Kupujte XO^NE BONDE! Najstarejši Wi s'ovenski dnevnik fflLZfit v Ohio J||s"*»« Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest [^ktorv] Slovene Daily S/ buy in Ohio ^B Sggt Best Advertising Medium laSfih— pJ^XXVL—LETO XXVL__CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TQ)REK), MARCH 30, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER), 73 WLB BO IZVAJAL OBLAST V zadevah delavskih sporov °sežeu je bil sporazum, da se nadaljnje z e'om v premogovnikih tekom pogajanj za novo pogodbo. _ : sedanja pogodba bo potekla jutri ^ WASHINGTON, 29. marca* delavski odbor je na-j Vsemi'ri lma avtoriteto nad! lili še vskimi spori, ki niso j čin j! Poravnani na miren na-j |ova ,Je PrePnčan, "da bo nje-^ jurisdikcija vzdržana ne! tuj; p° oblasti vlade, temveč 10 'ljudskem mnenju." John t VTiS°Vo mnenje ti, ^ v - Lewis je dal razume-agencHCe bi imela kaka vladna iatere;J °dločevati 0 sporu, v Po 2-dol Je vklJučena zahteva &a dan arskerrt povišanju mezd tedaj (jZa 450'°°0 premogarjev, aje Prednost posebnemu '^kb,Pr!d WLB bojnim de- odborom). Setiat,P°ln0mog V,ade glaSovalni odhor je danes od- jen pr ' da 1)0 priporočil sprega v) °rlge' s katero se poo- j "%ave da slednja zaseže ■ »>okn ' k;ier iz tega ali onega ' Ciastane del0' , WvX lndust«ji premoga , C 0RK' 29- marca. - j k „a 1 Wvov mehkega premo- j ^ Min in zastoPniki Unit" ' ^ Workers organizacije , >a PrCa bodo nadaljevali i "i Ifi nSa]anja za novo pogod- j ^ pot ,aj Postane polnomočna v SedanJ'e Pogodbe, ki 1 50 del0 Sredo' niedtem ko se j '%aloV Premogovnikih na- ' smrt^eltkega ^usbenika Va HILLS, Cal., 29. j Vani UkaJ Je umrl Sergej ( (Račmaninov), e-j \ Jj^Jih svetovnih piani- 1 :°ff Je bil rojen v Ru- • Hki f bil naturaliziran a- 1 H■ pavijan. Ob svoji 0b J* star 70 let. Sel. smrtni postelji so 1 J Vn°Va žena Natalija, nju- ; J iz >i ncesa Irena Volkon- ' Na 7 Yorka in njegova : V h>Phi Satin; njegova a' Tatjana Conus Jav Franciji. -- wxtr0ci priha- i ^madžarsko ' Turčija, 28. mar- 1 adjo prispel° i>kih * v Budimpešto 2,000 1 > , ki so bili evaku-J* 0tr°ombardiranih nemških L ^Šli °Cl prvega transporta Sh 'z Hamburga, Wil-25 ^ Essena. Cv W3a bo P°slala Nem" %' ki bc?frsko še 25-000 VI 0setYl ostali na Madžar-J^-C^esecev. •; ; Kralj Peter ; svari ljudstvo pred revolto Kralj pravi, da čas za splošno vstajo še ni dozorel ter poziva ljudstvi, naj se zgrne okoii Mifrajloviča. LONDON, 27. marca — Kralj Peter je posvaril po radiu jugoslovansko ljudstvo pred preura-njeno revolto proti nacistom. Kralj je dejal Jugoslovanom, da je silno važno, da ne prično odpora v velikem obsegu, dokler ne bo čas zanj dozorel. Kralj jih je pozval, naj se strnejo okoli generala Draže Mi-hajloviča. Ob drugi obletnici ( jugoslovanskega odpora, je kralj Peter dejal: "Danes moremo z f gotovostjo reči, da se bodo pri- 5 čele tekom prihodnjih par mese- . cev v Evropi odločilne bitke." , Člani jugoslovanske vlade so s §e udeležili danes pravoslavne . službe božje, kr bila druga j obletnica jugoslovanske narod- ( ne vstaje, s katero je bil strmo-j glavljen režim premierja Cvet- ) kovica in se je vsa Jugoslavija ] uprla osišču. ] VOJAKI V AVSTRALIJI : SE ŽENIJO Nekje v Avstraliji, 29. mar- s ca. — Ako se bodo oni ameri- 1 ški vojaki v Avstraliji poženili, ■ ki 'nameravajo storiti to, se bo j vrnila polovica ameriškega vo- 1 jaštva s svojimi ženami v Ame- 1 riko. 1 Več sto porok med ameriški-M mi vojaki in avstralskimi dekle-' < ti je bilo že sklenjenih, in če bo j 1 šlo tako naprej, se bo io konca leta poročilo še tisoče ame- ; riških vojakov. _ i VEČ BOLNIŠNIC ZA RANJENCE HOUSTON,. Tex., 29. marca ' Maury Mauerick, bivši poslanec, je danes svaril, da ako ne pričnemo nemudoma graditi nadalj-nih bolnišnic za vojaške ranjen- ; , ce, se nam utegne primeriti, da ; "bomo doživeli Pearl Harbor z bolnišnicami." NEMŠKI GESTAPOVEC UBIT Moskovski radio naznanja,, da je bil ubit Hans Volker, načelnik nemških elitnih čet na ruski fronti. s katero se marsikdo s+rinja K>v r5 kqtT f ?" niarca. Dr. je esior • "lozof, avtor in Ošteva va londonski univerzi, ; "A v j! Svojem včerajšnjem «tv , fe J Sunday Dispatch, C wogamija (enožen" 1i la§a 'dov°ljiva." Profesor "a ?Stt' • bi se angleški brač-\ bii01Zpre*nenili v toliko, s loškim dovoljeno, kS J 2 več Ženami, k>a.vi ,na Primer mene ti-Žeh, Joad" "imam rad n^r razlišnih tipov za L %^'like in svrhe; eno, j0 obedovat; drugo, da grem ž njo k maši; tretjo, da mi kuha; četrto, da me po materinsko tolaži; peto, da i-gram ž njo razne športne igre, šesto za ljubimkanje, itd." Dr, Joad je mnenja, da bi poligamija ali mnogoženstvo absorbiralo odvisno število angleškega ženstva ter opozarja na izjavo Bernarda Shawa, kil je rekel, da bo dala vsaka pa-[ metna ženska prednost okolišči-j ni, da deli prvovrstnega moža s petimi ženskami, kakor pa daj bi sama posedovala moža pete; vrste. ' j Poveljnik med svojimi častniki ---»»v...........I »M h«« • J „ ' .»:>«•: .. Znrf , Mož pri velikem truku je angleški general Montgomery, poveljnik angleške osme armade, ki ima -pred svojimi častniki predavanje o vojaški strategiji in o svojem prihodnjem napadu na Rommela. V partizanskem pokretu je ! 20% mladenki V nekaterih mladinskih od- I redih je 50 odstotkov deklet. — Mladi udarniki v boju z Nemci in Italijani. MOSKVA, 28. marca. (Poro-! čilo v listu "New York Times") — "Komsomolska Pravda", glasilo ruske mladine, poroča, da, so v jugoslovanski partizanski armadi organizirani posebni mladinski odredi. Dvajset odstotkov osobja teh odredov sestoja iz mladenk, dočim je v nekaterih brigadah, celo polovico , deklet. V četrti partizanski udarni brigadi je mladinski bataljon, ki je še dolgo v akciji proti Nemcem. Peti brigadi poveljuje Rank Šipka, član ustavotvornega Vi-ječa jugoslovanskega antifaši-stičnega mladinskega pokreta, ki je imel lanskega decembra svoj prvi kongres v Bihaču. Peter Jovanovič, bivši častnik v jugoslovanski armadi, poveljuje mladinskemu bataljonu udarnikov v Črni gori, dočim poveljuje Peter Dabčevič mladinskemu bataljonu, ki je v. borbi proti Italijanom. Časopis opisuje tudi herojsko akcijo za časa lanske žetve od strani 2,000 deklet organiziranih v tem pokretu. Te mladenke so v bližini Kluja pod napadi sovražnih bombnikov požele in spravile na varno vso žetev. Nov grob Po dvo-dnevni bolezni je danes zjutraj preminil v St. Alexis bolnišnici rojak Ignac Dolenc, stanujoč na 8818 St. Catherine Ave. Star je bil 55 let. Doma je bil iz vasi Grintovec, fara Krka na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30. leti. Tukaj zapušča žalujoče sinove: Josepha, Stanleyja in Pvt. Ignatiuk, hčeri Anno, poročeno Schneider in Cecilijo, poročeno Masek, brata Josejiha teto Mrs. Skube in vnuke. