila promet. Eksekutivni komitej narodne zveze železniških uslužbencev se je danes celi dan pečal z vprašanjem splošne narodne stavke. Domneva se, tla skuša komitej preprečiti splošno stavko, tla pa ne more več kontrolirati svojih čla nov. Motormani zahtevajo pravico, da smejo nositi unijske znake, kar so jim pa družbe prepovedale. Raz ven tega žele, tla bi se uvedlo reforme glede delavnega časa ter splošnih delavskih pogojev. Položaj v Dublinu je nespremenjen. Birmingham, 18. sept. — Na nekem tukajšnem velikem zborovanju je naznanil distriktni organizator M of tat t. tla je eksekut.va narodne zveze železniških uslužbencev privolila v splošne stavko. Rat litega je pozval vsakega železniškega delavca, naj odloži delo ter s tem podpira gibanje. Dublin, Irsko, 18. sept. Učenci šol. ki so zvezane s tukajšno katoliško katedralo, so se danes pridružili stavkarjem. Napadli so eelo nekega učit« ija ter ga tako pretepli, tla je moral v bolnico. Uboj v silobranu. Tovarnar Guth je ustrelil svojega šoferja, ko ga je slednji napadel s sekiro. Baltimore, Md., 18. sept. — Tekom boja. katerega je izzval šofer George Murphy s svojim delodajalcem, izdelovalcem čokolade, Charles Guth-oni, je tvorničar Guth ustrelil šoferja z revolverjem. Spor je baje izzval šofer brez vsakega povoda. Tovarnar je stopil v garažo in takoj ga je napadel šofer-črnec z ostro sekiro. Tovarnar je zbežal. a se takoj vrnil z revolverjem v roki. Nastal je boj, tekom kojega je šofer izvil orožje iz rok gospodarja. Slednji mu je pa revolver zopet iztrgal ter ga ustrelil. Murphy ni bil takoj mrtev, a je kmalu umri v bolnici. Gutha so aretirali, a se je branil natančno pojasniti zadevo. Sofija Sachsen-Weimarška se je ustrelila, ker se ni smela poročiti z dr. Bleichrosderjem. NJEN ROMAN. Oče je hotel, da si izbere enako rodnega moža. Nobena prošnja ni pomagala. Berolin, Nemčija, 18. sept. — Pretresljiva ljuhavna tragedija je navdala eno izmed nemških vladarskih rodbin z globoko žalostjo. Včeraj zvečer se je ustre lila v Heidelbergu princezinja Sofija Saehscii-Weimarska, edina hčerka princa Viljema, ker st stariši nasprotovali poroki z baronom dr. Hansom Bleiehroetler jem. Zaljubljena princezinja sij« pognala krogi jo v glavo. Sprvi so mislili samomor prikriti, ka? se jim pa ni posrečilo. Zdravili! se je izjavil, tla jo je zadela srčni kap. toda javnost je prišla kmalt na jasno. Ko je dobil načine prizadeva, «la hi dosegel ogrsko drža vi ja ust vo. Zavezal se je, da ho na tukajšnjih gledališčih stalno gostoval. (Sodišče v Dražtlanih je pr«'d časom obsodilo Burriana na enomesečno ječo zaradi nemoralnega življenja. Ker se j - proti kazni pritožil, se bo cela zadeva obravnavala v prihodnjih dneh pred najvišjo instanco na Saškem-!. Antwerpen, Belgija, 1 8. sept. Na tukajšnji svetovni irg je prišlo toliko gumija, er sušico. je dognal, da je zdravilo brezuspešno. Denarje v staro domovino poiiljamo: K. $ K. t 6--------1.10 130 --------28.60 10--------2.16 140________28.65 16.... 3.16 150________30.70 20--------4.20 160________32.76 26--------6.20 170________84.80 SC.... 6,26 180.... 36.86 35.... 7.25 190.... 38.90 40.... 8.30 200________40.90 45--------9 30 260 ________61.16 60.... 10.30 300.... 61.35 56--------11.35 85Cf________71.60 60.... 12.36 400________81.80 65.... 13.40 460 ________92.00 70--------14.40 600.... 102.25 76.... 15.46 600.... 122.70 80.... 16,45 709.... 143.15 86--------17.45 800____163.60 90...., 18.46 900____184,00 »00.... 20.45 1000,... 204.00 nO.... 22.50 2000.... 407.00 120.... 24.55 6000....1017.00 Po&tarina je všteta pri teh sto« tah. Doma ie nakazane svote po* polnoma izplačajo brez vinarjjj odbitka. Naše denarne pošiljatve razpo« šilja na zadnje pošte c. k. poštni hranilnični urad ma Dunaju v naj* krajšem času. Denarje nam poslati je majprl« lične je do $50.00 v gotovini v pri* poročenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order aH pa po New York Bank Draft. FRANK SAKSEE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y, #104 St. Clair Avenue, N. S< .... ©mita** Q, ______j, _ _____,________ _________ -,__ Hr - GLAS NARODA. 19. SEPTEMBRA, 1913. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by tb« Slovenic Publishing Co (• corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK. Treaanrer. Plaes of Business of the corporation anc addresses of above officers : S Cortlsndt Street, Borough of Man hat»vi. New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.0C ~ pol leta....................... i.« lete ia mesto New York........ 4. dvoma hvalevreden, posebno akc zasledujejo v prvi vrsti cilj. d:n l>i pridobilo naseljence /.a do sedaj komaj otvorjene poljedelske distrikte v južnih državah. Drugačna |>a bi bila stvar, ako bi s»* šlo ediuole za to, da se pridobi delavske moči za ta ali oni industrij*ki okraj, /.a to ali ono železnico, za to ali ono plantažo ali /a gotova javna dela. V takem slučaju bi bila previdnost in sum naravnost dolžnost, ker so bili |e prepogosti slučaji, da se je delavcem, katere so v sličuc »vrhe poslali na jug, prav slabo godilo. Ako se pa gre v tem slučaju za organizirane težnje, pridobiti i/ vrst naseljencev farmer-je za južne države, potem bi bila to stvar, kateri je i v interesu naseljencev i v onem južnih držav želeti najboljšega uspeha. V tem moramo soglašati vsi, da se stori naši deželi m naseljencem najboljšo uslugo s tem, ako se omogoči imigrantom poljedelstvo ter s tem pripomore do obdelanja na milijone akrov zemlje, ki leži sedaj zapu&čena in neobdelana. Takih poljedelskih priseljencev je dosedaj najbolj manjkalo južnim državam, Gotovo so morali biti v/mki z ji dejstvo, da se niti priseljenci niti prebivalci dežele niso dosedaj poslužili prilike, da se s cenenim nakupom zemlje v južnih državah gospodarsko osamo-svoje. Kden izmed mnogih vzrokov, ki so zakrivili to stanje, je bil prav gotovo, da se novemu priseljencu ni šlo tako na roko kot se je to zgodilo drugod. In ako j»i hotele južne države še vnaprej ohraniti slabo navado, d« bi ravnale s priseljenci, ki hočejo na pošten način služiti svoj kruh. kot s tujci in manjvrednimi ljudmi, potem si posebno oni priseljenec, ki razpolaga s sredstvi, ne bo želel iti v južne države. Na drugi strani pa so južne države onemogočile naseljevanje s tem, ker je navadni delavec premalo zaslužil, da bi si mogel kaj prihraniti ter se gospodarsko oaamosv ..... >9 zakonodaji so se sestojali iz samih ljutih sovražnikov naseljevanja. Burnett iz Alabame, ki je bil vložil v zakonodaji ono