€89ft9BMSSBlt£-3
Naročnina liste: —
»Celo leto . . K 50'— ;■¥>! !eta .... 2q — Četrt leta . .	, 13’—
zunaj lagoslavifs : Celo leto . .	„ 66.—
Posamezne Številke ■mm štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravnišivo: Maribor, Koroška ulica 'éL 5. — Telefon št. 220.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo
teserai! ai; oznani!»
se računajo po K 1.8$ od enoredne p /vrste: pri večkratnih cznaniiüi — popust —-
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popcldna, Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se mor®-, govoriti vsak dan o4
11.	do 12. ure dopoidae»
"a
NJL4. Številka.
M|fribor, dne .UL februarja 11)26.
Letnik XiL

Demokrati In socijalisti sovražniki volilne pravice za zemstvo po deželi.
Občinski volilni red, katerega je zbil in zvezal «amodržni in za Slovenijo rajni dr. Žerjav in pred - ; loži! v Beograd, so popravili in preustrojili gospodje socijalni demokrati čisto za svoje malhe. Parkrat je , gonil sodrug Golouh ljubljanske tovarniške delavke po Ljubljani, da so zahtevale za-se 'občinsko volilno pravico. Teh ženskih obhodov se je ustrašil Beograd, iz strahu' pred ženskimi demonstracijami so dobile volilno pravico strokovne delavke, za ostene v indust riji, v obrti in v trgovini.
Gospodje pri vladi, ženska volilna pravica, v kolikor se je uveljavila, služi le demokratsko-socijali-sticnim vladnim spletkarijam in je vnebovpijoča krivica za naše pošteno kmetsko ženstvo po deželi.
Kdo nas je preživljal za časa vojne, če ne naše kmetsko ženstvo ! Kdo je podpisoval jugoslovansko deklaracijo? Delavke? Delavsko ženstvo po mestih se je podilo za pokvarjenim avstrijskim vojaštvom. Ju goslavija mu je bila deveta briga in španska vas. — Krekovo in Koroščevo jugoslovansko deklaracijo je poneslo med ljudstvo naše neustrašeno kmetsko ženst vo. Sedaj pa, ko smo prosti in svobodni, lco gre za delitev nagrad za medvojno delov trpljenje in hrabrost, pa prednjači pred poštenim zenstvom ono medvojnega vsestransko dvomljivega prikroja.
To krivico, ki jo je napravil kmetskemu ženst -vu dr. Žerjav in socijalisti, bodo uvidele naše kmetske žene in dekleta ter zahtevale na zborovanjih,, da se jim da ista pravica kot delavskim socijalisikam. S samim kimanjem in potrpežljivostjo se ne doseže pr
naših vladnih demokratih in socijalistib prav nič. Le krik in strah pred pestjo jih še užerieta.
Mislimo in pričakujemo, da bo protest kmetskega ženstva) proti Žerjavpvo-socijalističuim zapestav -ljenju hujši kot je bil oni delavskega ženstva. Igračkanje demokratskih advokatov in socialističnih milijonarjev z žuljavo roko kmetskega ženstva bi znalo biti nevarno.
Iz . nove volilne pravice, katero je dobilo lihe ralno 'in socialistično že-pstvo, pa lahko uvidijo naše poštene krščanske žene in dekleta po deželi, da sta liberalec in socijalni demokrat največja sovražnika poštenosti, pravičnosti, svobode in nepristranosti.
Iz samega strahu 'in bojazljivosti pred krščansko mislečim kmetskim ženstvom se ni podelila volilna pravica ženstva po deželi. Gg. demokrati in socijalisti. bojite se naših žen in deklet, ki bodo pa kljub vnebovpijoče krivičnemu ; zapostavljen,ju vršile svojo volilno dolžnost, če ne same, pa po svojih možeh. Nasilje in krivica imata kratke noge, tako bo tudi z de* raokratsko-sooijalističnp nadvlado, ki polni svoje k a pitalistične bisage s krivičnimi naredbami glede po delitve volilne pravice.
Dolžnost naših političnih govornikov in voditeljev pa bodi za prihodnost: protesi na vseh zborovanjih proti političnemu zapostavljanju kmetskega ženstva in zahteva splošne volilne pravice tudi za delavno, pošteno in krščansko ženstvo po deželi. V boj. za žensko volilno pravico, po deželi !
Ustava Švice«
Zv e z n a d r ž a v a (od leta 1848)
Leto 1848 je Švico, zvezo državic, spremenilo v zvezno državo, sestoječo iz 22 kantonov. Ustava tega leta je kompromis med pravom kantonajne samostoj -nosil in med centralističnim stremljenjem radikalcev. Oblast je razdeljena med zvezo in kantonom. Kanton
ohrani svojo državljansko in kazensko zakonodajo', policijo, bogočastje, uk, prometna sredstva, oboroženje vojske, imenovanje častnikov, davke; toda podrejen je zveznim zakonom. Zveza pa ima nadoblast nad zu -nanjimi. zadevami, carino, pošlo, denarstvom in vojaštvom.	•
Zvezno vlado tvorijo trije organi :	parlament *
zvezni svet in zvezni sod. Parlament ima zakonodajno moč v zadevah, ki se tičejo cele države. Sestav ljen je iz narodne zbornice in senata. Narodna zbornica, v katero volijo državljani direktno, na temelju ] splošne in enake volilne pravice svoje poslance, za j; stopa ljudstvo cele Švice. Senat pa, ki vanj voli vsaki kanton po dva člana, zastopa suverenitete, kantonov-Za vladni čin je treba večine v obeh, v zbornici ir» senatu. Zvezni svet, ki stoji na čelu zvezne države, je izvršilni organ. Sestoji iz 7 elanov, ki jih voli parlament na tri leja; vsak teh 7 članov ima svoj službeni delokrog (politika, notranje zadeve, justiCa in policija, vojaštvo, finance, trgovina in poljedelstvo, pošta, in železnice).. Sedemčlanskemu zveznemu svetu načeluje predsednik, ki more biti izvoljen samo en -krat za eno leto. Zvezni sod, ki ga tudi voli parla -ment, ima sodno oblast. Zvezna vlada ima svoj stalili sedež v Bernu.	___
Tudi kantoni so od leta 1848 vsi revidirali svoje ustave. Vsak kanton ima na čelu svoj kantonski svet, ki pa je bolj izvršilni organ. Vsa politična oblast v kantonih je v rokah ljudstva. Javlja se v takozvani inicijativi in v referenda. Inicijativa je pravica. da lahko določeno število državljanov stavi predlog in tako vlado prisili, dati stavljeni predlog ljudstvu na glasovanje. Referendum pa je pravica ljudstva, da y, e. .sevanjem odloči, ali vladine od. -••a* e sprejme ali zavrže. Inicijativa in referendum je posebnost v Švici. V drugih reprezentativnih vladavinah evropskih držav imajo državljani samo pravico voliti.- V. Svici imajo državljani od leta 1818 v vseh kantonih poleg pravice voliti tudi pravico direktno sodelovati predvsem pri ustavodaji. Vsaka ustava ali sprememba ustave mora biti ocl ljudstva potrjena. Skoro v vseh kantonih ima ljudstvo pravico direktno sodelovati tudi pri zakonodaji. Ljudstvo glasuje o zakonskih predlogih, odloča o odpravi ali izpremembi postav, podaja,. zakonske predloge, odloča o državnih izdatkih, ako presegajo določeno višino in o državnih posojilih..