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, na 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca ter na Calvary pokopališče. Bodi mu lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje! Za Ruski relief Mr. Fraijk Zorich je v našem i uradu izročil vsoto $9.00, kate-jro sta za Ruski vojni relief darovala rojak Anton Gorišek, | Warrensville, O. $5.00, in John j Seme, iz Maple Heights, ki je I daroval $4.00. Hvala! I Italijanska mornarica pride pod nemško poveljstvo Tako je biio sklenjeno na konferenci med nemškim admiralom Doenitzem in italijanskim admiralom Riccardi-jem. LONDON, 28. marca. — Poročila, ki so dospela danes v London, naznanjajo, da je ena izmed posledic nedavne konfe- j renče, ki se je vršila v Italiji med nemškim velikim admiralom Karlom Doenitzem in italijanskim admiralom Arturo Ric-cardijem, ta, da pride italijansko vojno brodovje pod nemško poveljstvo. Poročano je, da admiral Ri-ccardo ni želel izpostavljati i-talijanske mornarice angleškim napadom na Sredozemskem morju, temveč, da jo je hotel vporabljati v soglasju z Mus-solinijem samo kot obrambno orožje italijanskih obali. Toda kakor v vseh zadevah, se je moral Mussolini tudi v tej u-kloniti svojim nemškim gospodarjem. TRIJE NEMŠKI AKADEMIKI OBEŠENI STOCKHOLM, Švedska, 29. marca. — Pretekli teden so bili obešeni trije dijaki monakovske univerze, ko je odkril Gestapo med dijaki skupno, ki je pisala iz razpečavala med dijaki anti-nacijsko literaturo. Aretiranih je bilo večje število prominentnih dijakov, med njimi grof Metternich, ki pa je bil pozneje izpuščen zopet na svobodo. Sodi se, da bo izročil Gestapo še nadaljne aretirane; dijake rablju. ŠEST NOVIH GENERALOV V RUSIJI Moskovski radio naznanja, da je premier Stalin, ki je vrhovni poveljnik ruskih armad, imenoval šest novih ruskih generalov. Ti so: P. K. Panomarenko, V. V. Abordenkov, A. V. Belčev, M. I. Ševelev, I. V. Markov in A. I. Ljubimov. Koncert Glasbene matice To pesem bo izvajal zbor "Glasbena Matica" na koncertu v nedeljo, 4. aprila v Slovenskem narodnem domu. V spomin Ivanu Cankarju Šla je duša mirna in pobita kot gre senca čez polnočni kraj, in prišla do zadnjega odkritja, I k nam stopila več nc bo nazaj! A v delih tvojih večno bo živela in kazala pot vsem hrepenečim, i pot navzgor: Hvala in slava ti! ' S. Kosovel. Rusi odbijajo nacijske napade ob reki Doneč i Počasno, toda trdovratno in nezadržano prodiranje sovjetskih čet proti Smo-Ijensku. LONDON, torek, 30. marca. — Na blatnih dohodih proti Smoljensku se vrše srditi boji, v katerih Rusi počasi, toda trdovratno napredujejo, dočim j sovjetske črte ob Doncu trdno! drže in kljubujejo vsem nem-, škim napadom. Čete sovjetske armade, ki j ! prodirajo proti Smoljensku, so1 zavzele večje število silno utrjenih točk, kjer so se vršile srdite in krvave bitke zlasti okolij ' Belija. Na južni fronti pa so na ne-j kem kraju Nemci zopet prekoračili Doneč, toda so jih Rusi zopet vrgli nazaj na drugi breg, pri čemer je bilo pobitih 200 nacistov. Pariški radio poroča, da se je pričel led na Doncu lomiti in tajati in da ni več prehoden za pehoto. Na fronti pred Smoljenskom so aktivni tudi sovjetski tanki kakor tudi ruski partizani. Na Črnem morju je bil pogreznjen neki nemški transportni parnik, katerega so pogrez-jnili ruski letalci. , Terezija Bašca umrla Ob 2.45 danes zjutraj je po dolgi bolezni preminila obče po-znana Terezija Bašca, rojena Bricelj, soproga Antona Bašca. Družina je zadnjih 39 let stanovala na 1016 E. 61 St., ker je ; bila ena prvih družin, ki se je pečala s prodaje suhega mesa. : Pokojnica je bila doma iz vasi Dobrujna, fara Sv. Lenart pri Ljubljani, p. d. Adamova. V Ameriko je dospela leta 1903, kar bi bilo maja meseca 40 let. Stara je bila 66 let. Tukaj zapušča soproga Antona, doma iz vasi Sela, fara Ihan p. d. Štefanov, tri hčere: Rose Zak, Nettie Leslie in Christino Duche, štiri vnuke, brata Franka Bricelj, : sestro Ivano Kržmanc in veliko i sorodnikov. Bila je članica društva Marije Magdalene in Srca Marije, staro. Truplo pokojnice bo položeno : v krsto v sredo ©poldan, pogreb ■ se bo pa vršil v petek zjutraj ob i 9. uri iz kapele A. Grdina in si- , novi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. ; Vida in nato na Calvary poko- , pališče. : Bodi pokojnici po trudapol-nem delu in dolgi bolezni ohra-Injen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Na operaciji Iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo, se je danes vrnila TVIrs. Dorothy Schlarb, 18117 Killer Ave., hčerka obče poznane družine Mr. in Mrs. John Močpik, ki vodita trgovino z moško opravo na E. 185 St. Za časa zdravljenja se bo nahajala na domu njenih staršev, na 18320 E. Park Dr., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem, ki so jo v bolnišnici obiskovali, darovali cvetlice in poslali karte, želimo ji skprajšnjega okrevanja! Seja V četrtek, 1. aprila, ob 7.30 uri zvečer se vrši v Slov. domu na Holmes Ave. redna mesečna seja podr. št. 3 S.M.Z. Prečitani bodo tri-mesečni računi in ukrepalo se bo glede preostanka zad-j nje priredbe, ki se je vršila v I korist članov v službi Strica ! Sama. angleži so ZLOMILI IN razbili MOČNO MARETH ČRTO Čete maršala Rommela so popolnoma obkoljene in njihovi dnevi so šteti. -Lisjak Rommel tiči v pasti. ANGLEŠKA OSMA ARMADA JE ZAJELA 6,000 UJETNIKOV Zavezniški glavni stan v Se-; verni Afriki, 29. marca. — Angleška osma armada generala Montgomeryja je prebila in za-; vzela utrjeno Mareth črto, s ka-itero se čete maršala Rommela naglo umikajo pod silnim bom-: bardiranjem zavezniških letal-■cev. Zavezniške bojne ladje ob-j streljujejo Gabes, ki leži 20 milj severno od razbite Mareth črte. v. Zmaga je bila izvojevana po osemdnevni krvavi bitki, kakršne še ni videl afriški kontinent. Mareth črta v oblasti Angležev Danes so v angleški oblasti vsi važni, kraji Mareth črte, kakor Mareth, Toujane in Matma-ta ter 6,000 ujetnikov, osiščnih vojakov. Zadnja poročila naznanjajo, da je v oblasti zaveznikov tudi važno mesto Gabes, skozi katero mesto je dobival maršal Rommel svoja ojačenja. Prodiranje ameriških čet Dalje proti severu prodirajo kolone ameriškega generala George Pattona, ki *jo dospele do višin, kjer zdaj nestrpno pričakujejo, da se vržejo na čete maršala Rommela, če bi slednji poizkusil bežati 200 milj daleč, ; da se združi s četami nemškega generala von Arnima, ki so v o-kolju Bizerte in Tunisa. Druge ameriške kolone ogrožajo kraje Mezzouno in Kai-roan, kjer grozi Nemcem in I-talijanon? popolen zlom. Ogromne Kommelove izgube Na Mareth črti je doživel Rommel ogromne izgube na moštvu in materialu. Zavezniški letalci so s svojimi bombami razorali osiščna letališča zapadno od Gabesa. Rommel popolnoma obkoljen Čete maršala Rommela so popolnoma obkoljene in bodo vsak hip pritisnjene ob morje, kakor ] so bili Angleži v Dunkirku. Razlika bo le ta, da se Rommelove j čete ne bodo mogle rešiti preko , morja, ker zavezniška mornari- , ca absolutno obvladuje polo-', žaj. —TT7T ' 5 Iz bolnišnice h Iz Huron Rd. bolnišnice se jej! vrnila Mrs. Mary Medved, sta- i nujoča na 14804 Thames Ave. Prestala je operacijo in sedaj se zdravi na domu, kjer jo pri- ! jateljice lahko obiščejo. Nasi fant je-vo jaki * * William Bogolin, sin Mrs. Klenec, 1029 E. 69 St., o katerem se ne ve, na katerem bojišču se nahaja, je poslal svoji materi vojni bond za $400. Mr. in Mrs. Pete Grahovac, 1513 E. 45. St., sta zelo ponosna na svoje otroke, ki služijo Strica Sama. Imata šest otrok in izmed teh so štirje v službi svoje domovine. Nick, ki je najstarejši izmed fantov, je star 33 let in se nahaja pri vojakih že tri leta. Vpisal se je v narodno gardo in sedaj se nahaja na Angleškem. Svojim staršem je poslal sliko., angleškega dekleta, s katerim se je zaročil, ž njo se je spoznal v bolnišnici, kjer se je zdravil, ko je bil ranjen, a ona je bila bolniška strežnica. Sin Milan se je vpisal, še predno je bila napovedana vojna ,ko je bil komaj 18 let star. Sedaj se nahaja v North Caro-lini, ter je pred kratkim postal korporal. Pred šestimi meseci je bil vpoklican Joe, star 29 let. Nahaja se v Coloradi. Njih hčerka Maria, stara 35 let, se je pa pred dvema mesecema vpisala v žensko armadno organizacijo WAAC. Listnica uredništva "Slovenki, ki je prišla pred kratkim iz domovine;" Stvar, ki ste jo poslali, je iz-borna, toda priobčiti je ne mo-I remo, dokler nam ne javite .svojega imena. Vsa imena ostanejo seveda strogo tajna, toda uredništvo mora vedeti, s kom ima posla in kdo so njegovi so-J trudniki. Prosimo, javite nam 'svoje ime takoj, da to izborno 'stvar objavimo. — Pozdrav! Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Formalno povabilo županu Lauschetu za poset Anglije Clevelandski župan Frank J. Lausche je prejel včeraj dvoje formalnih povabil za poset naše zaveznice Anglije. Iz povabil, to je iz dveh pisem, katerih eno je pisal županu Elmer Davis, načelnik OWI urada, drugo pa Harold Butler, ravnatelj Angleškega informacijskega urada v Ameriki, je razvidno, da bo podvzel župan Lausche obširno turnejo po An-^ gliji- Davis pravi delno v svojem pismu: "V vseh delih. Anglije so bili za vas že aranžirani ljudski sho- di, na katerih boste opisali ameriško življenje in našo domačo fronto v tej vojni. Angleže bo zanimalo izvedeti, kako so bile organizirane naše šole, mestni department, delavstvo in delo-dajalstvo za to vojno. "Vaš poset ne bo samo navadna predavateljska turneja, temveč boste tekom diskusij izmenjavali svoje ideje. "Upam, da boste o svojih izkušnjah lahko obvestili ameriško občinstvo, ko se zopet povrnete v Zedinjene države." Butlerjevo pismo pa je vsebovalo formalno povabilo angleške vlade Lauschetu. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 30. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tsy Carrier In Cleveland ana by Mail Out o! Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto)_________________________;___________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ________________________________________________________ 3^50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____________________________________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________ "" 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Po. One Year — (Za celo leto)____________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) .......................................................................... 450 Entered as Second Class Matter April 26Ui, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _;___«^^104 _ LJUDSTVO NAJ SODI! i. Razpravi o velikem partizanskem gibanju v Sloveniji in ostali Jugoslaviji je posvetil svoj uvodnik v "Ameri-kanskem Slovencu" tudi župnik J. M. Trunk, *sotrudnik omenjenega lista. Njegove ugotovitve o tem gibanju niso sicer niti povsem jasne, niti docela točne, pa so kljub temu zelo zanimive, ker se cesto približujejo resnici. Tako ni, na primer, točna ugotovitev, da je partizan-stvo ruskega izvora; partizanstvo se pojavlja v evolucio-narni ali revolucionarni obliki pod temi ali onimi označbami skozi vso svetovno zgodovino, ki nam ve povedati o neštetih primerih uporov in odporov narodov proti tujim in domačim tlačiteljem. Veliko vlogo je igralo partizanstvo tudi zlasti vAmeriki, ki je pod Washing-tonom strmoglavilo angleško nadvlado ter sveti "status quo" in izvojevalo in proglasilo neodvisnost Zedinjenih držav. Mi ne bomo posnemali onih, ki kvotirajo v svojih argumentih samo one izjave svojih somišljenikov ali nasprotnikov, ki so njihovim lastnim argumentom v prid. Zato navajamo tudi zelo netočen odstavek Rev. Trunko-vega članka, v katerem ugotavlja: "Oblika partizanstva v Sloveniji je naravnost grozna, odurna; uboji, morije, požigi, tatvine, roparstva, medsebojno klanje, brat zoper brata, kakor bi bile popokale vse vezi narodne skupnosti, občinske in skoroda tudi družinske." Dalje: "V ospredje stopi Mihajlovič. Začel je z od porom že pred partizanstvom. Zdaj je s partizani v tporu. Kako to? Prav tu prihajamo na silno važno točko pri partizanstvu. V bistvu, ne v oblikah ali v ferodkih, J> partizanstvo novo revolucionarno in socialno gibanje (člankarjevo podčrtanje), ki se je pričelo z rusko revolucijo, in zato je partizanstvo ruska roba. Kakšno je to gibanje? Dobro ali slabo? V oblikah je slabo, morije, ropi, tatvine, požigi... Ali je v bistvu le tako? Dvomim in zanikujem. (Podčrtanje naše.) Povsem novo socialno gibanje pa je. Tu je razlog za razdor med partizanstvom in Mihajlovičem. Mihajlcvic je za stari red, za status ante bellum (za stanje, kakršno je bilo pred vojno,—op. uredništva), kakor se to imenuje v političnih krogih, par-tizenstvo je za novi red, ki pa ni Hitlerjev novi red, nasprotno, izrazit odpor zoper Hitlerjev novi red. Z Mihajlovičem pa stopi v ospredje Anglija, ker tudi Anglija je za stari red, ko bo Hitlerjev rek pokrušen. (Pod-čitanje naše.) Pri revoluciji so konservativni. Ali vidite, čemu so 1 ibarije (trenja) med Moskvo in Londonom? London je za status quo, "vse po starem"—Moskva je po partizanstvu za novi revolucionarni red. Morda ta vprašanja ne le med nami, ampak tudi v AMERIKI najbolj razume naš pisatelj Louis Adamič. (Podčrtanje naše.) Zato si Louit Adamič prizadeva, da bi Amerika vplivala na Anglijo, ker Amerika je pri svoji vse boljši svobodi bolj dostopna za-^-novi revolucionarni, recimo partizanski red. Ampak Anglija bi morala opustiti vplivanje na vzhod Evrope in prepustiti ta vpliv—Rusiji, in to je hudo trd oreh. Ako ostane pri Mihajloviču in Angliji pri i starem redu vsaj v vzhodni Evropi, imarrio lahko že jutri —tretjo svetovno vojno. (Podčrtanje naše.) Če pa bi Rusija izpeljala novo revolucionarno socialno gibanje vsaj na vzhodu Evrope, bi partizanstvo doseglo tvoj namen,—morija, ropanje pa ni partizanstvo, to so le izrcdki, pojavi, ki so NEIZOGIBNI pri VSAKEM revolucionarnem gibanju. (Podčrtanje in začetnice naše.) 'Louis Adamič je NAJBISTREJŠA GLAVA V AMERIKI, on ni komunist, ampak bistvo partizanstva JE ZADEL, in PRAVILNO POJMUJE REVOLUCIJO, NOVO REVOLUCIJO PARTIZANSTVA." f To je v glavnem vsebina uvodnika, ki ga je napisal v "Amerikanskem Slovencu" z dne,25. marca Rev. J. M. | Trunk, koroški Slovenec in znani župnik, ki je napisal tudi lepo in veliko delo "Amerika in Amerikanci" in ki . se je udeležil po pivi svetovni vojni kot strokovnjak za ] koroške zadeve mirovne konference. Ako vzamemo v poštev naziranje, ki ga goji Vatikan proti jugoslovanskemu partizanskemu ter proti vsem ostalim sličnim gibanjem, moramo priznati temu slovenskemu duhovniku veliko mero neustrašenosti, objektivnosti in poštenosti, same kreposti, o katerih ni pri nekaterih "naprednih" in "delavskih" urednikih ne duha ne sluha. ■ S tezami in nazori tega politično zrelega slovenskega duhovnika bomo jutri primerjali tudi nazore in izbruhe drugega slovenskega duhovnika, ki jih je posvetil , Adamiču in partizanstvu. i —---—■—■—•—-- UREDNIKOVA POŠTA Javni poziv in zahteva ® i t Slovenski demokratski klub 32. varde je na svoji redni seji dne 26. marca soglasno sklenil, javno in strogo obsoditi delova-! nje mestnega zastopnika Antona Vehovca, katero delo je u-smerjeno proti interesom 32. j varde na škodo davkoplačevalcem. Strogo se tudi obsoja pro-tivno delovanje proti županu Frank J. Lauschetu, kateri strumno stoji za principi predsednika F. D. Roosevelta. Slovenski demokratski klub 32. varde kot edina politična organizacija, ki se je zavzela za izvolitev Antona Vehovca za mestnega zastopnika, si vzame pravico, da stavi na njega sledeče zahteve: 1. Da brezpogojno in dosledno podpira delovanje župana Frank J. Lauscheta ter glasuje v mestni zbornici za predloge, ki so po njemu priporočani. 