oslovsko pred-ogo v svrho omejitve naseljevanja, je bil tipični zastopnik juga. Dokler imajo ljudje njegove vrste moč v rokah, je komaj upati, da bi se tok našeljeva- — nja obrnil proti južnim državam, »d , r , . , a* ma v M o z. X) --o- x> Iiuski spisal A. P. Čehov. )0 10 —®— >5 ro N-ski konjeniški polk se je na — manevrih ustavil na noč v okraj-1 nem mestecu K. Tak dogodek na- — pravi vsled prenočevanja gospodov častnikov na prebivalce vselej vtisk, poln vznemirjenja in navdušenja. Prodajalci, sanjajoči o izpeeanju zastalih plesnjivih klobas in 44najfinejših" sardin, ki ^ leže že deset let na polici, gostilničarji in drugi obrtniki n^ zapi-~ rajo svojih prodajalnic celo noč; ^ vojaški načelnik, njegov delovodja in mestna posadka se oblečejo v lepšo uniformo; policija _ leta kakor v omotici, a z damami se godi vrag vedi kaj ! Ko so k-ske dame začule, da p prihaja polk, so popustile kožice — z zabelo in pritekle na ulico. Po-i zabivši se preobleči in počesati. so se vrgle težko dihaje in sopi-haje polku naproti in požel iivo vlekle na uho glasove koračnice. — Ce si pogledal na njih blede, navdihnjene obraze, prišlo ti je na um, kakor da bi se ti glasovi lili iz nebes in ne iz vojaških trobent . "Polk!" so radostno vsklikale. 44Polk prihaja!" A zakaj se jim je zahotelo po r tem neznanem, slučajno prišlem t_ polku, ki jutri na vse zgodaj že odrine! Ko so potem gospodje častniki stali sredi trga in z za-( dej sklenjenimi rokami reševali 0 stanovanjsko vprašanje, so one lu sedele v stanovanju sodnikove 11 žene in kritizirale polk, kakor za >z stavo; bilo jim je že Bog ve od 01 kje znano, da je poveljnik ože-a njen, pa ne živi z ženo. da prilia-v jajo I*ri najstarejšem častniku I vsako leto mrtvi otroci na. svet, j da je adjutant brezupno zaljub-0 Ijen v neko grofico in je že celo poskušal samomor. Vse jim je X1 bilo znano. Ko se je pod oknom w prikazal kozav vojak v rdeči 0 srajci, so natanko vedele, da je to burš i>odporočnika Rimzova. u ki leta po celem mestu in išče za 0 svojega gospoda na upanje an-e g leske greneiee. Častnike so vi-e dele samo od strani in v hrbte. 0 pa so že dognale, da ni med njimi nobenega lepega in interesant- 1 nega... Ko so se nagovorile, so poklicale vojaškega načelnika in ft odbornike kluba in jim naročile. naj prirede nocoj na vsak način v plesni večer. j Želja se jim je izpolnila.. Ob j devetih zvečer je grmel na uliei pred klubom vojaški orkester, a v klubu so plesali gospodje čast-niki s k-skimi damami. Dame so { bile vse od tal. Omamljena od plesa, godbe in žvenketanja o-strog, so se prepustile z vso dušo . kratkemu poznanju in čisto poza , bile na svoje civiliste. Njih oče-j t je in možje, zrinjeni popolnoma _ v ozadje, so se tesnili okrog mr-. šavega bufeta. Vsi ti blagajniki . tajniki in nadzorniki, izpiti, he-meroidalni in zavaljeno nerodni. . so se zavedali svoje ubogosti in se ogibali dvorane. Samo od da-. leč so pogledovali, kako njih žene , in hčere plešejo z gibčnimi in vit-, kirni poročniki. Med nožmi je bil davkar Ciril Petrovič Šalikov, pijano, ozko in zlo bitje, z veliko ostriženo glavo in debelimi, visečimi ustnicami. Nekdaj je bil na vseučilišču, je čital Pisarjeva in Dobroljubo-va, pel pesmi. a zdaj je pravil o sebi. da je kolegijski asesor in drugega mu ni treba.. Stal je na- i slonjen ob podboj in z očmi ni trenil od svoje žene. Njegova žena, Aiia Pavlovna, mala brinetka pri tridesetih, dolgega nosu in i ostrega podbradka, napudrana in pretisnjena, je plesala brez prestanka, do onemoglosti. Ples ; jo je bil utrudil, toda upehana je ; bi!a po telesu, a po duši ne... Vsa s njena postava je izražala navdu- i senost in naslado. Prsa so ji valovila. po licih so ji igrale rdeče ; srage, vse njene geste so bile koprneče, gibanje plavajoče; vide- s lo se je, da pleše in se spominja \ svoje preteklosti, one davne preteklosti, ko je še plesala v insti- i tutu in sanjala o veselem, razkoš- l nem življenju, ko je še bila pre- i pričana, da bf^n^rta^md? &H*on ali c knez. j\ i- Davkar je zrl na njo in guban-a- čil čelo od zlobe. Ljubosumnosti je ni čutil, ampak neprijetno mu je r- bilo prvič to, da radi plesa nima--e ;o kje kartati; drugič ni mogel :>- trpeti godbe na pihala; tretjič se je mu je zdelo, da gledajo gospodje 0- častniki na civiliste preveč brez-j- brižno in preveč visoko; četrtič a. in posebno pa ga je dražila in jezila blaženost, razlita po obrazu njegove žene... "Nesramno! Se pogledati jene morem!" je mrmral. 4*Zdaj zdaj jih bo imela štirideset na hrbtu, | nima ni slike ni oblike, pa ti gre, se napudra, našemi, na vleče kor-1 zet! Koketira ter se afektirano < a zdriza, misli, da se ji poda... Ah, j- povejte, kako ljubeznivi ste!" 1- Ana Pavlovna je tako zavero->- vana v ples, da se niti enkrat ne e- ozre na moža. n "Seveda, kaj bomo mi. kmet-' L'i je!" mrmra davkar. "Zdaj smo' h mi ad acta... mi tulni, okrajni fi medvodje! A ona je kraljica ple-1- sa; seveda toliko se je ohranila,' i- da se morejo celo častniki še za- J '; nimati zanjo. Kdo ve, še zaljubila! )- bi se." Med mazurko se je izpremenil a davkarju od nevolje in jeze o-" braz. Z Ano Pavlovno je plesal mazurko črnkljast častnik z izbu- j a ljenimi očmi in tatarskimi če-0 ljustmi. Delal je z nogami resno ]' in s čuvstvoin, napravljal važen ]• obraz in tako upogibal kolena, da je bil podoben pajacu, ki se ° ga vleče za nitko. A Ana Pavlov-e- na, bleda, trepetajoča z upehano poželjivo upognjenim telesom in ** igrajočimi očmi. si je prizadevala ^ plesati tako, da bi se videlo, da se komaj dotika tal, in očividno se ji je sami zdelo, da ni na zem-e. Iji. tudi ne v okrajnem klubu, ampak nekje daleč, daleč — na o oblakih! Ne samo obraz, ampak n ves stas je izražal blaženost.... 0 Davkarju je postajalo neznosno; je nasmejati se je želel nad to bla-i- ženostjo, čutiti je hotel dati Ani li Pavlovni. da je pozabila, da živ-e ljenje ni tako krasno, kakor se ji e zdi zdaj v omami... a "Čakaj, jaz ti že pokažem, kaj d se pravi blaženo smejati se!" je mrmral. "Nisi institutka, nisi de-i- kletee. Stara kost mora tndi veli deti, da je stara kost!" * Malenkostna čuvstva zavisti, >- dolgočasja, prizadetega samp-° ljubja, inalomestne ljudomržnje, e one ljudomržnje. ki se za redi med 'I malimi uradniki vsled pijače in 'i sedenja, vsa ta čuvstva so zaro-e jila po njem kakor miši... Po-'< čakal je, da se je mazurka nelia-la. Nato je stopil v dvorano in - nameril svoj korak proti ženi. - Ana Pavlovna, ki je imela baš ka-valirja {»oleg sebe, se je hladila - s pahljačo, koketno mežikala in - pripovedovala, kako je nekdaj 5 plesala v Peterburgu. (Ustnice je 1 zlagala v podobi srčka in govorila tako-le: "Pri nas, v Pjutjur- 1 bjurgi.") "Anjuta, pojdiva domov!" je 1 zahripel davkar. 