Zvezna ustava leta 1848 je sprejela inicijativu In, referendum glede ustave kantonov v državno pra-j vo. Določila je. da mora biti vsaka ustava v kantonih j od ljudstva, sprejeta, če naj bo veljavna (referendum)
I in da se mora spremeniti, če zahteva absolutna veči-
LISTEK.
Đr. Leopold Lenard;
Z m Rusovo glavo.
i v v L ;	Dalje.
Po večerji me pride prosit občinski tajnik, da bi šel tolmačit radi Kusa. Tega sem pričakoval, vstanem takoj in grem. V občinski pisarni so uradovali Rc.su zelo slovesno in nerodno. Možje so bili očividko v zadregi radi neprijetnega opravka. Neradi bi bili krivi Rusove glavo, a menda še neraje prišli v stike z vojnim sodiščem Delali so toreji silno dolg in zmeden protokol, jaz sem tolmačil ih bil pri tem popolnoma resen, kraiek in hladen. Zdélo se mi je. da .tudi Rus čuti to zadrego in jo uživa z nekim lihim zadovoljstvom.
Ker nisem sam dal povoda za besedo, je moral pričeti župan. Najprej me je vprašal, kaj jaz mislim, da je treba storiti? Odvrnem, kar sem rekel popre,je možu, ki ga je vjel. Sej veste, kaj je bilo nabite vsepovsod! Rusa m<vato izročiti takoj najbližjemu vojaškemu poveljstvu, če ne, pridete pred vojno sodišče Vendar pa - pričnem tolmačiti — ta zapoved ne zahteva, da bi to storili kar po noči še uecoj, ampak dovolj je, cla storite jutri v .navadni uradni uri. — Mo-, žje so poslušali zelo pazljivo,, po kratkem molku se je pa zopet oglasil župan Začel je zelo nerodno in pretrgano, ker monda ni vedel, kako bi se lotil. Vsebina njegovega gomma je bila, da bi jaz namesto občine prevzel izročitev Rusa. Jutri morajo po občini pobirati. kotlje za vojsko. Zaposleni so čisto vsi. župan, tajnik, svetovalci, od ranega jutra do pozne noči. Vsi možje pokima,jejo. zadeva je bila po vsej verjetnosti že prejo med njimi depot orjena. Pošteni možje so brez-tlvoma hoteli položili Rusovo glavo na mojo dušo.
Odvrnem brez pomisleka, da, na njihovo prošnjo prevzamem zadevo bot zastopnik občine. Seveda je treba Rusa čez noč zapreti, a mu dati večerje. Ker nima občina takega prostora, ga lahko shranim jaz 'V župnišču,	'	® 1 ! :’lf I
..Naj spi pri meni. pa tudi večerje mu bom da) ' odvrne župan, i.i s: je vsekakor hotel, olajšati vest s krščanskitm delom vo miljenja.
Poslovim se, tor odidem.
Drugo jutro sem se zavedal svoje dolžnosti, ki sem prevzel od občino, toda poprej moram vendar še opraviti svojo uradno dolžnost. Zjutraj moram najprej ute Sevati - in hitel nisem — po maši sem molil še nekoliko dalje, kot navadno, potem opravim brevir slednjič pride nekaj strank, in obravnaval sem ž njimi lepo zložno iu počasi. Ko je vse urejeno, stopim k županu. Doma je bila samo županja v kuhinji. Vprašam jo, kaj je z Rusom?
„Menda mu želodec nekaj ni prav“, odvrne z usmiljenim glasom,' „ponoči je ,šel dvakrat na stran.“
Zvedel sem dovolj in zgodilo se je. kar sem pričakoval. Revež je se več, dni. klatil bòg vedi kod. Ril je sparjeno vodo iz luž, jedel koruzne\storže, zelene fige. robidnice, korenje s polja in podobne reči.. Včeraj zvečer mu jo pa mati županja gotovo skuha la velik lonec „skubč“, morda? celo polente. Taka izpre-rnemba mora povzročiti prekucijo v želodcu.
Stopim k Rusu, ki je sedel na svislih na senu, kakor da hi pričakoval odločitve.
Vprašam: ..Kako je?“
„Dobro“, odvrne in dvigne »razveseljen glavo.
„Si bolan?“
„Ne, nič mi ni.“
„Saj je bolje, ako si.“
Pogleda. Razumel je hipoma. Zlekne se po senu. lirične se gladiti po trebnim in stokali, da ima velike bolečine.
Pustim ga in se vrnem v svojo sobo. Grem parkrat gori in doli, maham z rokama, da se razburim, skušam narediti razburjen obraz in pogledam v zrcalo, koliko se mi je posrečilo. Potem, pa tečem v hišo., kjer je stanoval poveljnik našega vojaštva. Bil'je mlad eleganten Madžar, znana nisva bila veliko, vendar se je vedel n apr am meni ze.o uljudno. Rečejo mi, da je na vrtu. Dobim ga na klopici pod velikim kostanjem, a pri njem mlada, zelo elegantna/ dama pol-
nih udov in temne polti, katere nisem vv vasi videl še nikoli. Po izgledu madžarska Judinja.
•	/i- IÄ-
Stopim h gospodu naglo, razburjeno, vedem se nerodno. Dame, kakor da ne vidim J a bil sem vesel, ko sem jo zagledal. Pričnem:
„Prosim, gospod, da bi nam pomogli v neki nuj-iu zadevi. Naši ljudje so vjeli pobeglega Ruša, onduli ga morejo naibližjom poveljstvu za jetnike in to je v Ajdovščini. Rus je pa težko bobru, gotovo ima hudo grižo, zelo sumljiv je, da ima celo kolero. V hiši,-kjer leži, stanuje devet vaših vojakov, tudi je v rodbini veliko otrok. Treba jo .bolnika spraviti takoj dalje v Ajdovščino, da ga ako potreba, izroče bolnišnici. ker tam še nahaja tudi bolnišnica za kužne bolezni. Vsi občinsk/ veljaki so uradno zadržani, šli so-rekvirira! kotle in prosili so. da jaz odpravim jetnika,“ — •Povedal sem na kratko v prav debelih'besedah, kako so pojavljajo znaki njegove kolere, kar je bilo v navzočnosti take dame zelo neprimerno.
