Uredniška priloga „Slov. Čebelarja" št. 7. 1. 1903.
Zbirka
čebelarskih izrazov.
Nabral
p. W alter Š m i dl,
O. S. B.
t
V Ljubljani, 1903.
Založilo »Slovensko čebelarsko društvo«. — Tisk J. Blasnika naslednikov.
Kratice, katere rabim v ti zbirki, so fe=Ie:
-[ pomeni, da je beseda napačna in naj se torej ne rabi. nem. = nemško; po nemškem germanizem. - je znamenje enakosti ter znači: enakega pomena kakor —. nap. = napačno. 11. pr. = na primer.
(D) = Danjko; njegovi izrazi so večidel raritete in niso priporočati v porabo.
(L) = Levstik.
(Zal) = Zalokar.
pogl. = poglej.
rod. rodilnik.
„Okoraj vsi, ki pišemo, stavimo slovenske besede, mislimo pa le nemški1', toži Levstik v „Napakah slovenskega pisanja"1). To velja v polni meri še dandanes. Premalo izrabljamo zaklade domačega jezika, le preradi hlapčevsko prevajamo iz tujščine in prirejamo potrebne izraze. Zlasti čebelarjev ne morem odvezati tega naglavnega greha. Nemčevanje je pri njih posebno razvito; ni čuda, saj se učimo čebelarstva dandanes le pri tujih narodih, mi potomci slavnih čebelarjev! Janša, Oblak in drugi bi si zakrili obraz, ko bi videli našo današnjo beračijo. Znanje Janševo, katero je on razlagal svoje dni celi državi, se je med nami pogubilo. Le stari očanci še varujejo ostanke njegove vede, zadnja veja v naši domovini pred leti tako razširjenega čebelarstva ).
Veliko smo sicer zamudili, a raditega ne smemo obupati. Če jih nimamo za sabo, imamo pred sabo dni; napnimo naše sile, da si zopet priborimo mesto, katero je naša domovina imela prej med čebelarskim svetom . . .
Pričujoča zbirka naj nekoliko odpomore nedostatku, ki se kaže pri naših čebelarskih pisateljih ). Zbral sem iz knjig in časopisov vse boljše količkaj rabne izraze ; marsikatere stare besede, dasi so morda neslovenske, sem pustil, ker nisem dobil nobene domače. Vendar pa hoče moje delce biti le prvi poskus v tej smeri; vzpodbudi naj čebelarje, da sami med narodom, posebno pri starih čebelarjih nabirajo besede in izraze ter jih pošiljajo uredništvu. Korenite in čvrste besede rabijo Gorenjci, čist in bogat je zaklad našega jezika na Dolenjskem, posebno proti hrvatski meji; kako lepa je tudi notranjščina! „Med cvet ali samotok", ali ni oblika kršna ko kraška skala? Tu imamo polje, na katerem gotovo dvignemo še marsikak zaklad. Po tem potu pridemo sčasoma do popolnega čebelarskega imenstva.
Knjige in časopisi, katere sem izčrpal, so pa tele :
') Levstikova zbrana dela IV. zv. 21. str. Omenjeni spis še večkrat rabim v uvodu. 2) Kak sloves so imeli svoje dni naši čebelarji, kaže sledeči dogodljaj. V »Kranjskem tedniku« iz 1. 1776 (Wöchentliches Kundschaftsblatt im Herzogthume Krain, II. Jfog.) 7. 14. in 21. decembra je nekdo pisal o čebelah (Verschiedene Beobachtungen über die ßienen), večjidel. kar je bral v Siraliu in Swammerdamu; a svetovali so mu, naj raje popraša o čebelarstvu domače kmete kakor pa tuje učenjake, tako je bilo naše čebelstvo tedaj na glasu!
s) Nekateri pisatelji hočejo na vsak način tujke in nove izraze (posebno iz nemščine) povedati z slovensko besedo in le preradi kujejo nove (večjidel ponesrečene) besede. Ali ni bolje, v dveh ali treh stavkih lepo po domače in v duhu slovenskega jezika povedati, kar ostane sicer marsikomu pri rabi skovanke neumljivo?!
1.	Antona Janshaja zefsarskiga Zhebejlarja, Popolnoma Podvuzhenje sa vsse Zhebellarje. Na kaj sa eno visho taisti od svojih Zheb^ll bres tega, da bi nje podirali al pa morili 1. En bogateilhi Dobizhek, kakor dofehmalu, lohkn fadobijo. 2. Vender vise Zhebelle per fhiulejnji, inu dobri Mozhy ohranijo. 3. Ufsakateri Pain Zln;bell da fvoje fmerti lohko uzhivajo, inu fhe fvojim Erbam fapuftijo. Na mnogo Profhnjo is Nemfhkiga, na Kraynsku preftaulenu, inu s' nekaterim Pomerkvajnam pogmiranu. Od .Toannesa Golitschnika faj-mofhtra v' Grishi na Stajerfkim. V Zelli, utifnenu, inu fe najde per Fr. Jof. .Tenko 1792. mala 8 0 str. 200 z 7 slikami.
2.	Čelarstvo, ali ceF> novi, kratki, popun navuk čelne reje, to je edina prava ino gotova vodba, kak se najležej ino naj bolše dajo čele rediti na (losegnenje naj vekšega haska ino veselja, kniga za vse čelne prijatele vsakega stana, kero je iz naj vednišili mnogoletnih čelarov ino po lastnih skušenostah spisal ino na svetlo dal Peter D a in ko, kaplan pri mestni fari v'Radgoni. Vn Gradci, vu založbi knižne predaje pri Damiani ino Sorge'i. Ino na komision pri A. Wajcingeri v' Radgoni 1831. m. 8°, 210 str. z 10 obrazi.