1 Ko je zagledala pred seboj mo-1 ža, je za hip vzdrgetala, kakor - da bi se domislila, da ima res mo-) ža. Nato je čisto zardela; postalo ' jo je sram, da ima takega izpite-" ga, potlačenega, vsakdanjega 1 moža... ■ ! 4'Pojdiva domov!" ponovi davkar. j i i 44Zakaj? Saj še ni pozno!" 44Jaz te prosim, da bi šla domov!" je dejal davkar v presledkih in nevoljno namršil obraz. "Zakaj? Ali se je kaj zgodi- ] lo?" se je vznemirila Ana Pav- i lovna. 44 Nič se ni zgodilo, a jaz želim, ] da greš pri tej priči domov. .. s Želim, to je vse, in prosim, pa t mir besed." s Ana Pavlovna se ni bala moža. i a sram jo je bilo pred kavalir- i jem, ki je začudeno in posmehlji- ^ vo pogledoval davkarja. Vstala j je in odšla z možem v stran. 1 44Kaj ti je padlo v glavo?" je > pričela. 44Kaj mi je treba domov? j Saj ni niti enajst!" \ 44Jaz želim, pa mir besed! Ti j pojdi, pa je vse dobro!" i "Ne bodi neumen, no! Pojdi s sam. če ti je drago." ^ 4'Torej ti napravim škandal!" 5 Davkar je videl, kako je bla- u ženost mahoma pričela izginjati c z obraza žene, kako jo je oblival j sram, kako je trpela —in postalo d mu je nekoliko lažje pri srcu. v 4 4 Kaj me naenkrat potrebu- p ješ?" ga je vprašala žena. b 14 Ne potrebujem te nič, ampak s! samo želim, da bi sedela doma. n Želim in drugega nič!" d Ana Pavlovna ga niti poslušati n ni hotela. Začela ga je prositi, da j< bi ji dovolil ostati vsaj še pol & ure; nato se je, ne da bi sama ve- g dela zakaj, opravičevala, klela — bi vae to pridušeno, šepeta je, z na-J ti i- smehom, da bi občinstvo ne sli-:i šalo, da je nastalo med njima ne-e sporazumljenje. Začela ga je u-i- verjati, da ostane samo še deset 1 minut, samo še pet; a davkar je e bil neizprosen. e "'Ostani, če hočeš! A jaz ti na- pravim škandal!" č In v tem dogovoru z možem je' Ana Pavlovna nakrat splahnila,1 u shujšala in se postarala. Bleda,' | grizoč se v ustnice in komaj za-' e drževaje jok. je šla v predsobo in 1 j se pričela oblačiti. . . t, I. 44Kani pa?" so se začudile i, k-ske dame. 44Ana Pavlovna, kam •-'še pa odpravljate, ljubka?" o i 4'Glava jo je pričela boleti", je t, odgovarjal za ženo davkar. Prišedši iz kluba, sta šla za->- konska prav do doma molče, j e Davkar je šel za ženo in opazu-Jjoč njeno upognjeno, ponižano :- postavico, ubito od gorja, je mi-o slil na blaženost, ki ga je tako li dražila v klubu, in zavest, da te blaženosti ni več, je napolnjeva-i, la njega dušo z zmagoslavnim L- J čuvstvom. Bil je vesel in zadovo-a Ijen, a obenem mu je še nekaj primanjkovalo. Hotelo se mu je j il iti nazaj v klub in storiti tako, ). da bi postalo vsem pusto in grenil ko, in da bi občutili, kako ničev-L. no, dosadno je to življenje, ka-dar greš tako-le v mraku po ulici o in slišiš, kako čveka pod nogami n blato in veš, da se boš jutri zju-traj vzbudil — in ne bo zopet nič e drugega kot pijača in karte! O, to je grozno! o A Ana Pavlovna je komaj šla. n Bila je še vedno pod vplivom a plesa, godbe, razgovorov, bleska. a šuma : šla je in se izpraševala, za- 0 kaj jo je tako kaznoval Gospod i- Bog. Razžaljena je bila in bilo ji i, je grenko in tesno od sovraštva, a s katerim je poslušala težke ko-k rake moža.. Molčala je in se tru-. dila izmisliti najpikrejšo, naj-; strupenejšo beseilo. ki bi jo vrgla i- možu v obraz, a pri tisti priči ji ti je bilo tudi jasno in očito, da davkarju ne pride do živega z ji nobeno besedo. Kaj so njemu besede? Zapuščenejšega stanja bi si j ne mogel izmisliti niti najzlob-(1 nejši sovražnik. A godba je medtem grmela in mrak je bil poln plesnih, privzdigujočih zvokov. i. .. ™ rw\ m To in ono. 1 Poštenost ga je osrečila. Na Poznanjskem (v Nemčiji) - živi v vasi Plasinee bogat vele-i posestnik. Poljak Stanislav Dlu-i. goš. Mož ima krasno veleposestvo - in velja sploh za zelo bogatega. i Kot 141eten deček, sin nekega i dninarja, je pasel živino svojemu j gospodarju. Radi njegove prid-? nosti in poštenosti ga je gospo- - dar večkrat obdaril s kako de- - narno svoto. Mali Stanislav je ta darila pridno shranjeval v lira- i nilnieo. Nabrala se je že precejšnja svota. * Nekega dne, Stani- - slav je bil star že 17 let, najde na j * potu na planino listnico z denar- - jem. Bilo je v njej 80,000 mark > denarja. Pastirček gleda začuden ■ lepe bankovce, v srcu se mu po-i rodi želja, da bi si jih prilastil. Skrije jih v torbico, v kateri je imel shranjena živila, in sklene, denar obdržati zase. En celi dan je nosil hlapček bankovce s seboj. Vedno jih je hodil gledat in jih prešteval. Poprej vesel mladenič j je postal naenkrat čmeren, niti krave-sivke, katero je izmed cele črede najraje imel, ni več božal. Vest se mu je oglašala in pravila: Denar ni tvoj, ne boš srečen, če si ga pridržiš. — Vest je bila vedno glasnejša in končno se Stanislav ni mogel več premagovati. Zvečer drugega dne, ko je spravil živinieo v hlev, se napoti doli 1 v vas in nese denar župniku. Tam je izvedel, da je izgubil denar neki grof, ki je bil pred nekaj dne- ! vi v tistih krajih na lovu. Župnik je pohvalil mladeniča radi njegove poštenosti in mu sporočil, da je dotič-ni grof obljubil poštenemu najditelju eno tretjino cele svote. Kdo bi bil mogel popisati 1 veselo presenečenje Stanislavovo! j Župnik mu je naložil denar v do- s inaeo hranilnico. Stanislav je si- j l cer opustil službo pastirja, a šel j je za hlapca h grofu, katerega' . denar je on našel. Grof kakor vsi J v gradu so ga spoštovali. Bili so * pa* v gradu trije lilapci, kateri so < bili prave hudobe. Zahajali so v t slabo družbo in pijančevali cele j noči. Nekoč je bila grofica sama j doma.' Oni trije hlaprt so v pozni nočni uri napadli grofico, hoteč | j jo oropati denarja. Hudobneži soj se našemili^ da jih gospa ni mogla spoznati. Ko so vdrli v njeno sobov se jo >© pega obnašanja.