Gospod častnik me prekine naglo,i a zelo prijazno. Ni mu prišlo na misel, da smo samo dolžni izročiti Rusa najbližjemu poveljstvu, a to je bil on. Višjo poveljstvo jmbim v pol ure oddaljeni Vipavi, kjer so bile tudi velike bolnišnice.; Z Ajdovščino nismo imeli pravzaprav nobenega stika. A hotel seni spraviti Rusa v Ajdovščino. ker so tam bili zdravniki Cehi, s katerimi sem bi! dobro znan. Radi ega sem) napadel gospoda tako naglo, da ni imel prilike,, kaj pomisliti. Odvrne mi. da bo takoj dal dva voza., enega za mene, druzega za Roša. Dal bo seveda, tudi stražo, da me sprem* in pazi. da Rus vseeno nej pobegne. Poslal bo pa tudi takoj svojega podčastnika pogledat Rusa.
8Jo je veliko hitreje, kot sem misi 1. Nekaj minut • pozneje jc že primshal madžarski podčastnik pogledat L asa. Materi županji ni bilo treba, nobenega migljaja. Kričala jo že pred hišo, naj spravijo naglo jetnika preč, da se otroci ne okužijo. Rus je pa ležal gori na svislih, se zvijaj, držal za* trebuh in stokal. Podčastnik ga je pogledal samo odda leč, doli z dvorišča, potem pa stekel.
Lì	Konec prihodu; č, _
vrit» &.

UTV
13. ieferaaria m®*
*nu državljanov (ifficijativah TMO' načelo Vèlia tudi za
z. «‘/500 ustavo, Zvezni) ustavo treba dati ljudstvu ^a,_ glasovanje in praVo&bčna postane še le, ko jo spre j-•m« večina ljudstva in večina kantonov. Ce predlaga Ufi.-rtìQ državljanov, 'ki imajo prafriSò glasovali, da se *v«z»a ustava celotno spremerti, mora vlada ugo--diti. t uqòq —	/	K
tralističnem smislu spremeniti ustavo Švice.
poskuse je dolgo Čaša onemogočala koalicija dveh kantonalističnik strank, liberalne stranke protestant*
'V’tlTtrl ¥ N gr v dno predbtevrfS^ra«» ba«
do vršile po dosedaj po ministru kon^tituants izdelanem tn revidiranem volilnenTredir pb večjih volilnih
predlog dati ljudsljt.ugna glasovanje in če,ga ljudstvo* sfirejme. postane’ zakon.	v r
Oentralistiòn» radikalna stranka', 'šes^Čcm ^pö-“o t©0 iz nemških protestantskih kantonov, je, vedno -stremila za tem, da poveča moč zvezne. Vlade ; hotela je dobiti upliv na vlade kantonov, zlasti na šolstvo , bi se uvedel brezverski pouk. fa je skušala v ©en-
šolo. Leta 1874 pa so nemški radikalci priči Vbili !ra| eoske liberalce — katoličani so ostati osamljeni -k. in ustava/je bila spremenjen^ v radikalnem centralističnem in svobodomiselnem duhu. Mnogö: njenih točk je kulfurnobojnih in" krši ipravice Cerkve.; Od ' -
um
«MMn
KSHBMHRBMMn
Naša
Po svetovni vojski je izbruhnila svetovna revo-. bkija,. ki je našla povsod zelo pripravna tla: neza-/tiiC oijriest z obstoječimi razmerami. Hotela je prinesti diodo, hotela pic vrniti srečo in mir narodom, la . vsake dežele, kjer je, vsplamteL plamen revolucije, s j /'/dišijo obupni klici prevaranega ljudstva: mesto svd-ìiodo — suženjstvo, mesto življenja — smrti
Revolucija jo v znamenju svobode opustošila cerkve, morila duhovnike, zabranila katoličanom iz* A llevati versko dolžnosti. Boj za navidezno svobodo so je spremenil v boj zoper Cerkev. V tem boju se je v.uružilp vse, čo tudi po. svojih načelih nasprotno, zoper Kristusa. Največji narodnjaki podajo roko svojim , n a, j večji m narodnim, nasprotnikom. Ko jo šlo zoper Kristusa sta se tudi znašla sovražnika Herod in PL ;,;jy.'t.	.	.'...K'-'"	j
Podala sta si roko tudi v Slovenili- da obsoditi (Kristusa še, enkrat v smrt. Kdor opazuje, politčao, goi-, spoeteràko in. prosvetno, delovanje JDS. in JSDS^. sš 'mota čuditi, s kako železno doslednostjo zasledujej/ -~K,ti smoter: uničiti .v ljudeh ljubezen in spoštovanje do duhovnikov, spoštovanje do Cerkve in tako počasi • zeti narodu vero. Vsi drugi cilji Stopijo v ozadje
MediShlrjffKo	z varaždinslpi|p. okrajem v fi-
lino volilno celoto. Slovenija* dobi dvf* Volilni okraja. Štajerska je zdriiiotfa s Prekmurjem,' Kranjska š Koroškem hj Prinibrjexn.l^akilì, 40^000, volilcey .voli snela poslancu. Ako jeAK okraju 27,o|^; prebìvalpe^ «ad '•'bOOO, dobi okraj en mandat/ več. Ljubljana dobi /ri T^ndate. KtmKKoČO M volIèlV/iadràlbiti star 25 let. Impila XIII. Ijiudstvu ni pgpjalo pj'gzno proti-erk- TOC' volilcev lahko predlaga svolo kandidatno listo, veno hujskanji, ria pdyrgjé sé làdSiàipóliticàa'; in: so -	. ...,
cijalna vprašanja, zlasti skrb, da Švica v slučaju a- :	Italija.
ke vojne ostane nevtralna.	Italija, nadaljnje s-vojo hinavsko politiko. Sedaj
■	___■ jo ministrski predsednik Nitti priobčil dolg razgovor
w	~ : v amerikanski uradni korresp oidenci -^Associated
ITKOČa	! Press“. Strašno tra boli, da- Amerika noč», nastopiti
\	.	- ’ '	■'•••.	.	''"ffjrofrTS^iiaviji,' ( ) : : i s 11 Je liaìiavo1/1 Kako lieseoicnoj»
ser Halt: „Starejši rod nam ne bo ustvaril boljših j oosegala Itaki i y vojsko, samo iz ljubezni do entente, časov. VKp svoje upanje stavimo na doraščajoči rod,,, Ì ki ji^sedaj n.- ! ivpšči niti majhngga užitka, ,<|a požre
slav
na mladino. Tifino smemo pričakovali, da pride Ji*. • njej novo življenje k nam.“J	k jugo
Prenoviti bo &*ejva #‘g#4i|acije in vpeljati .4%te,-: ki so zn sedanji ČaKrfajbolj^ prthierhCATo šo gotovo : Marijina družba, zs fante Orel. O Marijinih ciružloph . bo govor na drugem mestu, tukaj samo nekaj misli o .Orlili, Orel je naša najboljša bojna organizacija, ker ima strogo disciplino in ker so njegovi člani navajor ni na požrtvovalnost in neustrašenost. Orel je v vsak ki. župnij- leglo fulminea, ki brani do skrajnosti vero
i pm,;sne * zlfubili Itali
jfQ& 'Il* in it sami
Jovane, da bodo tudi zli v želode«.