3.	Krajnfki zhbelarzhik, to je : kratko poduzhenje zhbele rediti in s' njimi prav ravnati. Is laftnih fkufhinj fpisal v nemfhkim, in tudi v' krajnfki jesik preftavit dal Juri Jonke, zhermofhnifhki fajmefhter na Kozhevlkim, in fo-ud zeiarfke kraljeve krajnfke kmetijfke drushbe. V' Ljubljani. Natifnil .Toshef Blasnik 1836. Mala 8". 94 str. II. izdaja 1. 1844.
4.	Umno kmetovanje in gospodarstvo. Zložil JanezZalokar, fajmošter v Škocjanu pod Mokronogom, ud c. kr. krajnske kmetijske družbe. Na svetlo dala c. kr. krajnska kmetijska družba. Štirje deli in pristavek. V Ljubljani Natisnil Jožef Blaznik. 1854. velika 8°. str. 386. Str. 169-189 popisuje tudi „čbele".
5.	Bučelstvo. Po izkušnjah in besedah retijskega bučelarja Jožefa. Oblaka spisal Fr. Levstik 1867. Rokopis v četverki na 112 str.
6.	Slovenski bučelarček. Začetnikom bučeloreje spisal Janez Sum per, župnik v Skočidolu na Koroškem. Izdala in založila družba sv. Mohora v Celovcu. 1871, Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani, mala 8°. Str. 49—141. z podobami.
7.	Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisal Luka Po renta, župnik in čebelar v Bohinji. Ponatis iz „Novic". V Ljubljani 1876.
8.	Navod za umno čebelarstvo, ali kratek poduk, kako umno čebelariti z novim panjem in premakljivim satovjem. Začetnikom in udom čebelarskega društva spisal Jožef Jerič, društveni načelnik. V Ljubljani. V lastni zalogi. - Tiskala Klein in Kovač (Eger). 1879. m. 8°. 96 str. nedovršeno.
9.	Poduk, kako se med in vosek koristno vporabita. Nabral, sestavil in poslovenil Franjo P. Jegljič, učitelj na Dovjem. Jesenice 1888. Založilo „Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko". Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani, mala 8 65 str.
10.	Umno čebelarstvo. Spisal Jernej Černe. S 47 podobami. V Ljubljani, 1895. Založila c. kr. kmetijska družba kranjska. — Natisnili J. Blasnika nasledniki. 8 70 str.
Poleg tega sem pregledal še Slovensko čebelo, ktero je izdajalo čebelarsko društvo od 1. 1873 1881, Slov. čebelarja in sadjerejca, kterega je izdajalo slov. čebelarsko in sadjerejsko društvo od 1. 1883—1889, različne letnike „Novic", „Kmetovalca" (1884—1902) in pa „Slov. čebelarja", kterega izdaja slov. čebelarsko društvo od 1. 1897. nadalje1).
bedenj, rod. bednja, votel štor, klada; stoječi bednji so okrogli, ležeči pa na štiri robove obtesani begalnica, Bienenflucht bér (L), bira (L), bera, branje (L), berívo, bérna; čebele gredo na branje
besnost (D), steklina, steklost blato, zimsko blato; čebele se blata otrebijo, se osnažijo; čebele niso v začetku zime še toliko zablatene; čebele 7—8 mesecev po zimi blato zadržujejo; posoda, korito je z blatom oskrunjeno (L) brada, jezik
brezmatičnik, panj, ki nima matice;
brezmatičnost panja cedilnica, cedilo, iztresalnica, f izme-talnica (nem.), f medmetalnica, f trčalnica, točilo (L) cediti, med cediti; izcejena strd celica, piskrc, lonček, satovna hišica, luknjica (L); ležnica (D), celica, kamor matica čebele leže; celice potegniti = satovje staviti; celice podolžiti; posiljene celice, Nacli-schaffungszellen; celice, luknjice (dna ali stranice) vršiti (L); čebele vrše, zgotavljajo celice; celice so zalite (z medom); zvezne celice cizek, matičnjak (L), nedogojeni cizek (L), v katerem matica še ni godna cvetje strdí, medí; cvetna moka, obno-žina (Jonke), f cvetlični, rožni med
čebela, muha; divje čebele, hostne čebele ; čebela roparica, medena čebela, z medom obložena; čebele so medene, panj ima obilo medu; f čebela pašna, ki na pašo leta; čebele se matici pokoravajo, če čebele zadek kviško molé in s perutnicami veselo krepelijo, utripajo; čebele drugim panjem dodajati ; čebele prekaditi, izkaditi, pregnati čebelen panj, močen, živalen panj; nečebelen panj ; čebelna družina, ljudstvo; čebelna reja, (L), čebelo-reja (nem.); čebelna zalega (L), čebelni piskrc (L), piskrc v katerem se godé navadne čebele čebelnica, čelnica (D), prednja končnica; čebele letajo po panjevi bradi in čebelnici (Sumper) čebelnik (L), ulj mik, čebelnjak čebelnost, močna družina, množina
ljudstva čebelstvo (L), čebelarstvo čelnik (I)), panj čelestvo (D), čebelno ljudstvo čelinstvo (D), čebelstvo črnica, črna čebela, ropnica črv (čebelni) se zabubi črv (voščeni) zaduši, uniči panj delavka (nem.) = muha, čebela delo (L), satje, zadelek (D); po dolgem stavljeno delo (L), pocéz narejeno delo (L), po dolgem, vprék stavljeno delo (L); mlado delo; delo je gosto ali stisnjeno (L), če je satovje ozko
4) Zahvaljujem se gg. Ig. pl. Kleinmayrju in Ot. Bambergu in g. c. kr. ravnatelju učiteljišča Fr. Levcu za blagohotno prepustitev in pora),o Levstikovega rokopisa, g. prof. Jos. Westru za prijazen pregled in korekturo spisa, in slednjič slavnemu uredništvu »Slov. Čebelarja« za preskrbljevanje različnih knjig in časopisov. — Bodi jim izrečena srčna zahvala!	P.