* Lord Roseberv je govoril t< * dni pri razdeliti daril v kraljevi - ljudski šoli v Quildorfu dečkom c "|propadanju lepega obnašanja 1 j Njegova izvajanja so, zlasti kei : lahko opazujemo to propadanje i (lepega obnašanja tudi pri nas a i i rrav obžalovanja vredni meri, ze > lo zanimiva. Začel je s tem, da j( iz svojega lastnega opazovanja pripovedoval, da so se navadil ; učenci raznih ljudskih šol, po | zdravljati svoje učitelje samo i ! { tem, tla so se malomarno dotak Jlnili kraja klobuka, namesto di - i bi ga potegnili z glave, da, vide ' je učence, ki svojih učiteljem sploh niso pozdravljali. "Če b • šel kralj po cesti", j- nadaljeva 1 lord Roseberv, "bi bilo le sam« * oi> sebi umevno, da bi se pre< ~ njim odkril vsak, ki ga sreča, li |, zakaj to? Morda iz spoštovanji I kraljeve osebe? Ne, ne samo za ' i o. marveč v resnici bolj iz spo štovanja pred svojim kraljem To se pravi, če spoštujemo kralji ali sicer vladarja države, kater« | državljani smo, izkazujemo spo II štovanje ob enem sebi samim, li 1 kakor je to v velikem, je tudi 1 L malem krogu, v katerem živimo 7 najvišjega, dokazujemo s tem, ds 1 spoštujemo ta krog, to družbo kateri pripadamo. Mislim pa, di je sploh opažati propadanje lepe 1 ga vedenja in vljudnosti. Ne sa nio ua Angleškem, marveč na ce lem svetu, tako v Londonu, ka kor v Parizu, v Novem Jorku h Berolinu na Dunaju. To je ohža lovanja vredno, ker ne dokazuj« samo pomanjkanja samočutja ii spoštovanja samega sebe, murve« pred vsem zato, kar ime .a — ii , to mi bo potrdil vsak starejši ii v delavnem življenju vsak človel — lepo vedenje in vljudnost zel< ( veliko materijalno vrednost. Ti sočkrat sem- videl v svojem dol L geni in dogodkov polnem življe i nju, kako vrednost ima obnaša nje pri navadnih vsakodnevnil transankcijah. Neštetokrat sen imel priložnost opazovati, da ima dobra zunanjost, zvezana z lepim obnašanjem že pri startu za živ ljensko genialne ljudi na poti daleč za seboj. In kolikokrat se zgo- • di, da doseže v javnem življenju človek visoko službo, ki mu po zmožnostih in talentih ne pristo-ja. In to samo zato, ker že v naprej zavzame za sebe s svojo nevsiljivo vljudnostjo in s prikup-1 ji vi m vedenjem. Morda bo kdo ugovarjal, da vsak ne more imeti kakor bi hotel prikupljive zunanjosti. To pa ni res. Lepi obraz seveda je božji dar, prijeten na- j stop pa, primerno obnašanje, vljudnost ter zunanjo prikupnost — to si lahko vsak pridobi, in to so stvari, ki store tudi na zunaj grdega, prijetnega in simpatičnega. Zapomnite si, da so vljudnost in dobro obnašanje, zelo dragocen kapital, na katerem je mogoče zgraditi celo eksistenco, in zapomnite si, da ima človek, ki ga imenujejo vljudnega človeka, mnogo lažjo pot v življenju, kakor nevljudni in robati. V trdi skorji je lahko sladka zrno, toda prav malo ljudi jev ki bi hoteli ugrizniti trdo skorjo. Uradniki brez žepov. Na pošti v Varšavi na ruskem Poljskem so uradniki že več let poneverjali pisma, v katerih so sumili kak denar. Pisma so si nabasali v žepe in jih nesli domov, kjer so jih odpirali. Taka usoda je zadela zlasti vsa iz Amerike prihajajoča pisma. Da temu početju napravi konec, je poštna uprava odredila, da morajo vsi postni uradniki v službi nositi delovne plašče — brez žepov. Iščem MATEVŽA UŠENIČNIK. Oglasi naj se mi v kratkem, ker inače ga bom iskal po vseh časopisih. — Jernej Šubic, R. F. D. Box 124, Unity, Pa. Slovensko katoliško B __ H podp. društvo svete Barbare B —B M Zedlnjenc državo Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa, Inkorporirmno dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. •DBORNIKTI / rr»«Mdnlk: MAKTIN G JC It CM AN, Boa Iti. Ver Ml OMf, {Bb Podpredsednik: JOBEF PET KRNEL, Bos »B Will o«*, KO. L tajnik: IVAN TELBAN, Boa 707, Forest City, Fa, U tajnik: JOHN OBOLIN, Bon 493. Fcrut C5»y, Mb " ■Ukajnik: MARTIN MUHIC, Boa SS7. Forest atw, Bfc ~ NADZORNIKU Predsednik nadsornega odbora: KAROL BAULK, Boa M 7, Far set City, Mm L nadsornlk: IGNAC PODVASNIK. 47S4 Hatfield Bf. , Plttskars, Pa* XL nadsornlk: FRANK SUNK. »0 Mm Ht., Luserne, Pa. m. aadaornik: ALOJS VAVCAR, SSt Cor. N. — Sr« St., Beak Mrlass, M POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Boa •■!, STIli WL I. porotnik: MARTIN OBER2AN, Boa II, Mineral, Kaas. IL porotnik: ANDRflJ P LAK,, 7711 IssIm II, Ctavslaa«. SttCfti VRHOVNI ZDRAVNIK* DI. M. M. tiHUSKAR, CUT li Clair At«., CStTsUa«, OWk Dopisi aa| m paBUJsfe L dajalk« IVAN VXU1X, U. S. M EH ■ M City. Pa. »1'JtTMt glasUs |« : KRETANJE PAHNIKOV ; KEDAJ ODPLUJEJD IZ NEW Y0RKA | PABKIK j ODPLUJB | ▼ . Kaiser Wilh. 11 sept. il Bremen 1 America .. .. ,, 2l> Hambnr? 1 Potsdam.......j ,, -23 Rotterdam Lusiunia .....j ,, -2i Liverpool La Provence... ,, 24 Havre. I Florida................,, 24 Havre ^ Cedric................,, '25 Liverpool Fr. d Grosse.. ,, 2"> Bremen, St. Louis............,, 2t> Southampton - Oceania..............„ 27 Southampton . Finland................,, 27 Antwerpen Chicago........ " 27 Havre • Kprinz Wilh... ,, .'t(i Bremen 1 France......... ,, 30 Havre c Kai& Aug. Vic. okt. 2 Hamburg Bremen ...... ,, 2 bremen Glede eeae za paro brodi« e Lietkt 1 im vsa draga pojaasila obrait« sa v M: '' Prank Sakser, 1 82 Cortlandt St., New York City. 1 LISTNICA UREDNIŠTVAr Konec zapisnika devetega «rl. - zborovanja J. S. K. J. prieakuje- - mo v kratkem. Kakor hitro jra - dobimo, ga priobčimo._ i Rad bi zvedel za naslov svoicira " prijatelja PREDA MARTIN-t CIČ. Pred nekaj meseci je bival v Kansas City, Kan., ka-j mor sem mu pisal tri pisma, ne j da bi mi kaj odgovoril. Prosim . cenjene rojake, če kedo ve /a } njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, /a kar mu bodem zelo hvaležen. — John Orašnik, l>ox 361, Kel- * logg, Idaho. (18-19—9) 1 NAZNANILO. 1 Tem potom naznanjam roja-1 kom v Minnesoti, da prodajam 1 lote v Duluthu, Cliisliolmu in drugih mestih v Minnesoti. Rav-notako imam na prodaj vee sveta v Oliver Township, Wis.? ter mnogo najboljših farm in tudi ' hiš po Range. Zaeno pa tudi naznanjam, da sem pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Rojakom zagotavljam, da bode vsakdo z mojo postrežbo zadovo- j Ijen. Pojasnila na vsakovrstna vprašanja dajem rojakom rade-! volje, naj si bodo že pismena ali ustmena. Pišite torej še danes, ali se zglasite pri meni na Minnesota Ave., Gilbert, Minn. S spoštovanjem se priporočam Louis Vessel, P. O. Box 337, Gilbert, Minn THE CLEVELAND TRUST COMPANY SAVING BANK Glavnica $30,000,000 (150.0b0.000, k roil). Direktne evropske zveze omogo- j eujejo ji pošiljati denar v inozemstvo po najnižjih cenah. Vožnje listke za vse črte. Kupuje inozemski denar in pro- i daj a. Posreduje izplačevanje hranilnih vlog. St. Clair urad: St. Clair Ave., cor, K. 40th St. Newbnrgh urad: Broadway, cor. Harvard Ave. Lorain urad: Lorain, Ohio. Collinwood urad: 742 E. 152nd St., Collinwood. O. i Glavni urad : Euclid Ave., & E. 9th St. i j IŠČE SE PREMO GARJE j samce in oženjene v okolici ; Pittsburglia. Nobenih zaprek. United Coal Company, Room 105—llM. Fourth Ave., (18-24—9) Pittsburgh. Pa. Kje je ANTON ČERN1Č? On je bil krojač v Kamniku hj v decembru lanskega leta ji' prišel v Združene države. Za njegov naslov bi rada zvedela Rafaela A. Slabajna, 332 East 9th St., New York, N. V. (16-19—9) Iščem svojega svaka IVANA PE-I LOŽA in ANTONA SANKO-1 i YIC. non iz Zejan, fara Velika Mana, občina Novi gra1 PSVSS SPEMAJS, f.nm City, Kana, 411 Na 4tt St. POROTNIKI I — IVAN UKSIBNTK. BarSlaa Pa Bo« 1M. VKANK OOUZB. Cfclakolm. Minn.. Boa TU. HA WIN KOCKBVAK. PaoSlo. Col*. Ull Star In. ▼M i«pM aaj m »<*UJa|e ma H»TBi« kMU m Samara« ptHMfl R aa lUTMfi Siacacalka JoSaota IHUUMl BlaaUa: **OAAS KABODA**. 