V
Nemčija.
SlOzyiku se je izvršilo v torek ljudsko glas*-
pred tem ènim skupnim smotrom. Poglejmo v šole, pcf giejmo v tirade;; poglejmo v nasprotne Organizacij^, n ; vedno pridemo do istega Zaključka: boj zoper Cerkev ’ i‘Z. takqzvähi kulturni boj je pr 1 nas že splošen, pà ‘'V.avoljotbga Še bolj nevaren, ker še skriva pod ‘raz-
-	letnimi; krinkami, ker je šc precej prikrit.
;’/u-;. m-, verni katoličani se tega viharja ne bojimo! izločil bo jdevel od dobrega semena.	! -i
Zavarovati se pa moramo pravočasno, da nam . n.® odnese tudi .marsikaterega dobrega zrna. Nekato-. ri se vsepremalo zavedajo resnosti sedanjih: trenutkov . sanjajo še vedno lepe sanje vojnega pobratimstva z nasprotniki. ,.Kdor še na to misli, ne spada več v . sedanji čas“, kliče odločno takim utopistom načelnik . JPN, dr. Kukovec.
V tej tihi pa siloviti borbi moramo paziti posetl-.. bo na one, ki tvorijo našo največjo silo in moč ---na našo mladino. Dobro imamo ,že izvedeno politične organizacijo. dežela je.proprežena z gospodarskimi. "4 Zftdrügami, ‘prosvetne organizacije^ posebno še za ■:.’ ,(èjóSko mladinci, pu spijo ponekod vojno spanje. V 5a-sih se celo dozdeva, da je marsikateremu! inteligentu 1 /j/dlétó ; za irfadinp manj vredno] in. premalenkostno., T à*
' ‘'fio'jiddcenjövahje sé zna pa zelo maščevati. Kaj naia . JWllftäg^jo-vss- pmliiuffià..fn^fifenalSrulžvB, Se-se bpjS : moška ml-tdin;-, žrsirnhljbnn po krivili prerokih jv vojski in doma, odtujila cerkvi in veri in hodita pota pypgrehp jn imxcvrer Brez dobrili .mladinskih orgarà-, zaoij.,izgubijo vse druge organizacije svoj temelj. 4-Ko se lio boj najbolj razbesnel, ko bodo starejši že o-atahovali, kjo bo tedaj naša moč P Ali ne v čisli, veir-P ni, zavedni in dobro organizirani mladini?! Ha Dunaju so, kakor poročajo avstrijski časnikiw odpovedij-
-	1« v najtežjih dneh a se poli ične organizacije, do zadnjega so sé pa držala mladinska društva. Znani tj-tcfiiot dr. Rud. Kroken piše v knjižici: Was bleibt un-
irmi ih kniptòv. Seda j manjka Se samo izidov 12 jpo-slancév.: Ožje volitve nisò torej čisto nič sptetnehil?
________•	...i.	____, ..I .	....i,*. I, 4r,!;S,oK
slabša je stranka mklih kmetov, pčrteih priđ« i-v	neznatnim šteAdlom glasov.
] vanjo, kam rmi ta dežela pripada:	k Dänski alt k
! Nemčiji.: Lela 18G4 so Nemci's pomočjo Avstrije to de-r žeto iztrgali Dancem. sedUj’ so jo Danci dobili nazaj /n Križ. Orel je sred išče ' 'šil, ’ 'ki ' daje ' riovüt ’ mòèl 'h^oni Ì potom ljudskega glasovanji; Po doslej znanih poroči-drugim gospodarskim in političnim organizacijam. O- , lih je bilo za Dance oddanih 72.773 glasov, za Nemöi-rel poživi vse, Orel pomeni boj, Orel pomeni zmago jo pa 24.393. Nekaj izidov še manjka. To je bilo prv® katoliških načel v iavnem življenju., Častno spričeva- ljudsko glasovanje, katero je odredila entente.. Izpadi« lo dajo Orlu njegovi nasprotniki. Sovražijo ga bolj js za.Nemce neugodno, ko vso (liuigty-ka-iOliške organizacije. „Mi,“ tako pra- !	.,	w ^
vi sokolski starosta dr. 'L. PopoAnč, „nimamo večjega !	ma	*	...
in hujšega uasprolnlka kakor Orlov, kakor tildi na: j' Pri ožjih volitvah je na Madžarskem doslej bil« rod nima nevarnejšega in straštnejšega sovražnika j izvoljonih 8 krščanskih narodnjakov in O.^iz strank« od klerikalcev. A sak Sokol je izdajalec sokolske in, narodne stvari, ako ne odbija Orlov.- (Riječ SHS 12.. decembra 1910). v- -v o'ny bivi;;	'
Zaraditega je pa tudi Orel važen v; vsaki olj-čiiii, kor odbija napade svobodomiselnega sokoisvà.,.,1	J
M se hoče pbVsod vgnezditi, posebno še v: .šolah.’ Sö- 'l stradcib kol hočo mladino pridobiti, Amcpiti ji hoče že v mladosti mržnjo dö Cerkve in sovraštvo do vfere. Njegovega smotrenega tihega delovanja, ki ga podpira ludi vlada, no opažamo sumo po šolali v mestilf in trgih,
.ampak marsikje ludi po deželi, i Kaj bo!sad tega delovanja? never Nravni čut
zna mladino,	- „„ . ,	! ji^njvLi HIT,
IM. , .	. . A 1 . .	. . ,,	. . maetjska doba, ki tram samo osem din.
Kljub temu, ; da nje Sokol izrazito kulturno boj-- -	°	j, .u-.miì
na organizacija, kar sam' pbvdarja v svojem glasilu Te^TnŠkaCeri verni kalölmani ne morejo"lo’èUi^. kolov. Zgodi se celo, da pošilja katoliški Bim, j* troke k Sokolom, da se tam Azg-aj:hb';\LhrolWhrskeiu duhu; ali pa mati, ki pristopa večkrat k sv. zakramentom, dovoli, da so vceplja otrokoin pri SOkohji mržnja do vero. Ruai.o v teni kdo. Tu je treba ’doslednosti, in odloČpoSti! Mlhdii naj vzgalajo taki rinvia m cm.ni	tqoì iu.
je zapOAredi in ži\
je Bog ali ga pa ni. kdOr zametuje in, zaničuje'nujk
^•^te^rinRimjMA-i	včps, krmffiRi^asr^
brozveroe, né bo vzgojil ‘nravno éistèga roda. !
vesli.
Zalo jKlväod ria déló za organizacijo, ; ki ; bodo. <j>-hranile na podlagi katoliških hocel pošteno in ìiepó-kvarjeno našo inhidino, povsod na delo -zó Orle. Orli to borit naša kmloliškf- narodna armada, krepko po fi-lesn, krepka po duhu.	\
Kdor ne upa, oziroma no \c trake /.učeti, ufi prosi ^a . navodila Orlovu ko zvezo v Ljubljani, ozimi maribphsko ali celjske, orlovsko okrožje. Delo za. mladino Ih važno ut-rodno in kulturno delo. Bolj ko g» Indo množilo vrste Orlov bolj bo rasla našai moč! j
Politične vésti.