skupaj; boljša je gostejša zastava, ker je več prostora za mlad (L); če je satovje redko, daljšajo čebele luknjice, v katere nosijo med; delo izpuščati (L), staviti devičnik, deviški rojič; deviški prvec in drujec
deviška matica (L), devičnica, ne-
oplojena matica f dilica, f satna deščica, Stabchen driska, griža
drobiž, drob, drobič (L), mel, molja-
vina, Gemiille f drol, trot
drzulja, železna kljuka, strgulja drstiti, roj se začne iz panja drstiti drujec, družeč (L) družina (L), čebelna družba (L) dušek, oddušek; čebelam je treba
dajati duška; dušek narediti (L) dvojček, Dzierzonov dvojčic, f dvojak gnezdo, kjer čebele sedijo, gruča, kepa gnida, trotja, čebelna (L), jajce gniloba, (L), smrad (L), gnitje zalege, gnila zalega; f gniloploden panj (nem.), usmrajen panj; panj se je usmradil
godniti se; mlade matice se godnijo
v lončkih grebljica, krevljica grebenci za odkrivanje satja, satne vilice
greda, etaža, predal, oddelek, f štant;
panji leže na gredah grizalo, Beisszange hišica za matice (L), matičnica hlačice nositi, obnožje nositi; čebela prinaša domov cvetni prah v kepicah stlačen na zadnjih nogah; čebela se z nožicami otovori hrana čebelna, hranilni sok, živež hrbet (L), srednja stena satu liromost, hromota, hromotnica, nele-
tavnost, čebelna bolezen izbobnanje (D), panj pregnati
izdelek trdni, nepremakljivo delo, satje izgnanec, f umeten roj (nem.), narejen roj (L) izlet čebel, f čistilni izlet čebel (nem.), pomladnja trebitev (L); oprašilni izlet matice (nem.) izletnica, žrelo; izletnice je večkrat
treba pripreti f izmetalnica, f medmetalnica (nem.)
točilo (L), iztresalnica izpodrezilo (L), izpodrezovavnik; iz-podrezilo je dolga, tenka, vsa železna priprava, ki ima na enem koncu krivec na vnanjo stran napet in izbrušen, da ob stropu reže satje. Ta krivec je pravzaprav izpodrezilo. Na drugem koncu je dvorezna strgulja. s katero se reže od poda proti pokrovu; imenuje se ostrilo (L) izpodrezovalec, kdor izpodrezuje, Zeidler
izrojenec, rojnik, starec, izrojnik,
izrojenek; panj se izroji izvržek (L), popaka (L), Missgeburt jajčnjak (L), jajčnik, zajajčnica (D);
jajčnjak se uplodi (L), jalov panj, jalovec, jaloven panj; jalovina
jerbašček, košek na zadnjih nogah kadivnica čebelna (L), kadivnik, ka-
divni meh kapa čebelarska, naobraznica (nem.),
čebelarska peča, obraznica kapice, pokrovci zalege; panj kapice meče (Janša), panj kapice brusi (L); strdčne kapice, kapice, p d katerimi je strd
kaša krmna, čebelna hrana, sok kepa (L), gruča (L); čebele se zbirajo
pri roju vse v eno kepo klada, štor, trkelj, duplo, korito, bedenj
klasti, kladem = pitati, med podajati (L)
klaja, krma (L), živež; f kla.jno kori-
tice (nem.); klajni sat (nem.) kokljica (L), matica, ki se glasi še zaprta v matičnjaku (mik, niik, mik itd.); prosta matica po prvcu pa se imenuje pivka in poje ci, ci, ci; ta ide z družcem (L) končnica, skončnica, sprednja, zadnja; izletna končnica, čebelnica, sprednja končnica končni satnik; končni sat korito, navadni kranjski panj; korito pitno (L), v katerem čebelam kla-demo; koristno je, na med polagati žimnate mrežice, ki prosto plavajo, da se žival ne medi niti ne topi, ali pa vreči vsaj kako trsko ali obrezino vanj, posebno če je redek; gosti ni toliko nevaren (L); skledica koš, pehar, pletarnik, pletar košek, jerbašček na bedru (krači) čebele
košnica slamnata (L), pletenica; pletena je ali iz cela, ali ima več obodov, ki se pokladajo, da stoji drug vrh druzega (L) kožica (L), srajčica, katero pusti zalega v piskrcu; kožica, katero čebela slači, idoča iz luknjice (L); čebela pregrize luknjici pokrov ter ' slači mreno, kije bila okoli nje (L) j krevljica, strguljica krma (L), čebelni živež krmljenje v potrebi, zasilno krmljenje; krmljenje z moko; umetno krmenje (nem.); čebele spomladi z umetnim krmljenjem presiliti kropivnica (L), brizglja krpelj, čebelna uš; čebela je osedlana
s krpljem krtačice na nogah čebele, ščetice kruhek čebelni, obnožina krya, griža
kvačica, razstojišče, Abstandsbligel
lažimatica, napačna matica, trotnica, čebela, ki leže jajčica, ležeča čebela, f prisiljena čebela 7 ležna čebela (D) (nem.), 7 ležak
(D) (nem.), Brutbiene ledénec, kandis, sladkorni cvet lepilo, lepež, smola, lepilni vosek, smolni vosek (Janša), f klejna smola, f klejni vosek, zamaža (D), zade-lavina (D) lesa (L), lésica (L), kobilica (L), zapah,