2. Da brezpogojno kompromisno glasuje za razdelitev me-' 'sta v 29. vard po načrtu, ki je i bil priporočan po demokratski ^stranki v mestu Clevelandu. i 3. Da se drži principov na podlagi, katerih je bil izvoljen in glasuje kompaktno v smislu načel demokratske stranke. 4. Da redno poseča seje mestne zbornice in seje njih odsekov. 5. Da se ponaša na sejah dostojno in rešpektivno v kredit in spoštovanje varde in njih državljanov. j 6. V slučaju, če noče slediti navodilom tistih, ki so ga izvo-; lili v zastopstvo njih interesov, naj prepusti mesto drugemu, ki bo drage volje sledil željam in hotenju vardnim državljanom. Poživlja se državljane 32. varde, da skrbnega očesa slede delovanju našega mestnega zastopnika ter sorazmerno usmerijo svojo razsodnost za letošnje jesenske volitve, ko se bo ponovno volilo zastopstvo v mestno zbornico, j Za Slovenski demokratski klub 32. varde John Pezdirtz, predsednik. Registracija inozemskih agentov Govoreč o postopanju Justič-aega departmenta glede izvrševanja zakona o registraciji inozemskih agentov (Foreign A-gents Registration Act), ge-leralni pravdnik Biddle je mi-luli teden izjavil: "Namen Justičnega depart-: nenta je strogo uveljavljati za-;on o registraciji inozemskih igentov brez ozii*a na narodnost prizadetih oseb. Celo agenti levtralnih in prijateljskih dežel so obvezani ravnati se po tem zakonu. "Zakon je osnovan na eno-' itavni teoriji, da ameriško ljudstvo ima pravico imeti zaščito proti propagandi kakršnekoli .nozemskc države. Svrha zakola ni, da se prepreči ta propaganda, dokler ostane znotraj zakonitih mej, marveč da jo jav-| rtost spozna za to, kar je. "Do neke mere, politične intrige, ki so toliko let razrovale Evropo in Azijo, bile so presa-! ;ene na naša tla. Združene države so postale glavni stan in odmevališče za raznovrstne begunske političarje, vsak izmed katerih je interesiran, da se po vojni uresničijo njegove lastne politične teorije v njegovi domovini. Iščejo podporo in ' pre- 1 stiž ameriškega javnega mnenja potom pozivov na razne na- i rodnostnc skupine izmed naših ( državljanov. Posledice so ostra < nasprotstva in nesoglasja na : škodo našega vojnega progra- ■ ma in formulacije trajnega mi- i ru. !; "Soglasno s svojo demokratič- 1 no tradicijo mi nimamo namena1 j ovirati vpravičena delovanja teh j | inozemskih .strankarskih skupinjc ; oziroma vmešavati se v ista. Ni-iti pa ne bodo dovoljevali, da se': naša gostoljubnost zlorabi. Jav- \ no ima pravico znati, za čimr gredo ti politični strategi in za : koga delajo, in zahtevati, da bo-!2 , |di jasno zabeleženo, od kor izvira njihova propaganda. "Zakon o registraciji inozemskih agentoy je po svojem značaju postava, ki zahteva, da se nekaj razodeva; ne prepoveduje nikomur, da se nekaj ne stori. Stroge kazni pa so določene za 1 one, ki se nočejo registrirati ali " ki se namenoma registrirajo napačno." "I Prvi predznak zore 1 t General Henri Giraud, civilni i in vojaški vrhovni poveljnik l Francozov v Severni Afriki, je , odpravil vladni urad, katerega edina svrha je bila nalagati in uveljavljati omejitve proti Ži-"' dom. ,1 Zgodba o zatiranju Židov pod i vlado in kontrolo Nacijev je . najgroznejša zgodba v vsej človeški zgodovini. Nikdar, niti v najbolj črni noči temnega veka v Evropi, ni najti primere take brezsrčne krutosti kot je poskus Nacijev, da se iznebijo Ži-' dov. .! Danes v Evropi, ki je {Jod kon-. trolo Nacijev, nesrečne Žide še' t vedno lovijo zveri v človeški po-! doti, pristaši Hitlerja in njego-L ve nacijske vere. še vedno jih p ubijajo na tisoče kot kako živino, ali pa pustijo, da umirajo brez hrane v kakem prenatrpa-nem getu. Boljša bodočnost se vendarle obeta. Svet zna, da, čim zver osišča bo ubita, napovedi krščanske ljubezni dvignejo neznosni jarem z ramen židovstva, I da obnašanje v smislu bratstva ; in demokracije povrne Židom ;ivobodo in jih oprosti zatiranja, krivičnost in bojazni. Ta dogodek v Severni Afriki je eden izmed prvih znakov nastopajoče zarje, dasi je le prva .svetloba na nebu pred zarjo po noči strahote. Svoboda se je povrnila na ono pokrajino in z' njo prihaja konec omejitev in zatiranja Židov. Dobro to obeta !za bodočnost. Temna in zapletena zgodba Arkadij Averčenko I. Trgovec s čevlji Podljukin si je oblekel precej slabo suknjo ;brez ovratnika ter šel peš v ! prodajalno špecerista Hamova. — Pozdravil ga je rekoč: — Bratec, daj mi dva funtiča i slanine. — ; — Prosim, bratec, za tebe sa-i mo dva rublja. i j — Kaj ti pade v glavo? — ^ 1 Predvčerajšnjim sem plačal le . I osemdeset kopejk. — No, to je bilo predvčerajšnjem, — a danes je danes — se je smejal Hamov zvito. — No, ^ dobro, bratec Podljukin — ti boš še mislil name. Zapustil je prodajalno ter v mislih študiral o številkah in drugih stvareh. II. ^ Trgovec Hamov je oblekel svojo suknjo z ovratnikom iz pasje kože ter se odpeljal s cestno železnico k prodajalcu čev- • i ljev, Podljukinu. " j — Dober dan, — je rekel, ko ; je vstopil.— No, golobček, zdaj ' mi pokaži svoje čevlje. 1 — Prosim, prosim — je rekel Podljukin ter pričel nemir-■ no tekati semintja. 5 j — Tukaj je par za vas. — " Številka šestnajst. — Koliko stane? — Šestnajst rubljev. 3 — Kako? — Pred tednom 7; sem ravno kupil za svojega strica pri tebi iste čevlje za trinajst > rubljev. j — Kaj ? — Pred tednom dni ? . Pred tednom dni je veljala šun- • ka pri tebi osemdeset kopejk. — A tako hočeš storiti? — Le počakaj, dokler ne prideš k - meni in jaz ti bom pokazal! HI. . 