!	.lagosi arija.
P o g h j h’ n j a med vlado in opozicijo niso do-v odiò doslej do nikakegu sporazuma. Dosedanja demokratično sociir.lisiična vlada je čutila vsled svojo delnnozmožnosti potrelk) za ustvaritev novega kabineta. Pri vsej tej potrebi po preosnovi vlade pa. je obdržala željo, da ostanejo vse dosedanje stranke ta-korekoč same na vladi Dosedanja vlada je stavila zahtevo, da se ustvari' nova končen racijska vlada, ki bi tvorila samo jam siv o za redno iri nemoteno parlamentarnu de.pvunje, brez nadaljnih koncesij opozicije. Vlado je so 'prwipri v svojih zahtevah regent sam, ki je obljubil, ita bó dii] vlado a- slučaju, dn se razbijejo jmgajanja za koncentracijo, nevladnim — nevtralnim osebam. Vlada je storila tor a j sama in polom časopisja vso. samrt, da «o onemogoči kon'cerit» acija in se ustvari nevtralno vlada. Opozicija je stavila svoje predloge za vstop v viado na pošten in odkrit način, odklonila je pa odločno vsako nasilje. Opozicija ni nameravala podaljšati dobo sedanjemu parlamentu po nepotrebnem..-'srnjak zahteva, ako. bodo pokopana pogajanja. da se izv: jo volitve in preidemo v ustavotvorno skupščino.	t
R a z g o v oil za sestavo koncentracijskega kabineta so bdi ukinjeni 10. t. m., ker se opozicija ui »\ogla zediniti z vlado niti v vprašanju celokupnega «etevaoja N o rodnoga predstavništva. Vsled razbitja
rj
,	r.^	pjrogltite ta-
: kòj razgrnjene Imenike, pdštužne 'še Ikdrttno 'lil' ansie-
»ülzlomsipii t i	'	• •• •
i cKialirctvlj ;
^^ain|a d?*. Hatnijeea.
Mozirje, v soboto, 21. februarja, bo pri oas podučen tečaj, prirejen od Kmetske iö Kršč. soc. zv&ze. Tečaj se začenja ob 9. uri in se vrSi pri r Strmšeku. Govorita dr. HafllljgC id PìllMiafe., Pridite v najobilnejšem številu! iTudj žeaskd . .vabljene.
tukaj
vrši velik ženski, shod v Društveni dvorani. Shod bo predpoldnpjpodrngem cerkvenem opravil«. Govori poslanec dr. HolinjGC. Žene in dekleta, pridite!	AmnaJ
topZfBi
društva. Govori poslanec dr. Hhhnisf,
Nesramnost madžarskega Juda. Jud ostane Jud. naj so obleče v kakoršnokoli obleko in pusti krstiti na kakoršnokoli véro. Edini način občevanja t njim je,-da se ga izogneš kot garjevega psa, ali pa ga oplaziš s kolrtm. V Maribor se je priklatil neki madžarski čifut, ki nastopa danes kot — mednarodni boljševik, kaj je bil med vosko, ne vemo, samo toliko je gotovo, da je tudi med vojsko znal Obračati na teko plat; dà je bifo; zanj dobro, za druge pa bmbbA Ne
ob 3. uri jvalnega
medsebojalh- pogajanj bo podala vlada ali demisijo, pa bo razpuščen parlament in razpisane nove voliva. Regent Aleksandpr bo moral odločiti o volitva$.
.0 po z i (,ii àyahtovp, d»' se: brž.ko jbrž^^ izdi . .	..	, ,	...	~	...
,lu vot’.liii zakom pnrJnnjent pa se.naj sam odgodi, de- 4 vemo tudi, kaj bo čez nekaj časa. Ce ue bode nesel klor se ne razpišejo volitve v konštituanto. Narodijo boljševizem, postane lahko vladni Spiceli m agent ka-
predspivništ'. o m. naj smatra za razpuščeno, dokler : it? bo volitev v kphštitu anlo. Narodno predstavništvj sé naj smatra žo razpuščeno, dokler se ne snide ko|-štifuanla.	<	i j :
Z a s-e s t ß v o 'končentracijeke vlade še nàmfe-/ ruva regent	enkrat pozvati vse parlameh-
tarne stranke. Opozicija baje namèrava sprejeti ue -kaj pogojev demvkr-aJč v in si i-ridržati minislrstvo notraujiii zadev. -
N a j v e l j ? t o e j Š i pa,-. anci demokratslle' zajednice so znpnsiin 'Beograd, ker smatrajo pogajanja med vlado in opozicijo-ža;/pokopana.- ,	| ....
A k o b o p r. o p a d c 1 še regent Aleksander . da dovede vlado in opozicijo do ustvaritve koncentra-. cijske vlade, bo morala demisijonirati vlada in razpisati volitve. ker ni.-verjetno, da bi se mogel sestaviti dplazmpžrii nevjralhi kabinet.
P o s e d a it j i naredbi se bodo vršile volitve agrarnih odborov v Hrvatski, Slavoniji in Medjimur-ju 20. in 29. ! n*. Mandati novih agrarnih odbornikov bodo trajali 1 leto. Volilno pravico imajo tudi vse gospodarstvo samostojno vodeče kmetice. Madžari in Nemci v tem ozemlju ne smejo voliti. Cerkev dobi za oerkvena veleposestva svoje delegate.
pitalistov. Judu je slednjič vseeno. Vedno obrne tako, da je za njega prav, Za druge pa slabo. Neki pri te -peni madžarski Jud dela torej pri nas trenotno v -boljševizmu, kakor dela tä ali oni njegovih obrezanih ali neobrezanih rojakov: v starih hlačah, drugi v žitu. tretji v železju, četrti v politiki, peti v umetnosti, šesti v prostituciji, sedmi v alkoholizmu in 'tako dal -je. Ko je entente, stavila zloglasni ultimatum, se je razburila popolnoma naravno in opravičeno vsa jugoslovanska javnost ter protestirala na številnih shodih- Ne moremo pričakovati, da bo taka zadeva zanimala tudi pritepenega madžarskega Juda, kateremu je naša država tuja, kot lanski sneg. Pričakovali bi pa, da se vsaj ne bo obregnil ob zadevo, ki je za vse državljane tako grenkobna. Ne! Norčuje se iz vsega, psuje, zabavlja. Pravi, da je vse skupaj! aranžiral le samo državni aparat, udeležba je bila prisiljena, izjave naročene. Govorniki so bili samo -„šovinistični hujskači.“ Na teh zborovanjih so nastopali, tudi socijalisti in komunisti. Torej je bila tudi demonstracija belgrajske komunistične mladine naročena od vlade , a govorniki samo šovinistični hujskači. Take reči si lahko dovoli madžarski Jud, ki se klati po Maribora. Poslušalci sé-bili sami tepci, duševno manjvredni ljudje, ki so pustili, da so jih govorniki (obmetavali k
M-Ilfe.