zatvornica pri žrelu levna kožica (leviti se), srajčica,
mrenica, mešiček, mrežica f ležak, ležeči panj letvica, satnik brez stranskih delov letaj čebelni, polet, Flug letečnost; matica dobi letečnost, izle-
teča, hodi po plemenu leto strdno, leto bogato na medu ležišče, zimska gruča liti; čebele lijó po smrekovem medu,
(L), dobe grižo lonček; prehodni lonček, pripenjalni piskrc; lončke odkrivati, pokrovce odstraniti lopačka (D), širje bedro zadnjih nožic,
kjer je košek luknjica (L), piskrc; čebele potezajo,
dodelujejo luknjice mana, medena rosa maternica (L), zadek matice matica, maternica, inačica, f kraljica; brezglasna matica (L), starka, ki ne poje; družeč ima pevko, prvec pa tiho (brezglasno) mater (L); deviška (neoplojena) matica; godna matica, neg. i dna matica = v satju; matica godni, postane godna v 1(5 dneh; matica množi čebelno družino (L); čebele se osipajo pri roju svoje matice (L), se zbirajo okoli svoje matice; matice odrejati; rodna matica, oplemenjena matica; matico
si izpodrediti; če je panj brezma tičen, si izpodredi matice in nastavi posiljene celice ter si sam vzgoji matico; panj si včasih novo matico sam preskrbi (pogl. matičina pre-lega); trotovna matica, trotova matica; matica se potroti zavoljo starosti (L), leže same trote; čebele vale matico (L), godijo matico (L); panj si izgodi matico iz matičine ali čebelne zalege (L); čebele iz-gode matico (L); ako je panj izgubil mater, se mu da čebelna zalega, da bi si drugo zarodil (L); matičina mreža, Absperrgitter; matičina ne-rodovitnost, trotovnost; matičina nožnica; matičina nožnica ima znamenje uplemenjenja (L); matičina praha (L); matica ima praho (L); matica se uplemeni(L); matica hodi po plemenu (L); matica se izpraši (L), matica se plemeni (L), matica izle-teča (L), dobi letečnost (Jonke); panj praši matico (L); matica je ostala na pralii (L), se je izgubila pri pra-šitvi; matičina prelega; če čebele matico preležejo, si izpodrede novo matico; matičina valilnica, Weisel-zuchtstock; matičina zalega (L); matica leže ali nese jajčka (L), znese jajca (L); matica sploh nekoliko dalj časa uže dogojena živi v zalegi (L); matica poje v zalegi (L); vležene matice v celicah so začele škrabljati matičnica, matičina hišica, hišica za matice
matičnik, materin panj, plemenjak,
panj za pleme, starec matičnjak ali cizek za matice (L), stolpek (L), matičina celica, lonček, f fajfa, f kufa; matičina zibelka je godna, zrela; čebele napihnejo matičnjake; matičine zibelke odtr-gavati, potrgavati, izrezati
med, strd; med jemati, odjemati; čisti med se izpodreže in vzame (L); natresel sem iz 25 panjev 3 cente strdi (iztresalnica), natočil sem 12 škafov čistega medu (točilo); med iztresati (Janša); med cvet, ali samotok (Kras); med = medica (Sumper); cvetlični med; listni med (na listju); živalski med, med listne uši, mana; razpuščen med, izcejan med; zalepljen, pokrit, zadelan med; spomladni med in posebno med od smreke čez zimo presladi in zledeni (kristalizira); med trebiti s točilom iz satovja; s točilom izvršen med; voden med (L), z vodo zmešan redek med; na vodi razproščen med (L); med na vodi razprostiti meden -a, -o; čebele so medene in spasene (L); medena rosa, mana; medena paša (L); medeno leto (L); panj je meden, ima dosti medu mediti se; čebela se medi, pomedi
(L), čebela se umaže z medom medišče, mednik, medišče nastaviti
in odstaviti, odvzeti f medmetalnica, f izmetalnica (nem.),
iztresalnica, točilo (L) mednik (D), z medom napolnjen panj (koš)
medorit čas (L), čas dobre paše mehurček za med (L), mešiček ali gol-žunček za med; mehurček za strup (L), strupeni mehurček, f strupnik mel, rod. meli =-- drob, drobiž, tudi melje, -a
mlad, rod. mladu (L), mladje, rod. mladja, zalega; mlad se vhladi (L), če ga družina ne more greti; mlad valiti (L), čebele vale mlad mladica, mlada matica, pa tudi mlada čebela
mladičnik (D), deviški roj močiti; čebele močijo, panj moči, je moker pri žrelu
moka, rožna ali cvetna, cvetni prah, obnožina
molj čebelni, vešča, njena zalega - črv; moljeva zalega; satovni molj, čebelni črv (tinea mellomella); voščeni črv moljavina, črvojedina; črv prepreže satovje s svojo moljavino; čebele v takih od moljev prepreženih celicah imajo razgrizene in zapredene perutnice.