31 Trgovec Podljukin je oblekel ; svoj nov površnik, sedel v koči- • jo ter se odpeljal k trgovcu s I špecerijami Hamovu. ' — Prosim pet funtov šunke. "I — Prosim, deset rubljev pri i blagajni. ( A, sedaj stane funt že dva j rublja! — Izvrstno, izvrstno, se-jdaj vem, kaj moram storiti! V. II Trgovec Hamov se je priprav-' : ljal, da se odpelje k trgovcu ; Podljukinu ter je vrgel v ta 1 namen nase kožuh iz bobrovi-1 ne ter zaklical, ko je prišel spo-' daj pred vrata: — Nikofor, pripelji voz! — Dobrorejeni koči-[ jaž je zašvrknil z bičem in konj je pohitel naprej. , j Podljukin je sprejel Hamova /precej ošabno. — čevljičke rabite? — Prosim lepo, 36 rub-: , ljev par, a požurite se, kajti drugače jih ne dobite več. .! — A, tako prihajaš k meni! : — se je" smejal Hamov. — Seveda vzamem čevljičke, a te ob-1 enem prosim, da se ne pokažeš več v moji prodajalni. VI. Podljukin je oblekel svoj kožuh, obšit s kožuhom polarne lisice, prijel za palico, okovano z zlatom, stopil pred vrata ter zaklical: — Mihajlo naprezi! Mihajlo je napregel in Podlju-! kin se je odpeljal k Hamovu. Med njima se je razvil sledeči pogovor: |. — Jaz brat, jaz sem pravičen človek, ti me jemlješ s svojo1 šunko, jaz tebe s svojimi čev-| 1 ji, ti mene s klobaso in jaz te-: be z galošami. — Ti me ne boš premagal. — Dosedaj si mi 3 svojimi čevlji iztisnil 62 rubljev1 in zato ti prodajam klobaso po 83. Ti mi vzameš za galoše 16 rubljev in jaz ti prodajam sla-' nino po 18.50. Ogorčeno sta se oba spogledala ter se nato ločila. VII. ! \ Dragi čitatelj! Mislim, da bi , niti tebe, niti mene ne zanimal ta boj med tema človekama, če ne bi . . . V tem slučaju je obstajal ta "če ne bi" v majhnem uradniku, Publiju Ovečkinu, ki je pri-. šel, Bog ve, na kak način med oba ta junaka. Ko je namreč dobil dne 20. v mesecu svojo plačo, je oblekel svojo gorko, z ovčjo kožo podšito suknjo ter ^ se odpeljal v vozu k Podljukinu, trgovcu s čevlji. — Par čevljev. — Prosim lepo, 22 rubljev. — Oprostite, preje so vendar ~ stali le 13 rubljev. — To je še poceni, kajti tudi - šunka je preje stala le 80 ko-i pejk za funt in sedaj plačamo , zanjo en rubelj in 40 kopejk. — i Teden pozneje je moral Pu- blij Ovečkin kupiti šunko. — 1 Oblekel je svoj poletni površnik 1 ter se odpeljal, ves premrazen, k trgovcu Hamovu. — Prosim, šunko. 1 — Prosim, 2 rublja in 10 ko-a! pejk funt, — Kaj vam pade v glavo! - Preje je stal funt vendar le en rubelj! J — Ha, seveda, preje! — Da, j preje, gospod, so naprimer stali čevlji 13 rubljev in sedaj sta- - nejo 24. Teden dni pozneje je oblekel Publij Ovečkin svojo poletno - suknjo ter šel k Podljukinu. — Potrebujem čevlje. — 50 rubljev. — Tako ... in odnesli so ga 1 nezavestnega v zadnjo sobo. — - Čevlje pa je kljub temu vzel. t Strašen vihar je divjal, ko je šel Publij brez vsakega površ-? nika v trgovino Hamova. — Malo klobase bi rad, os-minko. — Sto rubljev. t — Kaj, sto? . . . Zakaj sto? — Nam je vseeno, a če moramo plačati ze čevlje 50 rubljev, 1 potem moramo tudi mi. Saj ra- - zumete, mi se vendar ne more-3 mo pustiti oropati! In Hamov se je zavil v svojo dragoceni kužuh ter strogo gle-i dal Publija Ovečkina. — Torej moram umreti? — t je vprašal Ovečkin čisto pripro-. sto. — Hočem vas le opozoriti na to, da je pri sedanjih cenah tudi krsta precej draga in da tu- , di konji niso zastonj, s kateri-L mi se odpelje telo v jamo. Ovečkinu je bilo vse to brez-pomfembno. Legel je, globoko vzdihnil ter umrl. — Deček, — je zaklical Ha-j mov, — odnesi to žrtev draginje. — In nato je del na glavo J svojo veliko, s smaragdi okrašeno kučmo ter šel na sprehod. Za vse slučaje mu je sledil av-, tomobil v koraku in v njem je bilo polna sadja. VIII. i In sedaj pravijo ljudje, da je , vse bolj drago, ker je povpraše- J I vanje večje kot ponudba. Postajajo pa tudi take stvari dražje kot na primer vrvi iz konop-tca, za katere ni povprašanje tako veliko. Žalibog, povprašanje bi moralo biti pravzaprav veliko večje! I •- MOŽ OBDOLŽEN UBOJA ŽENE Okrajna velika porota je ob-j tožila Johna Stareka, 61 let starega, na 9210 Harris Ave., živečega moža, umora prve vrste,! j češ, da je umoril svojo ženo/ ! Porota ga obtožuje, da je ubil s. sekiro svojo ženo Sophia.__ , Obtožba za umor druge vrste pa je bila vložena proti 49 iet staremu Tony L. Pellegrino-14, ki je obtožen, da je pred enajstimi leti. ustrelil svojega tasta Jose-j p ha Corsellija. Podprimo borho Amerike za demokracijo in svobodo »veta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Nemško poročilo« vo jaškem položaj na Hrvaškem Nemški časopis Neue ^ nung prinaša dne 28. feD naslednji pregled splošnega ložaja na Hrvaškem: J "Hrvaško časopisje oWj podrobna poročila °_v J peracijah čiščenja, ki so J čele sredi januarja v P J južne in jugozahodne .A I cilj teh operacij je P°P° J končno veljavno uniče« .1 mufliranih vehko-srbskih X v. c0 i^l nističnih tolp. Docim J različne teroristične J načrtoma zasedale in P J obširne okraje, v zadnj ^ j 'secih ni bilo več govora 1 benih široko zasnovani" ^ niških akcijah; upornisk^ so oslabele in njihovi ^ so se umaknili v nej* y gorske okraje v Bosffl like tamošnje gozdove. , "Nemško - hrvaške Jj^ prodrle že globoko v no ^ goratega ozemlja v zapa j, ni in zasedle vas Bosa" , trovac, ki je bila dolgo hodišče napadov teh r j tolp. Druge kolone P*1® ^ ^ centralnem odseku vzd° ^ Sana, v gorsko skupin0 v jugozahodni Bosni. ^ "Večji del teh predelov Bosne je že .,. uporniki so se unieki«^ nazaj v gore in na svoj ^ ku rušili vasi in prometr^ stva. V osvobojenih kraj . j takoj pričela rekonstru^ j čim se prebivalstvo, ka ^ teroristične tolpe s si vrača v svoje P°rU move. e v iu . ln v boju boste izginili— ** takrat se bosta človeštvu M povrnila mir in blagosta- Na sliki je neki danski pilot, ki je prideljen angleški zračni sili. Njihova letala nosijo navadno imena danskih junakov. Gornje letalo se imenuje Niels Ebbesen, kakor se je imenoval mož, ki je leta loJfO osvobodil Dansko pred nemško agresijo. Poročilo z italijanske meje, : 23. januarja 1943: — Meščansko prebivalstvo v vseh predelih severne Hrvaške mora čuvati železniško progo proti sabotaži ] in je zanjo odgovorno. Poveljnik nemške posadke v', Osjeku, je izdal ukaz, da mora' meščansko prebivalstvo p r e -j vzeti zaščite železnice in je proglasil, da bo vsaka vas in vsako mesto posebej odgovorno za del proge. Ljudstvo mora stražiti; železniške proge noč in dan, poročati o vsaki najmanjši poškodbi in v slučaju neredov, ustaviti vlake na ogroženih mestih. Nemarnost ali nepokornost napram temu ukazu, bo kazno-1 vana z aretacijo desetih oseb iz vsakega prizadetega kraja; vojna oblast si pridržuje odločitev, j koliko izmed njih bo ustreljenih. 1 Glasom, vesti, ki prihajajo iz dežel pod kontrolo osišča, se je ofenziva proti jugoslovanskim gerilskim silam razvila in se zdaj nahaja v polnem zamahu. Osišče poroča o uspešnih borbah ' proti partizanom v zapadni Bos- ni in južno od Zagreba. (Kakor vedno—op. JIC.) Pavelič je proglasil obsedno] stanje v vseh krajih, kjer so nastanjeni oddelki njihovih kviz- linških vojaških sil. * Koncem januarja je bilo na Gorenjskem več spopadov med gerilci in nemškimi vojaki. Trdi boji so se vršili v bližini Jesenic. V Ljubljani pa laški teror razsaja kar naprej; vsak dan odhaja po 30 oseb v konfinacijo. Gospodarska mobili- •• p i ••• zacija v brbiji - • BERN, 22. marca. — (Posebna vest CSM-u) — Priprave za totalno mobilizacijo vseh delavskih sil in gospodarskih možnosti srbskega ozemlja so deloma že izvršene. Že dalje časa je v veljavi deset-urni delavni čas ali celo še več; uvedli so tudi nemški sistem za mezde, po katerem se plačuje delo na komad, živež razdeljujejo stro- Operni pevci Metropolitan družbe go le sorazmerno z izvršenim delom. Vse prodajalne in delavnice, ki niso v neposredni zvezi z nemškim vojnim naporom, so zaprte, a vse one, ki poslujejo, se nahajajo pod najstrožjim nadzorstvom nemških uradnih organov. Poskušali so tudi dvigniti srbsko poljedelstvo in baje u-stanovili v Beogradu delavnico za poljedelske stroje in pluge. Prebivalstvo