■/s1‘i'^k ,À z "i,.
ffr* WuiéhinW* ìihharimiMrazamM Pri mani- 10. do 12: hre v foslopiu ¥1, vrata 18 pri «pr*. Mijah, pravi, so se vršili tógfMKproti ItalS^noWf. :	Vojašnice. Interesentom ^bjl ìMSsmm^ki^
lesta
*•	«a « do lunare v oavodeoi ,oln
M iö’Jzfevu^liiPaiP'iäliftr-iiagwe	-Ti	^«P.^ago.	: . .
j)i himparskega proletarijata.“ Tako govori in piše tu , _ J Mestilo ^gledališče v Sf$riboru. ^Repertoire za
y	J®d Opstvapičkbjo Vsem dfžav-T
: V soboto, due 14rt: m.:
sto gos, .:	X /.kO
da -jih
.fi-ttß 'lih .ixU! «.l:Ü t)-
: : -v.	«bl*n.-
Khìve^ red in nr.i^Ls
Panom sve
radi katere utriplje vsake naše mrče , W* » ab. “ *$• — V nedeljo, dne 15. t. m., popoldne ki sega tako globoko zlasti v življenje proletarijata ,. ob jl^ uri ljudska predstava „Revček Andrejček“ m in v kotili so edini vsi naši sloji in vse stranke, od zvečer ..Brez denarja“ izven abonemenia. --• V torek.
na zem- .«podjo k -i
. j|eta o os
j8A:s!\i.Ar^ V MpM itf' .k >f,r, pn\ v. išr mu
je	Té * po stMikča Avto m;r, ftV^go-

flOjilt - Sgsbitikiii $.tfe urif^ia ^tiuPruin uuililni Anift-uk •
:	S ,	«V l&SBP *MI W Šm&l&m1 v **— hib iBWii^i lin i I 7Wiiü rrayi »i ^-iwni|ii»»J»aiiiij|jiwi— «m • ■ •
a neormoicratt pa (<• : m a vit: c naso deležni..- ivano It),
«rt pbč ,-k - t i,i
Milo js'ilenuiifijaiit? „Volksstimme" teni«:‘Bra- ! ränsh ples, v gled i, io is sebe psovke, nastopajo s ono aroganco, ki na i pri»» ob 21. nri, v iti ‘\n mntiš iythiìn	cim • V\aVaÌ emiri Trvinin cumini ; lil libi lf5.Tìfì ! PlßS V
■ I ^ M
S i j#a

■skrajnih kfpnsaKEatraeev de„komunMčne omladine. ,, dne 17. j. pi.: Veliky gledališka veduta. Po vseh dvo-:%#}>$... .,.____________________________________!OT
& i—f n V.-.& r. - j-L.-	^ - j. I räbäh ^i©s, ^ ^fòdiSfiSòu.	ItRbBXBt sc
pr vi mali izdaja žit».\ «ko pókolonjé. .Imajo svoji j prav posejpno židovsko moralo- .Z Zidom sei ne prepii raj eicer posi ai up arogantnejši,. klofni ga, pa bo pohlevno kot kužek.. Svojo posebno moralo imajo Ittdl \ zadevi dermaoijscij. O tem seveda ne moremo Žj

za A l«ai‘-
•f dui'oblasti, da stem brani lastne osebne ali pa jaf : «	korisiiprai' timimieijant,.ampak- je celo vršil svo-
p j • dolžnost. Deni n.efpnt f§èpMoorikoga naznani na jpe-" pristojno mesto, I željp^.daM m| škodoval ali nejfh, bil prisiljen ìmamn„„s§be,t, pvfjce ali javnost. H*.
Volkssfimmah“ ftidd* ščveda^iiet, ki' naznani oifjž id ko« tatu. ki j| v'"direniti •krèiiel klobase, denudi ja nt, istotako tu(| poticala m;ii|
in naznani vioii
kar sc :
jSä$l
ca. Toda ni dei|ihcijam: Ölovek,|ki iz same zlobej
lin škodoval, nazioniS##ž^ave v d« it ^v‘irm?r—^mìx‘
I, m / « drzino tc.liko vo d m tega deset W tiscür-
Ljubljane: Ples v maskah pri gledališki reduti dovo-., ljen, posebna komisija naj maske kontrolira.
Iz pisarns sfotr- mssis. il-adalilfe, Ker ji
goslayija“ posnela iz tukajšnjiii listo v nepraviinp notico, kjer je biiò objavljéno, da priredi gledališko redato gledališko osobje, se resnici na ljubo javlja, da priredi isto ravnateljstvo samo, sicer dobi gledališko Osobje polovico čistega dobička.
■ Sol v vsaki množini se dobi v trgovini bert, Maribor, Koroška cesta. :
J O razmerah v Dravski dolini smo priobčili številk daljšo notico, kjer smo samò na
roje ko im-
rod. pateffl) valu verujemo, prej pa
* T Ó', ‘ ’! r’^ì'*' 't'■ " f
:• pravite- se iuk| ne.	f "A* 'gw-'rwmm «a
ffeMic^^lir.dftnišla^dii dekliška zveza j» priredila -,i.. t. m, igieciaiiško predstavo, ki. j.e izbornp ,u-
spelH. ' ! »'Vfištvcurn dvorana je bila prehapoljena. Vsa
>o mu'do podreti.
»si predstavlja mali Moritz? Recimo, „da Shd.uskepn bdiš«vika. ker jo ""e prc ’uk-
še, i
i udarce,|| idrug slučttj
’. zap rii brez obso> i
^-jiL-ludL
À
lih 'krogov nekak de -/pritrjevana piste! pošvetm v ne-
■/rlPRVB r^^mora "tégaTiiiflfcà?3	in da bi SG dotäk -
nili. še .večkrat 4eh razmer jnt govorili i -olj odkrilo in tudi bolj ostro/kakor v za (ine notici pri znamo radi in odkrito, da nismo hoteli nikomur delati k tudi g. okrajnemu glavarju ;nè; Ng gre risi za
v
,li ^a)Z.,ZhUjž,».t?.Li..i.fiMa£sg-8... razloga, ..naravnos} j iz take lahkih rpziogov, da ga niso „mogli držat
i^nhtRijbbijši1 -7oiji: A (iuiiè' Szof -eno-- nedelje.
vs
kaj /. soleva beoaupj ,!er mu 'd p. ki p me
s n t
Vfc|v	zprižjiimjp : „Er lia
preden ji
.„Volksjgaatqgj:	^
,	“ M ! V v 1 ’ " . „	„
-sodnija -sjiloti izpreecv orila kakšno besedo, še preden je sploh kai pečale- s to z
-..Kriv j«.