mrenica (v piskrcih), srajčica (bube)
mrtvica, mrtva čebela
muha - čebela; muhe spustiti na
spomladnjo trebitev nartstavek, podstavek, naklad, naklada, podklada, naloga, nakladna posoda (L), nastavek ; posode nakladati ; naklado (nadstavo) na-vezniti; kadar nalogo odvzamemo, porežemo satovje, čebele se pa od-treso v kak dobro založen panj (L) nalet, prilet, Flugrichtung; čebele so
svoj nalet pozabile naloženec (L), pustina, ki si jo naložil
drugemu panju uanašati med; nanešen med; čebele
so dovolj medu nanosile nanesti, nadelati panj od konca do kraja
uaobrazuica, čebelarska kapa napajališfie, pitno korito narejenec, narejen roj, f umeten roj,
prisiljenec, odsetek (Janša) nasad (D), f plod, zalega nasednica (Janša), panjeva brada, jezik
nastava zalege, zalegina nastava nastavek, pustoto narediti ; brezma-
tičen panj nabije se na drugega nastavljati mati čine zibelke; nastavljena zalega natresti, med iztočiti
nazimek, zazimek, Nachwinter nepogoden, napačen, slab panj nezanošeno satje, belo satje, v katerem
še ni bilo medu in zalege noša (L), paša; čebele pasi v slabi
noši! notrinja panja
obliajanje (o čebelah), die Bienenwut obhojenje, oplojenje, oplemenenje,
praha; obhojena matica objedljivci (D), ropnice obnožen, -žna, -žno; obnožnat; ob-nožnat sat, v katerem je obnožje; obnožnati med (L), med namešan z obnožjem; čebele so bile obnožne; čebele so debelo - obnožnate (L), nosijo velike hlačice obnožje (L), obnožina, obnožna, vznožna, obnožnica, nanožnina, cvetni prah, rožnik obnožjiče (L); drobno obnožjiče obodnik, košnica, pehar obraznica, čebelarska kapa, krinka obrezina (navadno prazno) satje, ki
odpada pri obrezovanju obrojiti
obsedati, satje obsedati ali oblegati,
tudi zasedati očistiti; čebele se očistijo, otrebijo, očedijo
odjemanje medu, satovja; med od-
jemati; odlet, Abflug odpadki čebelni, blato odrediti, izpodrediti si čebele odroj, odvzeti roj, narejen roj odrojiti; čebele odrojijo, nehajo rojiti oglavnik, košnica, slamni koš, slamnik oglednica, ogleduh; ogledovavke
iščejo novega selišča (L) ogrebač (L), kdor roj ogreba
ogrebnik (D), koš ali panj. v katerega ogrebamo [čebele ter jih iz njega še-le selimo v pravi panj ogreniti, ogrebsti; ogrenjen roj ogrebavnica (L), ogrebavna žlica (L),
vsajavnica oniatičiti (I)); brezmatične roje moramo omatičiti. jim dodati matice oko mrenasto, Netzauge f okvirček, f romček, s a t n i k oplodivni izlet matice; oplodivno
seme = niti f oplodnik, pleme (L), Befruchtungs-zeichen
f oplodivnik (trotov), plemensko
orodje (L), spolovilo panj, korito, posoda, sod; panj ima ptfdnico (dno, pod), stropnico (strop, pokrov, vrhnico), stranici, skončnici; vrhutega se še preklini z dvema ali tremi oblimi klinci, če je čebele premikati (prepeljavati, prevažati) v pašo (L); deščeni panj (L), ulj iz desek ; panj godi (pred rojeni) matice, kar oznanja s trepanjem (L); panjič za izgojevanje matic; panj se izroji; panj pokrije delo (L); žival zaseda vse satje; materen panj, ki ima lansko matico — plemenjak; meden panj (L); panj odrejevati. rediti; spomladi več tednov preteče, predno si panj toliko ljudstva izpod-redi, kakor ga nerodni čebelar v kakih trenutkih v jeseni pokonča (Jerič); ogrebovalni panjič (nem.); panje podirati, zažvepljati; prima-tičen panj (D), ki ima matico; panj je pust (L), brez matice; panj je pustina (L); pustino treba nakladati drugemu panju, ki ima matico (L); opusteli panj, brezmatičen panj ; panj opusti (L), izgubi matico; dva panja skleniti, pustoto napraviti; pnstoto narediti ali panj na druzega
navezniti, posebno če panj nima matice, pač pa dosti čebel; panj nabiti na druzega, tako nastane naloga, ki se kasneje odvzame; če je pa panj (naloga) staro matico pri odložitvi seboj vzel, se mora staremu panju nazaj dati; panji srše na človeka in vsako drugo, neprijetno stvar (L) ; zaprt panj; če panj ni zaprt, če satje ni do dna dodelano; živalen panj, zaseden panj; panj je živalen in zaležen (L), ima dovolj družine in zalege, panj je prečebelen; panj zapažiti; oslabel panj; mrtev panj partenogeneza, deviška zmožnost
zaroda past za trote
pasti ; čebele pasti (L), pitati; lačne čebele spomladi dobro napasi in vedno pitaj, da se zopet ne pre-stradajo (L); čebele so se pasle na vso sapo paša, paša drži; paša se odtrga, neha; slaba paša potegne, če se dobra odtrga; slaba paša nastopi, paša se ustavi ; medena paša (L); medeni, medoviti čas (L); brezpašni čas, brezpašno leto pehar, pletar, košnica petec (L), peti roj (L) petje matice ; pevka, (roj) pevec