500 drvarjev se takoj išče Plača za rezati $ 1.20 od klaftre. Največja in najstarejša notarska in odvetniška pisarna. KONZUL MAX SHAMBERG ustanovljena leta 1866. Lastniki: Dr. L. Friedfeld, avstrijski odvetnik in \V. Haberfeld 416 Sixth Ave., Pittsburg, Pa. Obrnite se na nas v vsih notarskih, tožbenih, dedinskih in konzularnih poslih. Zgradili smo zadnji čas več kam p ob So> in Mnnising cesii. Imamo za izse-kati veliko lepega drevja. Dela je za celo leto. Možje,, ki hočejo delati za naa naj piSejo na Tony ZnidarSič. Homely, Michigan ali John Knaus, Eben Jct., Michigan. The Cleveland Cliffs Iron Co. Lumbering- Departement MARQUETTE, MICH. NOVICE IZ STARE DOMOVINE la da je vedno, ko je odhajal, ue-sel seboj kak zavitek. Meseea junija s«j j«' preselil Magister iz me-: 1 a k svojemu očetu v Šmartno. Ker je bil oee tudi čevljar, je zvedela Horvat, da misli obdolženec na svojo roko začeti to obrt, zato j-> bolj na njega pazila, in res ira je zalotila pri enem kosu us-ii a. katerega si je prilastil. Xa- I ravila je ovadbo, na podlagi katere st* je vršila hišna preiskava |.ri očetu in na njegovem stanovanju v Smartuem. Tu se je našla cela zaloga čevljev, čevljarskih potrebščin, nekaj perila, zlata ženska verižica in en gladek prstan ter dva zastavna lista za zastavljene ukradene čevlje. Vse t<- najdene reči je spoznala Horvat kot njeno last. Magister pra-\i. da j»- izmaknil li* C> parov čevljev, katere je zastavil v delavnici, pa en par, vrednih 16 K. Ser-ši n je pa vzel Ilorvatki, ki je bila njegova teta. zlato žensko uro v vrednosti CO K. To uro je Magistru pokazal, ki jo je obdržal in mu tudi izroči! ključ od omare. Po Magistrovein naročilu je ta jjro zastavil in je prejel od Magistra zato 2 K. Medtem, ko Seršen dejanje priznava, taji Magister vsako krivdo. Kakšen tiček da je bil Magister, sledi dejstvo, da se je izmislil, da so čevljarski šivalni stroji pokvarjeni, čeravno ni bilo to res. Pripeljal je k Horva-t»>vi Petra Betona, čevljarskega pomočnika, ki bo stroje popravil, kateri niso bili pokvarjeni. Beton jih ji* samo nekoliko očistil, za kar je dobil 10 K; od teh je moral dati Magistru 2 K. Sodišče je vse tri krivce obsodilo, in sicer Albina Magistra na poldrugo leto težke ječe, Stan kot a Seršen na tri tedne ječe in Petra Betona na en teden zapora. Le^ur v Novem mestu. Na kapiteljskem hribu si je postavil Janez Eršte, delavec na novomeški postaji, lično hišico. Vodo je dobival dalj časa iz'precej oddaljenega vodovoda. Lani je izkopal vodnjak in napeljal vanj kap-nico. Blizu te pa se je zbirala tudi gnojnica. To vodo je užival Kršte. pa je mož po zelo kratkem bolehanju umrl na legarju. ŠTAJERSKO. Kako se godi prekmurskim Slovencem na Štajerskem. Mnogokrat se je že pisalo o žalostnih razmerah ogrskih Slovencev prek Mure. Nimajo šol. ne smejo imeti shodov, ne privošči se jim poduka. še v cerkvi se slovenščini krati pravica na vse pretege. Ma-djari in madjaronski veljaki, župani in duhovniki jemljejo dan za dnevom Slovencem več pravic. In ali ni na Štajerskem enak proces? V radgonski okolici je pet velikih slovenskih občin, ki spadajo pod nemški del dežele. Ti ubogi slovenei nimajo svoje šole, otroci morajo obiskovati nemško šolo v Radgoni. A izobražujejo in na obrazu je j o se prekmurski Slovenci sami. Imajo dobro organizirano Izobraževalno društvo, kjer se posebno dobro giblje narodna mladina. Vsako leto priredi društvo več večjih veselic, kjer se zbere ves cvet prekomurskega Slovenstva. Tudi za letos so imeli nameravano tako veselico, pri kateri sodeluje posebno vrlo naše dijastvo s Prekmurskega. Vse je bilo že pripravljeno. Dosedaj je prostore za veselico odstopil vedno slovenski gostilničar Nedok v Žetincih. Tudi letos je prvotno ' KRANJSKO. Turist ponesrečil na Triglavu? <><1 2."». avgusta se pogreša profesor Fran Zeelinar iz Opave v avstrijski Šleziji, dosedaj stanujoč na Bledu v gostilni Jakoba Sod-ja, kjer je rekel, da hoče narediti turo na Triglav. Dosedaj ga ni Jia/aj. Najbrže se je ponesrečil. Bratec rešil svojega brata. Marija Marolt, bajtariea in dninari-ea na Pisati, je pomagala pri Sončevih, s katerimi so si sosedje, pri delu. Svoja dva otroka. Dietnega Petra in 1."» mesecev starega Rudolfa, je imela pri sebi in je starejši deček pazil na bratca. Pri Sončevem vrtu, komaj 15 korakov od občinske ceste oddaljeno, se nahaja nepokrita jama, napolnjena z gnojnico. Otroka sta jo krenila proti domu ter šla tik tel gnojnice, in sicer je korakal starejši deček naprej, mali bratec pa za njim. Ko se prvi ozre nazaj. vidi, da ni bratca. Gre k jami in vidi samo Rudoltovo krilci-. 1'rtio skoči v gnojnico ter iz-vleče i/ nje že nezavestnega bratca. Na fantovo kričanje je priletela otrokova mati in nesla fantička domu, kjer ga je spravila K zavesti. Sreča je bila. da je starejši fant tako urno pogrešil bratca in ga še pravočasno rešil i-r jame. Vrat je prestrelil dne '10. avg. pri žganjepitju neki fant k voja-1 kom potrjenemu fantu v Brezju, I župnija Šmartno pri Litiji. Le malo je upanja, da bi okreval ra-1 njene«, ki so ga prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano, j Skrajni čas je že, da bi vse mero-dajne oblasti nastopile proti zakotnim žganja mam in svobodni nevarni nošnji strelnega orožja, i Tat na Gradu v Ljubljani. Dne ML avgusta popoldne sta v grajskem sprehajališču na klopi sedeli dve dami, od katerih je ena položila poleg sebe ročno torbico z denarjem. Ko sta nekaj časa tam sedele, je prišel tja nek neznatne in sc prisedel k njima. Ko sta dami hoteli od«ti, ni bilo torbice več na klopi, marveč v ne-znančevem žepu. Odšla sta, ne da bi bili o tem nepovabljenemu družabniku kaj o torbici spomnili. tod;i nr domov ampak na policijo. Le-ta je neznanca pozneje are-tovsla. Pri identifikaciji se je vse ujemalo, možakar, svota in kakovost d-narja. le torbice ni bilo. Sij so š«- enkrat nazaj in našli prazno torbico v senci, kjer so možakarja preje "vzdignili". Ker je bila tatvina s tem deloma dokazana, so neznanca vtaknili v /m por ter ga potem izročili sodišču. V znamenju alkohola. Dne 30. avg. se ga je bil na Dolenjski cesti v Ljubljani nek delavec preveč navlekel, kar je hotel potem javno pokazati. Ko je stopila v akcijo policija, je prisiuojenec v svoji razburjenosti izvršil hudo razžaliinje veličanstva, vsled česar s«' je moral preseliti iz i*)li-cijskih v sodnijske zapore. Tatinska čevljarja. Albin Ma-giater, čevljarski pomočnik iz T . ,* . Smart na pod Šmarno goro, je vstopil letošnjo pomlad pri Mariji Horvat, imejiteljici čevljarske obrti v Ljubljani, kjer je delal kake štiri mesece. Istodobno se je pa učil tega obrta tudi Stanko Sršen, pristojen v Cerklje. Marija Horvat je kmalu začela opažati, da je izginjalo nenavadno h;tro razno usnje, jela je Magistra strogo opazovati ter ga vide-,. . .......... DRUSTH BORITE fciH U31MJM. Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in cena Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. / Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. obljubil prostore. Ko pa je pred kratkim prišel zastopnik društva' k njemu, je mož prostore odpo-( vedal. Kakor se je dognalo, je Nedok dobil od radgonskega re-' negata dr. Kamuikerja plačano večjo svoto za to, da Slovence postavi pod kap. In tako je na-i šim Slovencem onemogočena narodna prireditev vsled nemšku-tarske zlobe. In kdo je, ki se vedno druži in veže z dr. Kamniker-jem, Wrackoin in Zarzinijem? Oni radenski posiližupan Jaka1 Žemljic, ki hoče veljati v našem okraju za nekakega voditelja Slovencev našega okraja. To je tisti Zeniljič, ki je Plojev valpet,' uskok K. Z. in nosi še razne dru-' ge lepe naslove. , Zver na Stubenalpi. Ker se je I bati, da bo neznana zver, ki je do-1 slej napadala samo živino na planinah, postala nevarna tudi Iju-Idem v nižjeležečih seliščih, ko se živina odžene s planin, je štajerski deželni namestnik grof Clary komisarju dr. Theodorju Hoffer-ju poveril nalogo, da s pomočjo občin in žandarmerije ukrene vse potrebno, da se zver zasledi in konča. Dr. Iloffer je v to svrho začasno prideljen okrajnemu glavarstvu v Voitsbergu. — Lovec Ivan Schrotter je 22. avg. na Ra-poltu proti Sclnvarzkoglu na daljavo 400 metrov z daljnogledom opazoval žival, ki je bila po njegovi m mnenju — volk. Tudi več drugih lovcev je mnenja, da je z*er na Stubenalpi volk, najbrže pa dva — en star in mladič. Bogckletnik. Županstvo Trbovlje si je mislilo, da bo vendar enkrat spravilo pod to občino spada jočega. že l-'ikrat kaznovanega Ernest a Keše na prostor, kamoi spadajo taki ljudje, pa je ta nepridiprav zopet zlezel iz zanjkt pravice, sodišče ga je namreč obsodilo le radi prestopka v nava den zapor brez prisilne delavni ee. — Drug temu enaki tiček je pa Juro Delač, delavec v Prelo gah. Napije se korajže, potem pj suka nož in kolje ljudi. Tako jt storil tudi te dni. Ko ga je pa o rožništvo aretiralo, je zelo žali Boga in Brezmadežno. Pred Kri žaniin se je ustavil in pljunil van, ter klel. Sodnija ga je obsodila 1< radi pijanosti na en mesec za pora. Otrck se zadušil. Petletni otrok posestnika Jakoba Fiirsta v Kri-ževcih pri Ljutomeru se jetfzaduši! v postelji. Otrok se je tako o-brnil v postelji, da se je zadušil. Sodnija stvar preiskuje. 3 koso v trebuh je zadela v Go riei pri Ptuju Llletua Marija Po žar 41etnega Jakoba Čebeka. De ke je začelo kositi, otrok je od zadaj priskočil, a kosa ga je v tem hipu zadela tako nesrečno v trebuh, da so mu čreva izsula in se ga je moralo prepeljati težke; ranjenega v ptujsko bolnišnico. PRIMORSKO. Soprog jc izginil. Dne 24. avg sta se poročila v Budimpešti vele-obrtnik Vladislav Roth in gospodična Weininger. Vzela sta se iz ljubezni in sta takoj nato odpotovala v Opatijo. Prišedši v hotel "Marcus", sta si začela urejati začasno stanovanje, pri tem pa je začutil mladi mož, da ga boli glava. Odstranil se je, češ, da pojde v lekarno, a od tistega trenutka se ni vrnil več. Policija in žandar-merija je pretaknila že vse kote a Rotha ni nikjer. Mlada žena jt odšla jokaje v Budimpešto, odkoder je bila odpotovala smehljaje se svoji mladi sreči. Malo korajže, pa vendar junak. V Trst se je pripeljal 23 let stari pisar Alfred Piaceri Chiudina s tednim namenom, da se — ustreli Naselil se je v hotelu "Monceni-sio", napisal par šablonskih pisem. nato pa je krenil v Boschet-to.. Vsedel se je na klop in — ''puinf", krQglja je bila v levem sencu. Smrti pa ni bilo. In ker tudi korajže ni bilo, da bi si pognal še eno krogljo v glavo, je junak vstal in šel peš k rešilni postaji, da mu rešijo — življenje. Otrok v morju. Dne 29. avgusta popoldne je zapazil neki finančni stražnik v Lovranu. da plava na morski površini ob obrežju otrok, ki se mora vsak čas po-grezniti. Ker sam najbrže ni znal plavati, je poklical stražnik de- ■ Podružnice j- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 21 ■ Podružnice - - S»Utt, Bitem, Trti, - sprejema vloge «» knJifiee in n* to- y| 30T I - Spljlt, Čelom, TfSt, - - Stra|lfl, feflM, Cilji - ko« račun ter je obrestuje po jo 1 - ŠanjiH, forlci, Belli - il Grids!. - Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem kurzu. . I - " In 6:adBŽ. I T^i^nr. ~ Nai dopisnik a Zjedinjene države Je tvrdka 1 Renrvni fond T k. ft.ooo.ooo. ^ FRANK SAKSER; 82 CortlAildt St, New, York. f * 1*00° ' lavca Josipa Scautamburla, ki je potegnil otroka iz vode. Nikolaj Pegan, ki je bil k sreči na licu mesta, se je takoj potrudil za o-troka in je z umetnim dihanjem rešil pet let starega Antona Čuka riča. Rekord paraika "Venezia". 