ilei ire ubij „i udjagi sod
..«v
|o, morali bi že reči Helot, ki je kra ■
V fj ' Komunisti V
skanj so se vršile demonstracije v Leobnn. Demon s rariti so zahtevali pred'okrajnim glavarstvom moko, . kar< se jim ni moglo ustreči. Vsled tega so začeli de-
... ____________________ _	,, ,, 1Y1J‘e» ' monstranti ; ''oziti in dejanski napadati orožnike. 0-
okiia.jf!èritt*^là^Ìjfu mh. -Ng èpe nä-öi za oseue,e rožniki so streljali, ubili tdva demonstranta, li. pa'la-ampak za .de|stva iin„za parocippm^ar v okraju, ki je ; nj]j	:
?^i;öfnij0'W9mo-bnenova|J-ff ‘ CehosiovnšM Örcli haste kakor plaz. Pred leak sm<fc^&c.j$.ji(öi$iiku mis.iIiÄriniLt Ìo.|tc| j jom dtìj bilo 90 orlovskih'"organizacij, danes jih šts-s. pVemo prav dobro, da skuš«. ra.v-mj. ffosooi(l',raTMg o?« oiM n..	.	sssbIä.
vfefrS^ti -s^braliAi n
Vstaja na Koreji, j Bbljševiki so oborožili 200Ö ‘Korejo in napadli 700
močno japonsko postojanko. Prh tem spopadu-j« bile
i s*®*p#razpršili.
jiiiliic.Mk'jl dav smo, ;i dkfU.i. *!
!»	.«i!; «1 f.J
:	O
jsrainT'ffiaK
hubi biki pot-'
da skuša
O 7,
tipnega vikkaja.- Te^^/jevlepo ;in:prav. 4 vprašanje kakšni so .dotični...zaupniki in kaka. vlogo igrajo njih osebnosti, sorodstva. prii
stiki, in o t#®!# ihhÄtÄÄ® A okraju. Faktu4t
ospoet . jejo 276, Število članov, Jé Mio pred letom 12'. tisoči'Aa-nes 4Q1 tisoči ; b ., j Jimmo b« OT eUtàì
i je. da kljub
1
-jek, j
,. .	. , 5m,r Korejancev. ki so udrl ^ ‘Korejo in napadli 70<h mož
Üatva m razni drugi-; mn»nr>	*>4&ku-
i
mpnikov odloču'e
sosigiiske obravnave,
i>or.	.* T{a.ži :
verjamemo, da hočejo biti informatorji z g. okrajnim..j
i' ^3Ae%^le kaznovan n|, i v
u je ta zločin, lfe jipitóji-fitjem dimchtstvAmji in pravični- Kljub temu fa-iw »|r«q	1	.	' ■ ■ •	' - — ■ “
.edo zvečer se
' ilàaftbvM* Inmcì,ri “*1
rau“, ki hoče. izprsi ti vrže tu1:.j -*0>mz orgauìràcjJs^efet bi h samo izseTJenci s Primorje
finB^SvOni
i Lktv ;'	’ ’ skiivuavpmijp^
i-i sti in razni clnigi' stiki" igra;
mesecev.
jj’ja
da ao' osci hiÒ-
ralTpkrpbifambkhikih 'tehiko 9j ' fistimi-’ g!šivhrje\dmi1:Mvetov alčit šb 'črb,:o Meni-v*f yoi *	I ih h-' Š pritego • -j i i t Sinvbnri.b Chispodie.- če-bo -.
m
južneiiiu -tmnper-amentu fvrimerno živahi
restavrà
stva „,Tad-i; Mögt);
jMi "
zamorelö; čete. za razvfe- mar
mtvariti
ii&iifj “
gl' do ,bedè:.:tmeÌBsbàvimfeiovdrug() . nuienjc: o:. »,a§e^i K ' velum Orlovf rbreškemfeebn drugo 'niiieuV |-J vršila naibržc *>d b iriti z drugim in_ drugačnim ćfetbih. Naši olmudili p-^räve' še ŽnA-ršijav
lgim m a-rugac ...	...........,
üj®S)	j
'Sl roko vrt a; zveza, skupine
pastiric.	|HWl®!|iö(Q>r.iredUev, I
prosimo -obtìm udék^ie. posero okolice.
'^r	0 r'!'*vV;!'p-0;.‘,-'-)' •' ■
bubinega re» wmik wmBbf&iZF #tel© (13. t. n
i5&' I?1'
ÜWHS
bencev ff nsm ▼«:
mMiMm
društva jug
(EKsar
OVE
^':sdh]lb6d
gai
m.rz-T” a ulica). P i-| ideležbi vabi*
vsaj v zaščito.
vajanja tobaka. Uprava monopo-izvajanje dbbe dr ~
prostorih P
reskrbljeno v ppvmjrst^| |p.yi
4
est
epčila in zadostetf '
nsr
Jugoslovanske bolnice bodo sprejele 700 ranjen-
plparagraf, „Nova dc tlom! Naj bo pomirjei
w?Jova doha^ za kai vpij«: vea s kan^!|)firfe.|
Ka-ne#ljm^ig.rpJ ^-sk#ali jpieljati že marsikje in |t taki »o^j,j^g^lvflikp	£lfifiplni.'it|kor so pa |<
spodEj«, kj sede okrog .„Nove dobe“, a se jim ni 'nik :
! ' djar posrečilo. Kaj si pti predstavljate 'pođ kàncélpa ■ : '- r^agrSfom ? ' ,,Hova doba- pravi : '„Naredbo.; š katero bi, prépuvedana zloraba cerkve, iMsebej priinič^- lii hpo«] :;vi«h)iee jv Bp^ičpo:agitaei]o/|f |\ k^ko hpčete prif ‘ iftčf-^naišeordvaii Spovednico7MNli hočete dati žandai'“ ia.peleg„,spovedn.ikai, Alj. hočetev&ako spovednico i(
, telonsko,zvezati, z ,žandai-sko postajo? ČMmu torej pi b: Mte budaiosb, katerim se vsaka fenska smeje?
Velfka Orlovska siuv4*«-iHvst v. Mariboru se bo
julija • 'do M av strni a.... P vedjy i -'^ISi^baj. bo ogromnega de i a. Do se-df.j IpilìiyMJ-sjk gofeub,: iz’Ih-ahčbske'in ' Amerike.
|pi*gtókc§c «ijp v?|ej praj'iMslabkp ;zh- h. Äih'ä1:	JIMi^^KM.viakov.bVSlih Orlot:	iz
R-rvašlćenv „seksnujč Kt olfl'mi ius1)11;!bt)išk-4fel večb :-':p)‘iČsa -
di obisk
e ijftfffvf.M I
usuai: neki
"•svoje načrte. Y krak
božji—y—,tukaižni šoli ., goučno zborovanje ^nmtj pide priznani strokovnjak g. ZniuaricJ ra
Dom m si-*iiia in Ura-
rske in sadjarske ,i •er o:;;Trt|ii rezi, gnojenju, pretak
Čpu ppmernih vinogradskih opravilih.; Dgmačini , n oMičanj, pridite zato v obilnem' številu !;	;	!
j|Šv. jjUovvenc na PohetìOc Okrajnemii -z^ppu ] /i priporočali, naj ukrene potrebno, da „ne, bómo ga- * blaitutihiffižU Uramoza ali druge-
priprav šoki pai Bog živ!
ja }wrjina,|ki bi se^naLisbib, j^^dyoj^^a,J^zpplago. . | vaj picfetav|jo dva o^Rfnà:’% pkimerno- plačo, ukàzmri f y din i
Naj postav n na ? b i sé e bilo mo j ^ri loko : ju ljudje
m p dalo d
primerno plačo, uk è mo,, da bij sjiravlja., ;ako |.