piskrc, lonček, zibelka, luknjica; če-belni piskrci (L), trotji piskrci; matične piskrce izvaliti; piskrci so pokriti ali zadelani; piskrc je zaprt, če ima kapico (L); čebela je v piskrcu zaprta (L), čebela je zapredena (L); matica je nasadila vse piskrce z zalego ; piskrci, ki mejo dele, niso ne trotji ne čebelni» ker so trotom premajhni, čebelam preveliki (L); prehodni piskrci vezno satovje, prelazne luknjice,
prelazne, zvezne celice, prelazno satje, pripenjalni piskrci; piskrci so zakriti (L), zadelani (L) pitanec, piča za zalego, kima, klaja; pitati, lačne panje treba pitati; f pitanje na dobiček, spekulativno, premišljeno pitanje, f pitanje na roje
pivka (L), mlada matica, ki ide s pevcem
pleme (L), znamenje (L), znamenje oplemenjenja; ko se matica (ople-menjena) vrača, ima zadnji konec odprt; v njem se vidi belo, apnu podobno pleme, ki se je prijelo njenega telesa (L); matici čebele odtrgajo pleme, ko jo trebijo (L); matico zmaguje pleme (rodovitost); matico je pleme tako zmagovalo, da je morala prestopiti s štirimi prednjimi nogami, kadar se je hotela premakniti od luknjice do luknjice ( L); časi matici kaka bolezen izpridi čebelno pleme, da stavi potlej same trote (L)
plemeniti; trotje plemene matico; matica se plemeni, izleti po plemenu (L), matica se oplemeni plemeuitnica, oplemenjena matica; uplemenjenka (L), izprašenka; ne-izprašenka (L) plemenitnost, rodovitnost; plemenitost dozori pri matici tačas, ko pride iz pralie z odprtim zadnjim koncem (Jonke) plemenjak, plemeni panj plemensko orodje (L), pri trotu
(samcu), spolovila pleuiT, -a, -o; matica ima pleniva ali
pokažena krila pKSsen (L); plesnivo satje, od črva
prepreženo satje pletenica; na desko poveznjena, slamnata pletenica (L), košnica
f plod napreduje, zalega se širi plodnost, zmožnost oplojenja podebelili; panj podebeli robe sa-tovja
podiranje jesensko (L), panji se podirajo jeseni podkladniki (L). Ohrisfsche Maga-
zinsstocke podlaga, podstavek; podlaga se daje
pri podkladnikih (L) podlesnik, mlad, nerazvit trot podsedati; čebele podsedajo (L), se zbirajo na bradi ali pod brado v grozdu, kadar je panj močen pogača, pogačica, sat; medna ali plodna pogača (D), pogača, satje, v kterem je med ali zalega pokladati čebelam, klasti, polagati
med, pitati pokoj zimski; spomladi se čebele odpirajo (L), takrat se devajo iz zimskega pokoja (L), čebele se odmaše, da se izprelete (L) f polk čebelui, družina, ljudstvo, žival
pomediti (L), kak prostor z medom pomazati
porezavati (D), izpodrezovati satje posoda, panj, korito; posoda je polna
z delom (L) povezujenec (L), pustina, ki se dru-
zemu panju naloži praha, matičina oploditev, opleme-njenje; čebelna praha, prašitev čebel
prašiti, žival se pripraši v žoltno (L); če na panj potrkamo, se žival usiplje pri žrelu iz panja; dobro znamenje je, če vidiš čebele za žrelom v vrsti stati in zadnji konec života po koncu držati, glavo pa v panj obrneno, s pmitnicami močno prašiti (L)
prašnica, žrelo, izletnica f predigra (nem.) praha, prašenje pregled, spomladni, revizija, pomladno
pregledovanje pregnanec, narejen roj pregreti, čebele zalego pregrejejo,
dobro oblegajo in grejejo, prelega matičina; čebele pn ležejo matico, obnove, prenove matico; preleči
preletovanje občno, prašenje; čebele se začno preletovati; prvo spomladansko preletovanje,pri katerem se čebelice trebijo premladost matice (L), matica je
premlada za pleme prerezanek (-ec), narejen roj prestrezalo (L), prestrezno sito (L), f ravšelj f rojelovna vrša; roj se streže, roj se prestreže (L) prezidati; roji panje prezidajo, napolnijo posodo z delom prilet, nalet
pristavek, Nebensatz, naklada; podstavek, nastavek prismoliti, pritrditi; čebele prismole
satnik k stranici prgavost, peščenost medu, kristali-zovanje medu, prgav, pesknat med prvec, prvenec, prvič pustina (L), brezmatičen panj; čebele
v pustini ležejo trote (L) piišiti; čebele pušijo (L), rojijo; panj
je odpušil, odrojil razmera, razstoj satov, razstanek, razdalja
razstojnik, Abstandsnagel, kvačica,
Abstandsbiigel redivni sok resarica, Heidebiene rilček, sesalo rob satovja
robiti; satovje zarobiti; ob času dobre paše dovršuje ul tudi zadnje piskrce (ki drugače niso nikoli dodelani), a po širokem robu stavi majhne luknjice, kakršne se vidijo po matičini zalegi, in čebelar pravi, da je zarobil rodovitost (L); matica se časi ne more od same teže dvigniti, ako jo rodovitost premaguje, kar se posebno često videva, kadar prvi roji buče iz starcev (L); na starost matici rodovitost opeša (L) roj; narejeni roj (L), umetni roj (nem.), narejenec (L), če se žival izpod i, prežene iz panja (L); iz-kajenec, prekajenec; prisiljenec, prisiljen roj, narejen roj; silni roj, Notschwarm, prisiljenik (D), lakotni roj, stradnik (D), sirotnik (D), za-gladnik (D); roj uhajavec; nare-janje roja; roj ogrebsti, ogrniti, ogreniti, vsajati, osipati; roj se ogrebe na prazno (L); rojitev (L); čebele se pripravljajo za rojitev; kadar po letu čebele kupuješ, jemlji take roje, ki so zakriti, dasi morda še nimajo dosti dela; žival pa mora biti množna, če je dobra mati. Ako roj po letu kaže rebra, nikar ga ne jemlji. Izrojenci pak so večidel jasneji zadaj (L); če je roj že ogreben, pa hoče zavoljo gladi uhajati, da bi si pašo prebral (L); roj se je prijel (L), se je zbral v kepo, roj visi mirno na veji, roj se prijemlje veje, debla (L); roje sklepati, združevati; ob rojeh (L), ob rojih, ko čebele rojijo; roji minejo (L), čebele odro jijo, nehajo rojiti; odrojenje; trotje zginejo kmalu po odrojenju (L), ko so roji odšli (L); panj se je zarojil, izrojil