srbske prestolnice mora na delo, kakor je v srednjem veku morala raja na tlako — možje od 17. do 21. leta so organizirani v delavske bataljone. Smrt slavne pevke Milke Trnine Današnji časopisi prinašajo vest o smrti morda najslavnejše hrvaške in jugoslovanske ■ operne pevke, Milke Trnine, ki' je umrla leta 1941 v Zagrebu v j svojem 78. letu. Zaradi vojnih | razmer je ta vest šele zdaj pri-j spela sem. New York Times ml New York Herald Tribune sta priobčila precej obširne članke, posvečene pokojni umetnici. Prinašamo izvleček iz New York Herald Tribune: Milka Trnina, soprano, ki je bila v letih 1899 do 1904 ena najslavnejših pevk Metropolitan i Opere, je pred skoraj avemi leti umrla v Zagrebu, Jugoslavija. Njena prijateljica, tudi slavna pevka Zinka Milanov, je prejela to vest iz Jugoslavije, zaradi j vojnih razmer šele poldrugo leto t pozneje. V letu 1933 je pokojni Lawrence Gilman, glasbeni kritik New York Herald Tribune-a dejal o tej pevki, da je bila ena • največjih umetnic, kar jih je 1 Metropolitan Opera sploh kdaj • imela. Milka Trnina je bila rojena v ■ Begiču na Hrvaškem in je pela na Dunaju, v Gradcu, Bremenu in Monakovem, ter odšla nato v New York. Po svoji vrnitvi v Evropo, je pela v Queens Hall-u j in v Covent Gardenu v Londonu. Bila je tudi v Beyreuthu in v ! Moskvi, za časa kronanja Ni-i kolaja II. i * Kupujte vojne bonde in vojno-varče-" valne znamke, da bo čimprej poraženo i osišče in vse, kar ono predstavlja! Prva pomoč ranjenemu Arabcu Član zavezniške sanitetne službe nudi prvo pomoč nekemu Arabcu, ki je bil ranjen po nemških kroglah, ko so zavezniki napadli nemško-italijansko postojanko v De Senedu, Tunisiji. )------- - ---—' ..... ........, - Društveni KOLEDAR j.....•■■■'tt,,;. /iSiflHHHBP ^ • ^oy£ ^Bampton " operna družba i 1 st.°VaiW Yorka bo tudi letoa 1 Prilik i*1 V Clevelandu in ob te-i Prju , podanih osem naj-casu jenejšjh oper in sicer v : Hi d„°d 5> oo 10. aprila v mest-°fani. kate°r^ne bodo sledeče opere, v' ^Ui nastoPijo slavni in pri-^ Pevci in pevke te družbe: *oSe.deljek, 5. aprila: — "LA Ve* del DESTINO" — (The Vov °f De8tiny) — Zinka Mi- j ^ ' Lawrence Tibbett, Kurt Salv at ltra Petina, Ezio Pinza, Hpfc Baccaloni, Thelma Vtjn a' cesare Sodero, con- ^ 6. aprila: —"FAUST" Vdo es Kullman, Norman ^leti*1' J°hn Clmrles Thomas, JePson, Lucille Brown- •• jame? melton ■• ing, Sir Thomas Beecham, con-i ducting. Sreda, 7. aprila — "La TRA-j VIATA" — Lucia Albanese, He- j len Olheim, James Melton, Law-! renče Tibbett, George Cehanov-sky. Cesare Sodero conducting.1 i Četrtek, 8. aprila: "CAR-; MEN" — Gladys Swarthout, Licia Albanese, Thelma Votip-j ka, Helen Olheim, Raoul Jobin, Leonard Warren, Sir Thomas Beecham conducting, j Petek, 9. aprila (popoldne): "LA BOHEME" — Charles Kullman, Salvatore Baccaloni, Bidu Sayao, John Brownlee, Ezio Pinza. Cesare Sodero con-J ducting. Followed by "The Dance of the Hours" from "La Gioconda" by the entire Ballet. I Petek, 9. aprila zvečer: "AI-DA" — Stella Roman, Bruna • • Čtell-a 'Rom-am • • i Castagna, Kurt Baum, Law-i rence Tibbett, Norman Cordon, j 'Wilfred Pelletier conducting. Sobota 10. aprila (popoldne): j j "THE BARBER OF SEVIL-j LE" — Nino Martini, Salvatore ! Baccaloni, Bidu Sayao, John •Brownlee, Ezio Pinza. Frank St. Leger conducting. Sobota, 10. aprila (zvečer): i "IL TROVATORE" — Rose Bampton, Bruna Castagna, Gi- J ovanni Martinelli, Leonard Warren, Nicola Moscona. Cesare Sodero conducting. Vstopniqe so v predprodaji in . jih lahko dobite po pošti od 1 Northern Ohio Opera Association, Union Bank of Commerce, . Cleveland. Cena vstopnicam je . $1.10, $2.10, $3.30, $4.40, $5.50 - in $6.60 vključno federalni da-11 vek. Q. How many coowners of a Bond can there be? A. War Bonds may be issued in the names of only two individuals as coowners, and tho registration must be in the alternative, such as "John X. Smith or Mrs. Mary Smith," without any qualifying words or phrases. Q. If a person who already lipids War Savings Bonds up to the limit for the current year should inherit additional Bonds, could they be registered in his name?. A. Yes. Q. How can I he sure that I can get my money back if I buy a War Savings Bond? By Gib Crockett A. The full faith and credit of the United States Government are i)ledged for payment of 10th principal and interest. Your Bond is just as sound as the Government itself. Q. If the owner of a War Savings Bond dies, how is collection made? A. In the absence of a co-owner or beneficiary m the registration, tho ljond will form a part of the registered owner's estate, and will he paid to persons entitled to share in the estate under local laws ns provided in the regulations. Remember-—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become. WSS 707D . r, _ U. S. Treasury Dept. APRIL _ | 4. aprila, nedelja. — Glasbena! Matica, Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. j 10. aprila, sobota — Progresivne Slovenke krožek št. 2, — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ; 11. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. \ 17. aprila, sobota. — Athletics' of S. N. P. J. Plesna veselica ' v avditoriju Slovenskega na-j rodnega doma na St. Clair j Avenue. 18. aprila, nedelja. — Jugoslo-| vanski pomožni odbor S. S.; Prireditev v avditoriju Slo-, venskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. aprila, nedelja. — Društvo "Spartans" štev. 576 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, ponedeljek. — Skup-, ' ni krožki Slovenske Ženske i Zveze. Plesna veselica v avdi- j I toriju Slovenskega narodne- j ga doma na St. Clair Ave. i MAY 1. maja, sobota — Clevelandskl ■ Slovenci' štev. 14. Slov. D. Z. Plesna veselica" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. ma ja, »sobota, — Društvo Nanos št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Domu za-padnih Slovencev. 2. maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slo- venskega narodnega doma na i St. Clair Ave. 2. maja, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. — prire- . ditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. maja, sobota. — Prisland j Cadets S. Ž. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenske- ' ga narodnega doma na St. Clair Ave. ' 9. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — j Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, nedelja. — Pomladanski koncert pevskega društva "Zvon" v Slovenskem narod-j nem domu na 80. cesti, j 15. maja, sobota. — S. D. Z. Honor Guards. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. . Clair Ave. 16. maja, nedelja. — Skupni pevski zbori — Prireditev za Russian Relief v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. .22. maja, sobota. — Federacija Slovenske zapadne zveze. Plesna veselica v avditoriju s Slovenskega narodnega doma • j na St. Clair Ave. AUGUST ji. avgusta, nedelja. — Piknik j društva Nanos št. 264 S.