30. avgusta je priplul v Trst iz Benetk s 1052 potniki na krovu par-nik "Venezia'', ki je bil odplul v Benetke s 1100 izletniki — člani saške zadruge kovinarjev. Toliko gostov "Venezia"' še ni imela naenkrat na svojem krovu. Prebrisan slepar. Policija išče prebrisanega lopova, ki se je bil pred dnevi zapored nastanil v raznih hotelih na Iieki. Moževa manira je bila, da je telegrafiral raznim bogatini ljudem lia Ogrsko, da je bil okraden in da mu naj posodijo denar. Podpisal je vedno ime kakega dotičnikovega znanca in je tako redno dobival večje svote, ki so mu jih v hotelu radi izročili, ker je bil vpisan z onim imenom. Sedaj je slepar iz- Huda ura v Trstu. Takega naliva, kakor v nedeljo jutro dne 31. avgusta proti 6. uri. Trst že leta in leta ni doživel. Kake tri četrt ure je bilo obzorje tako čudno zeleiikasto-ruineno-rdečkasto in tako motno, da se je zdelo, da je izbruhnil v bližini kak vulkan, kojega pepel se meša z ognjenim odsevom bljuvajočega kraterja. Ploha je bila silna, vmes pa je padala toča in grom in blisk sta motila grozno monotonijo hude ure. Voda je napravila po nižje se nahajajočih skladiščih precej škode. Čez dve ali tri ure pa je sijalo najlepše solnce. Družinskega miru ni v hiši delavca E. Rusjana v Gorici. Mož trpinči ženo in kadar je le preveč, pokliče ta policijo na pomoč. Rusjana so sedaj zopet zaprli raji grdega ravnanja z ženo. Ko se vrne, prične trpinčenje od kraja. KOROŠKO. Ponesrečen ribič. V potoku Malta je utonil veterinar Josip Sax, star 21 let. Lovil je v naraslem potoku postrvi, padel v vodo in zašel v hud vrtinec, ki ga je vrgel ob neko skalo. Ponesrečenca je našel in izvlekel iz vode neki pastir. DOKAZANA RESNICA. če ste že gledali za svet vse povsod, zakaj bi ne prišli pogle dat tje, kjer je danes že velike slovenskih farmerjev! Tam vidi te na svoje oči, kako lepa polj& so. Tam govorite • tvojim roja kom farmer jem, pa ga vprasatf o vsem. Tam se lahko na svoj t oei prepričate, kako lepa polja s< si napravili farmerji v teku en« ga ali dveh let. Tudi tisti, ki s< se naselili letos gori, imajo že pol no obdelanega in vse raste, da n* dobite zlepa takega polja, pa gre ste lahko kamor hočete. Pridit» zdaj pogledat, pa se bodete ču dili, kakšna polja so napravil naši pridni farmerji v teku pa) mesecev. In skoro vsi so začeli » tako majhnim denarjem, da b ne shajali nikjer kot shajajo tam kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je pol no studencev, zdrav, gorak kraj ki nikdar ne trpi od suše. Ppdit« in prepričajte se sami! Mi ne po sil jamo velikih hval v javnost ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vs naši farmerji zadovoljni in to j» glavno. O vsem drugem pa s« prepričate sami lahko, če pridet« do nas, pa gremo skupno pogle dat. Tam lahko pogledate in pa izveste vse od svojih rojakov far merjev, pa se bodete kmalu pre pričali, da se ne hvalimo sami nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji. Pridite, dokler je prilika do kler morete še kaj kupiti 1 Ne od lašajte na jesen in pomlad, am pak pridite zdaj, da ne pregleda te Bamo zemlje, ampak tudi, d» vse izvrstno raste in vse bogate obrodi Krze Mladič Land Co. 2616 S. Lawndale Ave., Chicago 111. Pišite in pridite vselej nm t* naslov in nikamor drugam n«. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR drž. naroČite se nan.t / ' *______ ' Trgovec z zlatnino "Vi M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah. OGLAS, flfagl Cenjenim rojakom priporočam ■voja NARAVNA VINA is najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 35f gal.; Riesling 40* gal. Vino od leta 1911. Zinfandel 40* gal.; belo vino Riesling 45* gal.; staro belo Ivino od leta 1910. 50* gal. 100 proof močan tropinovec 4Vfc gal $12, 10 gal. $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gal Vinarna in distillerija blizo po staje. Pošljite vsa pisma aa i S. Jakše Vinery. Box 161, Santa Helena, Cal •—*_*_e__a_m_t_m—m J f j Josip Scharabto j» blizu Union postaje V « 415 West Michigan St., L J Duluth, Minn. J Pošiljam denar v staro do- f J movino in prodajam paro- j j brodne in železniške listke. L u—w—s—m—s—s—t—»—*—» Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in pevtkim drnStvom se toplo priporočam sa obilo naročil. — V zalogi imam vse kar potrebajejo poa-pornc ali pevske društv«. — Vzorec pošiljam poštnine prosto . Pišite ponj. Moj poštni nailav je: LOCK BOX 32S. Vi potrebujete druga ^ ki dela za vas noč in dan. Takega, ki bo tako privlačen, da bode odjemalce gotovo privabil v vašo trgovino. Naredite električno znamenje drugom vaše tvrdke. To je pravi povspešovalec. — Luq nad vhodom do vspeha. — Vzemite ga za druga danes in jutri pa glejte povečanje trgovine. The New York Edison Company f . At Your Service ^ 55 Duane Street " Phone Worth 3000 Branch Offices for thc'Convenicncc of the Public: Address: 'none: I Address: " Phone: | „ c c „ 424 Broadway Spring 9S90 ,74 west 42a Sf Bryant 5^1 2l East l25th St Harlem 4«» 126 Delancey St Orchard 1960 I W wcuwv ur>ant | 362 Easi MStn Si Melrose 3MB All Branch Offices (excepting: Broadway) Open Until Midnight Nijrht and Emergency Call Madison Square 600 1 I Prank Sakser Ji«. GLAS NARODA, 19. SEPTEMBRA, 1913. ^ q^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ p Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. Spisal Eugene Sue. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. ^ v V V V V ^ ^ v * (Nadaljevanje.) K « « « — Je pristava. — Ne, ne, prelepa bi bilo, prevelika sreča. — Človek ni nikdar preveč srečen. — Ne varajte me iz usmiljenja, gospod Rudolf, prosim Vas. — Moj Ijvbi otrok, vrjemite mi, — je rekel Rudolf z nežnim Klasom — da. Vi laliko ostanete pri madami Georges, samo če hočete... Madama Georges sicer ni Vaša prava teta, toda vrjemite mi, da Vam bo boljša kot teta; vsi sosedje Vas bodo imeli za njeno nečakinjo. Se enkrat, Marijina Cvetlica, če hočete, lahko takoj uresničite svoje sanje. Kakorhitro boste oblečeni kot mala najemnica, Vam pokažem Sivko. Sla bova k golobom, v mlekarno, ogledala si bova sploh celo posestvo; obljube se mora človek držati. Marijina Cvetlica je sklenila roke. Iz njenega obraza se je lahko bralo presenečenje, veselje, hvaležnost; oči so se ji napolnile s Holzami, ko je spregovorila: _ Gospod Rudolf, Vi morate biti poslanec božji, ker rešujete nesrečneže, katerih ne poznate in jim izkazujete toliko dobrega. _ Ubog otrok — je odvrnil Rudolf melanholično — jaz sem, čeravno sem še mlad, veliko pretrpel v življenju, zato pa tudi sočustvujem z nesrečneži. Marijina Cvetlica oziroma Marija, idite k madami Georges. Pred odhodom se bova že še kaj pomenila. Srečen bom, če bom vedel, da Vas zapustim srečno in zadovoljno. Marijina Cvetlica ni odgovorila, pripognila je koleno, prijela je za Rudolfovo roko in jo poljubila. Nato je šla za madamo Georges, ki jo je z velikim zanimanjem opazovala. XIII. _ Murf in Rudolf. Rudolf je šel na dvorišče, kjer se je sestal z velikim orjaškim wo*em, kateri ga je bil prejnšji večer, oblečen v preiuogarja, opozoril na Toma in Saro. Murf, tako se je imenoval mož, je bil star kakih petdeset let; \ šopih las. kat»*re jr imel na vsaki strani čisto plešaste glave, so se >e kazale srebrne niti : njegov širok, rdečkast obraz je bil gladko obrit. Ne glede li;' njegovo starost in precejšnjo debelost, je bil Murf okreten, kakor mladenič. Iz obraza sta mu sijali dobrohotnost in odločnost. Okoli vratu je imel belo