•ojenec, izrojenec, starec
f rojna mreža, vrša, pr e s t r e z a 1 o (L)
ropati, krasti (L)
ropnica (L); roparice pritiskajo, če med ovohajo; ropnice (tatice) kradejo med in drobe vse, kar diši po njem, posebno pa tako satje, v katerem še ni bilo zalege; potlej ne ostaja druzega, kakor sama dna, listu enaka (L)
ropnik, panj, ki ropa
rožičja bolezen, če se čebelni rožički ali čopki sprijemljejo
sat, satje; čebelno satje(Arbeiterbau), trotje satje, trotni sat; belo ali čisto satje, v katerem ni bilo ni zalege niti medu; črvivo satje; golo satje (L), prazno satje, suho satje (L); grbast, zbočen sat; medeni sat, sat je z medom založen; satje narediti; panj je naredil satja do zadnje skončnice (L); satovje staviti, postavljati, graditi, izdelovati; panj je z satovjem nastavljen, je poln satovja; satovje je dodelano, izdelano; čebele potegnejo satje; kadar je sat potegnjen blizu do tal, potem ga čebele daljšajo tja, kamor si razpeljavajo delo, ki je začeto ali više spredaj ali nekoliko niže zadaj v panju; kak panj, zlasti jeseni, izpusti satje v enem ali dveh mestih na podnico, kamor ga pritrdi, da varneje stoji na podpori, ker je polno medu (L); plemenjakom je po dolgem stavljeno satje boljše od prečnega, ker se tako rado ne po-siplje, ako se čebele morajo pre-peljavati ali prenašati v pašo, in ker se tudi po zimi žival laže po-miče za medom (L); satje se posuje, posiplje, podrobi (L); satje podro-biti (L), zmečkati; družina obseda satovje (L), panj pokrije delo; z medom nasmeten sat; satovje izpod-
rezovati : čebele začno spomladi satovje špičiti; satne ulice; zaležen sat z zalego : satovje je z zalego nasajeno
satiček, ravnilni satič (nem.) - zastava (L), začetek, satnik, f okvirček, f romček; mali, kratki satnik polsatnik, veliki, dolgi satnik = celi satnik ; satnik ima krake; odstavek med satniki razdalja; satnike dodajati, odjemati odstraniti; nasnovani satniki, čebele so pričele staviti satje satovnica (D), pogača (D), pogačno delo (D)
semenski mehurček, semenska moš-
njica, semenske niti sesalo, rilček
sestradanec, lakotnik, Hunger-schwarm
sklad, če se panji drug na drugega nalože
sklepanje, združitev rojev; dva panja
stakniti (Zal.) sled pustiti; če porežemo satje iz satnikov, pustimo sled = nekoliko satja, zastavo, da čebele vedo, kje naj zopet stavijo delo smola, zadelavina, lepež smrad (L), gniloba (L); panj se usmradi (L); smrad je nalezljiv iii kužen (L) f snaživen izlet (nem.), pomladna trebitev
sok iz obnožja, medu in vode (L),
hrana za zalego, redilni sok spolovila, spolnice srajci ca, zapredek, (levna) kožica,
mrenica središče čebel, kepa po zimi stališče, čebelnjak stalo za satovje, satno stalo
stanica (belokranjsko), piskrc, luknjica
stan, stanišče (D), panj steklost, Maikrankheit stiskavnica, tlačivnica; stiskavnica
za izdelovanje umetnih sten 7 stojak (nem.), stoječi panj stolpič za matico, matienjak straža pred žrelom, stražniki strgalnica, gre bij a, krevlja, strgar; strguljica mora bolj na dolgo nasajena biti ščetice, krtačica na čebelnih nogah ščipalnica, Beisszange bei den Kiefern
der Biene tikanje in krakanje (D), če matice
pojo: ti, ti, ti in: kva, kva, kva točilo (L) iztresalnica, f izmetalnica, f trčalnica, f medmetalnica, f sat izpraznilni strojček (nem.); med točiti
topilnik za vosek in med trebež (L); usmrajeni panj iznaša črviče v zalegi posušene, vedno se vkvarja in trebi, ker bi si rad pomagal; pa s tem se čimdalje huje zakopava, ker vsaki mlad se bo gotovo okužil, če ga le taka pita, ki je prišla od trebeža (L) trebitev pomladnja (L), pomladno prašenje
tretjenček, trekovec, tretjak, tretjič, tretjec, tretjič (L)
tropine, voščine
trošinke (D), hlačice
trot, samec; namestu žela se pri trotu vidita dva rumena rogova, ki sta podobna senenim vilam. Med njima je plemenski ud, ki je v korenini tanjši, a više debelejši (L); trote odganjati; trotova vojska (nem.), velika moritev trotov (L);
trotni lončki, trot j i piskrci; trotov sat, trotovje, trotovina, trotovec; trotja, trotovna zalega; trotovski zalegi se vrhi porežejo, trotna zalega se obglavi: odrezovanje tro-tovskih glav trotnik, trotovnik. past za trote trotovec, trotar, trotnični panj. panj,