«N. 1 i P. J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. i' i! I Don't Gamble from Minor Injuries— ; Cuts, Scratches, Burns Bewise.Guard against infections which ntay "lay you up." Cleanse wound instantly. Then apply effective, inhibitory antiseptic OIL-O-SOL.Used for over 40 years in thousands of factories, garages, industrial first aid stations, fire depart-L- ments and homes. Pleasant to use. Combats infection; quickly helps relieve pain. Only 50c at - your druggist's. Must satisfy you or your money back. Get Motto's OIL-O-SOL today. >" v Mali oglasi Avtomobil kupim, ako ga imate naprodaj. Pokličite HEnderson 5840, ali pa se zglasite na 1054 E. 72 St. Naprodaj je plinski grelec, ki greje 5 sob; ima električni pihalnik. V zelo dobrem stanju. Cena zmerna ker se odide iz mesta. Zglasite se v Apt. 7, na 6127 V2 St. Clair Ave. Stanovanje zgoraj, 4 sobe, kopalnica, garaža, na 20112 Lindberg Ave., Enclid. Se odda v najem družini brez otrok ali z enim odraslim otrokom. Proda se restavracijo, ki ima D-2 licenco. Nahaja se blizu tovaren in je vse v dobrem stanju. Zelo dober promet. 580 E. 152 St., ali pa pokličite GLenville 5821. Išče se stanovanje s 5 ali 6 sobami, najraje hišo za eno družino; v družini so štiri odrasle osebe. Kdor ima za oddati, naj sporoči na 1246 Addison Rd. Gas Ration Book lost; listed in name of Christ Mandel Jr., 419 E. 157 St. Finder please return to: Mandel's Hardware, 15704 Waterloo Rd. Žensko ali dekle se išče za splošna hišna dela. Stanovanje 5 sob, v bližini poulične, dobra plača, nič pranja. Pokličite WAshing-ton 1900. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Urad-I ii naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knauiovo poslopje Oglašajte v - - -Enakopravnosti In Alsace-Lorraine even the family names have been taken from the residents and Germanized names substituted. Century-old French streets of Mulhouse, Stras: bourg, Metz have been given Nazi names. In their effort to destroy all French culture in these provinces the Germans are burning libraries—even the privately owned French cook books. In Strasbourg alone nearly 20,000 homes have been damaged in this war but the residents still pray for allied bombers to come over again with their block busters. In America our war efforts are tranquil, but nevertheless they must be determined if we are to defeat Hitler. Buying War Bonds every pay/ day is one good way to exhibit our determination to aid in the war effort. WSS 741E V. S, Treasury Dept. STRAN ENAKOPRAVNOST 30. marca, 19*3' P. DECOURCELLE: Ameriško ženstvo v armadi Načelnica WAACs MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL 1 , ~ —Do tu je še ves v redu, — je dejal Slimak, — če je zatajil svoj^. ime, nas gotovo ne bo izdal. — Moramo takoj ponj. •— če se bo le hotei vrniti. — Zakaj bi se pa ne hotel? — je menila Zefyrina; — saj mu je gotovo dolgčas. Prepričana sem, da se mu toži po nas. — No, jutri poskusimo svojo srečo, — je sklenil Slimak. — Preoblečeni v poštene ljudi poj-demo vsi trije v Moisselles. Ubogi deček je bil v pobolj-ševalnici srečen, tako srečen, da se mu o toliki sreči niti sanjalo ni, srečen v tistem novem ozračju, kjer je smel slednjič svobodno dihati in smejati se. "Dobra gospa" je v bolnici ves čas sedela pri njegovi postelji. — Drago dete, —_mu je pri govarjala s sladkim glasom, božajoč ga z materinskim pogledom svojih velikih, modrih oči, — povej mi, prosim, kako ti je ime. — Claude, gospa. — Ali imaš še mater? Heleni je pri teh besedah srce tako močno utripalo, da je mislila, da ji bo počilo, še pred mesecem, ko ga je našel redar pod grmom in ko so ga na policiji zaprli, bi Milček ne bil imel poguma zlagati se tej gospe, ki ga je po obrazu tako močno spominjala na mater božjo. Toda zdaj je že imel za seboj zapore. Proti svoji volji se je bil naučil lagati. če bi povedal po pravici, bi mu pretila nevarnost, da ga vrnejo Slimaku: če se pa zlaže ali če bo molčal, ostane tam, kjer je in kjer se mu tako dobro godi. — Ali imaš še mater? — je ponovila Helena. — Da, gospa. — In se nočeš vrniti k nji? — Ne, gospa. — Kaj je nimaš rad? — Ne, gospa. — To ni lepo, da nimaš rad svoje matere, to je greh. Zakaj je nimaš rad? — Ker me tudi ona nima rada. — A tvoj oče? — Oče mi je umrl, mati pa živi s svojim ljubčkom; odkar mi je umrl oče, me pretepajo . . . Zato sem jim ušel. Milček je ponovil, kar je slišal v poboljševalnici od drugih otrok, ki so tako opravičili svoje potepuštvo. — Vidite, gospa, je posegel v pogovor ravnatelj, — to je vedno ista pesem, vedno ista pesem, vedno ista žalostna, a žal resnična zgodba naišh malih jetnikov. — Da, to je res žalostno, — je pritrdila Helena. In obrnjena k dečku je vprašala: Captive men and captive machines grinding out war implements for Hitler. Captive men forging their own chains. "Ha!" Paul tells Georges, "if I have but one hand I can do only half as much work for the Nazi swine." A man shrieks, gears screech. The machine stops. Paul has lost his right arm. He may die but it will take a month to repair the machine if parts can be found. This happens daily / in the factories of Czecho-Slovakia, Norway, Holland, Belgium, Kridejal, toda bil je za svoja leta dovolj velik. — Kaj pa je bil tvoj oče? — Moj oče je bil čevljar, zdaj je pa bf-usač. — Znaš čitati in pisati? — Ne, gospa, rad bi se pa naučil. In rad bi prijel za vsako delo, rad bi bil pošten in priden. Ah, prisegam vama, gospod ravnatelj in gospa, da si ne želim nič drugega nego naučiti se čitati in pisati ter ostati tu. Deček je bil res zelo prikup-ljiv in bistre glave, toda koliko takih je Helena že videla, ki so prav tako vzbudili njeno pozornost, potem so ji pa poplačali plemenitost z grdo nehva-ležnostjo. — Ta deček je res prikup-ljiv; to se ne da tajiti, — je menil paznik. — In ni izključeno, da ostane pošten in da bo iz njega še koristen član človeške družbe, seveda če ga drugi ne bodo pokvarili. Misel, da bi ga utegnili drugi pokvariti, je Heleno zelo zabolela. Neka tajna nepremagljiva sila jo je vlekla k tujemu otroku. — Gospod ravnatelj, — je dejala, — ali bi mi dovolili še enkrat vzeti tega dečka k sebi? — Vaša želja mi je ukaz, gospa, — je odgovoril stari vojak spoštljivo. — Rad prevzamem odgovornost, če želite, in zaupam vam tega malega jetnika. Poskusite še enkrat, želim vam, da bi to pot sVcje dobrote ne obžalovali. — Hvala, gospod ravnatelj, :— je dejala Helena in mu podala roko, ki jo je spoštljivo poljubil. Potem se je obrnila k dečku, rekoč: — Ali bi hotel iti z menoj ? — Z vami?' ' — Da, z menoj. — Ah, gospa, vi ste tako lepi in dobri, da bi bil neizrečeno srečen, če bi mogel iti z vami. Ali bom pri vas tudi delal? — Seveda . . . Skrbela bom za tvojo vzgojo, naučim te čitati in pisati . . . moj vrtnar te pa nauči svoje obrti. — Ah, gospa, kako naj se vam zahvalim? Deček ni našel drugih besed. Prijel je Helenino roko ter jo pokril s poljubi in solzami hvaležnosti. že naslednjega dne se je preselil k svoji dobrotnici. V mračno in žalostno hišo je naenkrat posvetil žarek solnca in sreče. Bilo je sicer zimsko solnce, ki je pa vendar prijetno grelo ter vzbujalo slutnje pomladne toplote in pomladnih radosti. Helena je bila še vedno neutolažljiva mati in vdova, ki svojega gorja ne more pozabiti. Rana v njenem srcu je še vedno krvavela, misli so ji še vedno uhajale v preteklost, v one davne čase, ko je živela srečno življenje ob strani ljubljenega moža in dragega sinčka, še vedno je