ruto, nosil je dolg opr-snik, črn frak, hlače do kolen in gamaše z biserniki. Ko je stopil Rudolf na dvorišče, je položil Murf v mal voz dve pištoli, kateri je bil precej skrbno obrisal. — Zakaj ti bodo pištole T — je vprašal Rudolf. — To je moja stvar, milost I ji vi gospod. Brigajte se za svoje zadeve, jaz se za svoje. — Za kedaj si naročil konje? — Za zvečer, kot ste zapovedali. — Ali si prišel danes zjutraj? — Ob osmih. Madama je imela dovolj časa, da je vse pripravila. — Nekako zlovoljen se mi /.tliš... Ali nisi zadovoljen z menoj ? „ , — Še preveč, še preveč, milosti ji vi gospod. Nekega dne... nevarnost.. . za Vašt življenje gre. .. — Saj lahko govoriš... Ce te pustim delati po tvoji volji... tudi ti nisi brez nevarnosti in.. * —- Ce že ravno hočete kaj dobrega storiti, se Vam ni potreba i/postavljati nevarnosti... Vi. pa obiskujete take krčme... — Ve uboge ovce, ste ponosne na svojega mesarja in si mislite, da je Vaš gospodar ustvarjen iz drugih snovi. — Milostljivi gospod, če bi bili Vi Anglež, bi vse to razumeli. Kdor se sam čas.i. njega tudi ljudje častijo. Prav gotovo bi Vas včeraj zapustil v oni umazani predmestni ulici, če bi se ne bal za Vas. — Ti teraj dvomiš nad mojo močjo in srčnostjo? — Žal, ste mi že stokrat dokazali. >i ■ I 1 . Kapsch. Eveleth, Minn.: Jurlj Kotxe In Alojz Baudek. Pittsburg, Pa.: Ignacij Podvasnik, Urh Jakobich in Ignatz Magister. Pittsburg, Pa. in okolico: Frank LSam-bie. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernlk. Wlliock, Pa.: Frank Seme. Wlllock, Pa. In okolica: Joseph Peternel. Wiliock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterqjarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Ravonsdale, Wash.: Jakob Romiak. Thomas, W. Va. In okolico: Joaip Bus, In Frank Bartol. Milwaukee, Wis.: Joaip Tratnik In John Vodovnlk. Sheboygan: Frank Beniger, 60C Jefferson St. West Allls, Wis.: Frank 8kok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin In VaL Statteb. Edina dbektna proga med NEW TORKOM ia HAMBURGOM, PHILADELPHIO ia HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oekrbljona s parni ki ns dva vijaka: Kaissrk Aatasts VicUria, Amrika, Presifcat Craat, Freaifcat Liacak, Clsvslaad, Ciadaasti, Prstana, Patricia, Pasasybaaia, Graf VaUarsoa, Pms Osksr ■ Prias Ada&srt, katerim sledi v kratkem nov parnik na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 60.000 ton, najvefijl par nlk na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke eene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hambarg-Americai Liie, 41-45 Broadway, New York Gtj ali lokalne agente. RED STAR LINE. IPlovitba medlNcw Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikoy ž brzoparniki na dva viiaka. ICELAND 11,»04 ton FINLAND 11,700 tos 11,017 toa " i- nv LAPLAND 18,«94 torn. Kratka in adobaa pot sa potnike t Avstrijo, as Ogrsko. H#< rensko, Hrvatsko, im Galicijo, kajti med Antwerpom in imen*« varnimi deželami je dvojna direktna železniška zvezz. Posebno se še ikrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obetoji od malih kabin za 2, 4, C in 8 potnikov. Za sa daljne informacije, eene in vozne listke obrniti m j« aC RED STAR LINE S.W.i N. V. c«r. Wubastas k La Salal MEW TOM. CHICAGO. ILL. M Slat. Street, 13M "P* Strnt. N. V. BOSTON. MASS. WASHINGTOWN. D. C. 21» St. Cbarlaa Street. PHILADELPHIA. PA. NEW ORLEANS. IaT lAw 11 A Leeset StrMU. __SEATTLE, WASH. «ST. LOUIS. S33 Mak Street, WINNIPEG. SAN. !319 Geary Street.' SAN FRANCISCO. CAL.' 121 Sa. 3(4 Street MINNEAPOLIS. MINN. 31 Heevtal Street, MONTREAL. CANADA ROJAKI, NAROČAJTE SB NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNMYNUL 'GLAS NARODA", NAJ« Mr VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA 1 ■ Vsak potnik, kteri potnje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obiič* PRVI 8LOVEN8KO-HRVATSB3 M OTEL AUGUST BACH, 145 Washington St, Ntw York, Corner Csdar SI, Na razpolago so veda« Urit sobe in dobra domaSa krama Bo nirVih eeiih. Pozor, rojak! ! Gilbert, Minn. In okolica: Louie Hlbblng, Minn.: Ivan PouSa. Nuhwauk, Minn.: Geo Maurln. St. Loula. Mo.: Mike Grabrlan. Aldrldge, Mont.: Gregor Zobe« Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceiarek. . Little Falls, N. Y.: Frank Greaotta. Cleveland, Ohio: Frank 8akaer, J, rlnčič in C ha*. Kar linger. Bridgeport. Ohio In okolico: Frank Hočevar. Barbeton, O. In okolico: Alola Balant. Collinwood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain. O. In okolico: Andrej BombaA Lorain, O. in okolico: John Kumše, 1935. E. 2Uth St. Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolico: M. Klarleh. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Burdina Pa. in okolico: John Kertli-nlk. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Brougthon. Pa. in okolico: Anton ftcr. Export, Pa. In okolica: John Prostor.--- Forest City, Pa.: Karl Zalar. Irwin, Pa. In okolico: Frank DeaoAar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Lands, Pa.: Geo. Schulta. Moon Run, Pa. In LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Mnogokrat smo že naglašali na tem mestu, da ima vsak naročnik napisano polvg svojega imena na naslovu lista, do kedaj je naročnina poravnana. Kakor hitro kedo naročnino obnovi, se dotične številke pri naslovu spremene, iz česar laliko sleherni naročnik takoj razvidi, ako smo naročnino sprejeli ali ne. Mnogi naročniki še vedno tega ne vpoštevajo ali pa nočejo razumeti, vsled česar ponovno opozarjamo vse naročnike: Prva številka je MESEC, druga DAN in tretja pa LETO, do kedaj je naročnina poravnana, kar je dovolj razumljivo. Kdor torej to vpošteva in naročnino pravočasno obnovi, tudi list redno sprejema. Izgovor, da ta ali oni ni vedel, kedaj mu je naročnina potekla, je torej popolnoma odveč! Kdor pa naročnine ne poravna, tudi ne more pričakovati, da bode list sprejemal. Držimo se izreka: "Vsakemu svoje", pa bode za vse prav! DobU seat to Waablnsrtona se svoje zdravita socialno I ta ritk o. kte- ra Jama. da so s n r avlla prava la koristna. Po dalvsas Basa mm ml im posrečilo to najti prave Alpen tinkturo in Pocnado prooi tonada-i run In sa cast al bitau od kafes-I la delal taijeiesnU. as bodo vm& Upadal , moški as v C. tsdntb v 8 dnsh 4 * Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slevenlo Publishing Compsny, 81 Cartlaait Btotf, Nil York C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba« Dlrtktaa «rU «o HAVRE, PAKIZA, I VICE, INOMOSTA is LJUBLJAJTS, Poitnl mcaprca parnlkl coi< LA PROVENCE" 'LA SAVOIE** '