ki zastavlja trotovo zalego trotovka (L), trotnica, trotovnica, spačena matica; stara matica le trote povija; trotovka stavi samo jedno pleme, to je trote (L); panj, ki ima trotovko, počasi zagine (L) f tružčniki (Sumper), skladniki, pod-kladniki. Chrisfsche Magazinstocke ubegnjenec (L), roj, ki je ušel ujemalnik, čebelni sak (nem.), roje-
lovna vrša (nem.), prestrezalo ul, sod; ulje zravnati, gleichmachen ulice; ulice čebel so med satovjem sploh in pa spodaj po deski (L); medsatne ulice usniraditi se; panj se usmradi valivka, Brutbiene vališče, plodišče; dvovrstno vališče,
v dveh predalih, etažah veha, čep v stropnici, vrhnici ali pokrovu; združevalna veha vehovnik, ušesnjak (L), sveder vešča voščarica (nem.), čebelni molj, vešča
vilice za odpiranje satja
vnučiti (L), prvec se je vnučil, je
dal vnuka volk čebelni, čebelna smrt, Bienen-wolf; panj ima volka (Sumper), panj je od molja prejeden in prepreden vosek; zvezni vosek; vosek kuhati (L); satovje v vosek skuhati; vosek izdelovati; čebele izdelujejo vosek; vosek izločevati = čistiti, vosek beliti
voščen, -a, -o; voščene luskine, penice, luske, lističi; čebela poti voščene lističe, poti vosek; čebela izločuje voščene ploščice izmed obročkov; čebele gnetejo voščene ploščice; voš čena melija ali mel, Gemiille žrelo je včasih spomladi zamašeno z voščeno melijo; voščena smola, smolnati lep (nap.), voščena zamaz, lepež, lepilo, smola, voščeni začetek, voščena črta, zastava voščevina, voščeni drobljanci voščine (L), prazno satovje, satine voščilo točilo (D), stiskalnica vrša, prestrezalo vrtalo, vijak, Schraube vrtoglavost, norost, bolezen čebelna vrzel (L), prehod ali prelaz v satu vsajavnica, ogrebavnica, ogrebavna žlica
zablatenje; čebele so zablatene, so
polne zimskega blata zadek čebelni
zadelati; panj je zadelal prav do zadnje končuice
zajedavke ali vgnide, parasiti n. pr. čebelna uš
zajemalka, žlica, ogrebavuica
zakrov, prikrov, die Blende
zalega, plodni nasad (D); zalego goditi, gojiti; godna, zrela, negodna, grbasta , gnila, skažena zalega; [ mlada zalega, nezadelana, odprta zalega; zadelana, zalepljena, pokrita, zapredena (Janša), s kapicami zadelana zalega; zaprti mlad (L), zaprta zalega ; do robov pokrita zalega; redna, skupna zalega; raztresena, neredna zalega; zalega je redka, če ni nikjer zdržema nastavljenega kosa (L); odprta in gosta zalega kaže, da je matica
dobra, raztresena pa, da matica ni posebno rodovitna (L); če je zalega v skupnih plasteh, je matica rodovitna in dobra, če je pa med zalego mnogo praznih lončkov, je matica slaba; matica nastavlja nepravilno, raztreseno zalego, ali pa čebelno zalego meša s trotovo; prelazi med zalego = tu nekaj, tam nekaj zalege, vmes pa prazno; zalego iztrgati, iztrebiti, 11. pr. trotovo; zalego pometati iz celic; zalego pri glavah porezati; zalego porezati (L); panj iztrga, izvleče zalego ob slabi paši (L); čebele trotovo zalego izrujejo; izruvana zalega; zalego nastavljati, pokladati, zastavljati; nehati zalego nastavljati; zalega zastane = ne napreduje, od-mrje; zalego ogrevati; čebele pasejo zalego z medom (L), čebele se hitro zalegajo ; zalega se hitro izlega; matica hitro zalega (zaleže) jajčica; matica sadi zalego; družina stavi maticam zalego (L); matica zastavi, zanese jajce v piskrc (L); matica zastavi piskrce, zaleže piskrce; zanesena zalega
zaloga za zimo; zaloga medu, strdena, medena zaloga
zamaža (D), zavoščina (D), zadela-vina (D), smola
zapah, potisek (D), zatikljej, lčsica, kobilica, zapornica za izletnice, za-klopnica pri žrelu, zapiralo; kosi-tarni zapah je prevrtan
zaprtki čebelni, gluha jajca
zarediti močne panje, tudi prirediti; čebele se zarede
zareza, utor, die Nute
zastava (iz voska) (L), začetek; čebele imajo že nekaj zastave (L), prično staviti delo; nekateri panjevi
imajo bolj gosto, drugi bolj redko zastavo (L), gosto in redko delo zastaviti satje, začeti delo, zastavljati zalego zibei (L), luknjica, piskrc zjed (D), zmelek ali trošiua (D), obstoji iz voščenic (D), mel, drobljanci zledenčn,-a,-o, kandiran; zledenitev,
strdenje, kandiranje znamenje, pleme zrelost, godnost čebele, matice želo, žaleč, trn, zelo želodec, medni, strdeni želodček
žep, (Zal.) prestrezalo
žival (L), družina (L), ljudstvo, čebele
živež, krma; čebele gredo po zimi za živežem
žleza slinavka; slinska žleza, die Speicheldrüse
žrelo, žeklo (na I)ol.), želtno (L), žoltno (L), žrelce, žrelnica, letavnik, letavnica, letavec, letovec, mežev-nica (Jonke), prašnica; žrelo se pritakne, zatakne, primaši, zamaši; žrelo se izoži; žrelo je močno obsedeno, kakor pravimo „zamašeno".