sanjala o tem, kako bi našla izgubljenega otroka, in to mučni pričakovanje ji je razjedalo '-jšo. Zdaj je pa kazalo, da je v njeno dušo posijala sladka jutranja zarja. Ko je tako gledala malega siromačka, ki se je bila zavzela zanj, se je nehote radostneje nasmehnila. Polkovnica Osveta Culp Hob-I by, načelnica ženskega odreda WAACs. Na gornji sliki vidimo telovadbo žensk, ki so se vpisale v razne vojaške organizacije, kot WAACS, WAVES in ŠPARS. Av+o v jadralnem letalu Na sliki je veliko jadralno letalo (letalo brez motorja), ki prenaša po zraku vojaške avte, tako zvane "jeeps." Deček ji ni bil tuj, ni bil hvaležen za dobroto neznani dami; lahko bi rekli, da je bil malone njen sin, globoko udah svoji materi, sin, ki je s plamtečimi pogledi poplačeval njeno skrb, ki se je razžalostil, čim je opazil v njenih oček iskrico nezadovoljstva. In čudno, deček je bil izredno rahločuten; vedno je znal ustreči svoji dobrotnici in ji izkazati pozornost, kakor jo zna le plemenito, mehko in nepokvarjeno srce. Helena je pa bila ubogemu otroku skoraj udana in potrpežljiva mati, kar je opažala z grozo in celo z ljubosumnim strahom. O, kako rada bi bila nenadoma izgovorila pregrado ime "Milček," pa se je bala. Saj je ljubila tega Clauda, tega neznanega dečka prav tako, kakor je nekoč ljubila svojega sinčka. Mar sta se oba otroka združila proti nji v enega? Kaj ni bilo v njenem srcu prostora za dvojno ljubezen in je tuj otrok pregnal iz njega spomin na izgubljenega lastnega? Deček se je pridno učil in hitro napredoval. Večer za večerom sta sedela skupaj in pisala naloge. — Takole bi se bila učila z Milčkom, — je pomislila Helena često. — Znal se je že podpisati, ko . . . Solze so ji zalile oči; čim je deček to opazil, jo je prosil, naj mu pojasni kaj nerazumljivega, da bi odvrnil njene misli od žalosti, in res se mu je to vedno posrečilo. Helena je v takih primerih pozabila na vse in zdelo se ji je ,da so se ji sanje uresničile, da je oživela obupno objokovana preteklost. Bila je s svojim sinom! . . . In tiho, v globini srca ji je šepetal : I — Mati moja! Njegova mati! Ah! Ko bi imel tako mater! Čudno! . . . Med delom na vrtu je dečku kaj rada šinila v glavo misel: t • — Ali je Zefyrina res moja mati? Ali nimam morda spominov na nekaj drugega? Toda takoj je zavrgel to misel kot nemožno. Da, bil je o tem žal trdno prepričan. Slimak je bil njegov oče, Zefyrina pa njegova mati. Sicer pa, kaj za to, saj ju ne bo nikoli več' videl. In vendar mu je vest pogosto očitala, da je dobri gospe lagal, ko je prišel v Moisselles. — Lagati je zelo grdo, — mu je dejala večkrat. On je pa lagal, navdušeno lagal. Vedoma jo je vodil za nos. Mar ni bila njegova dolžnost povedati ji vse po pravici? Zdaj se mu ni bilo treba bati, da ga pošlje nazaj. In vendar ni imel poguma. Sram ga je bilo priznati, da sta njegov oče in mati zločinca in pijanca. Pogosto je mislil na svojega prijatelja Claudineta. Dolgo je razmišljal, kako bi ga mogel obvestiti, kje je, in tudi sam zvedati kaj o njem; toda pre-, vidnost ga je vedno zadržala pred tem korakom. Ni dvomil, da bi Slimak prestregel njegovo pismo, če bi pisal Claudi-netu; potem bi ga seveda takoj našli. Nekega dne je dobila Helena pismo, ki ji ga je pisal milošči-nar iz poboljševalnice la Ro-quette ,ki je z njim neprestano dopisovala, čeprav je bila doživela že nešteto razočaranj. Mi-loščinar ji je pisal, da je prišel v poboljševalnico otrok, ki bi utegnil biti njen izgubljeni sinček. Obsojen je bil zaradi tatvine, baje so ga bili ukradli cigani in ga odpeljali v Italijo, ko je bil še čisto majhen. Helena je sedela nekaj časa molče. Ozrla se je na svojega malega varovanca ,ki ji je bil baš prinesel Šopek rož, kakor vsako jutro; prebledela je, omahnila v naslanjač in bridko zaplakala. Deček jo je božal in tolažil, kakor je vedel in znal. Helena je pa hotela biti s svojimi mislimi sama in zato ga je poslala nazaj na vrt. Torej je bilo le res! Ubogega dečka je bila tako vzljubila, da se ji je bila ohladila ljubezen do lastnega sinčka. Ali pa se je že tolikokrat razočarala, da ni več upala najti sinčka? Vesti, da se je morda našel njen izgubljeni otrok, ni bila nič kaj vesela. Zakaj ne? Zdaj j je mislila na svojega ubogega varovanca in na to, da bi ga morala poslati nazaj v poboljševalnico, če bi našla svojega sinčka. Zagrnila je okna, da bi ga ne videla na vrtu, da bi niti glasu njegovega ne slišala, in šla je udajat se spominom in oživljat plamen, ki je vsa obupana o njem domnevala, da ni več tako plamteč, kakor je bil. Kaj pa če se to pot le ne moti, če se je res našel njen Milček? v Morala je spraviti svoje misli malo v red. Ni hotela sama odpotovati v Orgeval, kjer je bil njenemu sinčku podobni deček v poboljševalnici. Morda bi odpotoval tja namestu nje Paul Vernier. Vernier je bil srečen, da more storiti oboževani dami uslugo. Odpeljal se je s prvim vlakom in že čez tri ure je dobila Helena brzojavno obvestilo, da gre za pomoto in da so se starši dotičnega dečka že oglasili. To razočaranje prvič ni privabilo Heleni solz v oči. In malone nevede se je zalotila, kako pritiska na prsa svojega varovanca, ki ga je krepko objemala in poljubljala. Bilo je že. zelo pozno, ko se je Paul Vernier vrnil v Moisselles. Vendar je pa prišel naravnost k Heleni. Pozvonil je. — Recite gospe Penhoetovi, da bi rad govoril z njo, — je dejal začudenemu vrtnarju. Helena je bila še sama v salonu. Deček je že spal. — Privedite gospoda Verni-era, — je dejala vrtnarju. — Kaj se je zgodilo? — je vprašala prišleca že na pragu. — Dobila sem vašo brzojavko. Pa se vendar niste zmotili? A Milček ? — Gospa, — je odgovoril Paul, — moja brzojavka je točna. Otrok v Orgevalu. ni vaš . . . Prinašam vam pa zelo važno novico ... — Novico ? Kakšno ? . . . ko pa Milčka . . . — Gospa, pripravite se na veliko presenečenje. Gre za vašega moža. — Za gospoda Montlaura? — Da. — Ste ga videli ? — Videl ga nisem. Vem sam"' da je v Franciji. — V Franciji? —i V Parizu. fj^^H — V Parizu? . . . Ramon. . . . V Parizu! Helenino preseneženje je I lo tako veliko, da je omahnila v naslanjač. 'ij — Kako ga ljubi, — je mislil Paul. ' Bil je plemenita duša, ve®0 pripravljen na žrtve. Zanj Je pomenilo ljubiti osrečiti Uu ljeno bitje. (Dalje prihodnjič) 11| fte/jtft ^Scratckini^ For qi, '.k relief from itching caused d> ^f athlete's foot, scabies, pimples and ou ing skin troubles, use cooling, medicaj forti* D. D. D. PRESCRIPTION. A doCLors ^ Greaseless and stainless. Soothes, coi wttie quickly calms intense itching. AskV°i? proves it, or money back. Don tsuiiei - )pT,oH. druggist today for D. D. D. P«" ACHING-STIFF SORE MUSCLES For PROMPT relief—rub on I< , terole! Massage with this won", "counter-irritant" actually fresh warm blood to aching n"^,. to help break up painful gestion. Better than an old-ia-j " mustard plaster! In 3 strength Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroce-vanju novic,' ako jih pozovete, da se pri vaS zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euelidsko okolico: Mr. John S+eblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 Don't Let Your Life Insurance Policy Lapse! V. S. Trtaiury De far Itn, n; PHIUA. RECORD