:. èe|td'Sopétyr red. Kar takoj za fronto, jé mógòèe tudi pri nas-nemarjeni cesti trpi Živina, trpijo vozovi el potok, ki bi naj tekel v cestnem jarki h
m., pri: dih g( tošnji „ tuna 4 iskovah
P p b r|é2 j e|
u se
stiinp' ?Roj iružjlfki za Jcisebi iz |i|i|>sfa
ijcev ;.:jn. Ang-iežev. k au-rili jivo-
:ij »déteSI)©5 lsflstisy0bek|K4ai#'>*>' \ ciovricga-. \ i.jubllaiii'je šaile-pdtfvod.stsoin tir. KorOŠča , je bila 11. t. .ra. pi-va, seja d vodstvom dr. iei-smvšekc. , ivličn iz. zastopaikóvi vsoli4a-“ve Mtiio3^‘1čM!d(-?(1žih,t 5§
' si .i'a<zdeiiii.-svojo dejo puMaz-času bomo ; avga-niairalh-^tddi vipraylja sm primerni sprejem ih -evropskih držav.
. 11« j-ev-#:k;è: P-ez« rl.;|lri-sko siaVhost sev>že; vrše. .¥«ša J tudi; Vi že sedaj pripravljate Ik Orel se mora udeležiti' ila-ajiv^-odsekih. da bodete imeli fzninö inhdrdge-strogo !Od -ii) urite- v jirtslpisawih vajah h i e -Isso» paoiio ijfqoi sditi )	«i- «.a «oBoI jiihi iasilhi
.. ;; : r k-rr--
kediiiìr». -.........
Mariboru. ,V étotwto, dto® U. t. itovoljna požarna bramba v loia Spodnjem Pobrežju svoj le -s plesom in Uni taci ja. \'stop-3tek oh 7. uri, zvečer. Za ob-ifUdìmost za \mžmjo pri gostilni
brali imJfdo.j Tudi s> prižnico ne gam jajiko. BilUsp _ HkpSi ■ ns N eniškem pod Bie^àrckojji':: In na Ruski' |*wr.liwavjévem, a"-so se
naša vlada uspela bolje, Imhko. zappvedo. da mor vsak dulmVnik dati pridigo v iččnztiri), a če ne stori: kaj.potepi?;.Im storil ne bo nobeden, ker bo dobil drm gačha navodila od škofa. Ako pa ne bo ubogal; škofa, bo ©Ustavljen,; v posledicah lahko celo izobčen. Izohif &en duhovnik se pa ne Im mogel držati med JjudstS, vom. Poleg tega so razne druge cerkvene korporacij \ je, katerim ne morete blizu z nobenim kancelparagra-3 foia: tretji red, Marijine družbe Itd. All fiočete 'da# '•liamda^jK-vsakt^titmjfrediitoi in vsaki Marijini hčeri? Želja po kancelparagrafe je v gotovih krogih. Mm; ipereča,. ne boji se ga pa nikdo. kor bi gotovih ' ravno -tako blamažo, kakor jo je že povsod
teče||f celti. Nn vemo, /u «a c- sto nil ne- ^ ’ ''
imamo destar ja, fe se
so so o* -.
doživi rfrBf«#,
kantina ¥ Celjski vojašmei v MAribom odda »e polom licitacije, ki «e vrši Ì. marca it 1. ai
fatal Pod: krinko sj)rejjatnoga demokrati yam N ®.i pii nas; javili fn tàjni shodi,- na katerih & rile naravnost škandalozne ročk Ci U"dje lioteno huj|kajo ih m prisvajajo '-pravico! češ, 'da |mejo odstavljati orp^ndštvo’ in’ dpiige- državne liinirM lonarje, kakor oni sami govorijo, ,(|a bodo sociji.. določali meje tam okoli in <še drüge kozlarije. Za gérenta |e pa naj postavi'.moža, ki, se bo brigal za take dogodke in kateremii se nè^trÓbs ozirati iz Brgokskih ozirov“ ne |na levo, ne na desno in ki bi mogel višje r. Oblasti nejiristranski informirati. Oblasti, vzdramite se in napravite red!	. M
I t5 !$fnu|. Osebna vest Mestni gerehi dr. Lašič
bor in tudi ne mesta župana. Potrjuje se tudi vesi da dr Bašič prošioi’oijno odloži mestno geren stvo Zastopal bi ga do izvolitve novega župana germikJv namestnik, g. m. $ir„ele, SHS notar v Ormožu.
prisrčna vabijci k pustno |riremfve.
J|reMln nedeljo, |dne|p. hiite v žilnem
ipi. najštevilnejšem
a ' ■
'u te pred-
ahe Tipalno društvo ' priredi, v v šoirTinrko „Trije tički?“ 'Bri-
nje
15.
C t e š n j e vfo i piri RB)v. -fljstlmi. j|$| Slovensko bralno firijSipo priredi nedeljo, svečana| popoldne po večernicah igra:: «Trlje Ccjci. Sodeluje domači pevskiMn tamburaški zbor. Prijate-lje [loštene zabave vabi od blizu in daleč 'Odboi-.
S \T. Križ na -Murskem (.olju. Čebelarska podružnica Mursko polje ima svoj; redni občni zbor v. nedeljo,i.dnè 15. t. m. po rani službi božji v šoli m Sv. Križu-na Murskem jmlju. Cianakipa zh lefo 1920 znaša 24 17.	K I iniwy«»i!nii' i i' \inmmmurnu *
Sv. Pet er ha. Medvedovem sebi. Kalolišk« slovensko izobraževalno društvo t Ti redi v n*deljo „ dne 13. syeöana, ob treh popoldne trietojansfco iegras „Večna mladost in velna lepota.1"
Striborska eskomptna
banka v Mariboru
Teeettfcefo
t	ŽŽC» 11.
Teitfen žtev. 16.
Podružnica : MURSKA SOBOT
m,
Snr©i@ffia : Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
ICypülo in smodai»: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Ss€l@f@ l čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta.
Sil© §1 fill!UlHR© * Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Sai© Bredite» Pod najugodnejšemi pogoji.	1	20
Pf$iV3©N98 s Borzna naročila in jih izvršuje rajkulantneje.
I Mala naznanila I z<:"?na*a* “■^pn,#ir!?ia
*---------------------1 svilnata' mlinska sita
Kupimo prazna vrečo. Ponudbe na „Balkan“ trg šped. in komis, del, družba v Mariboru.	42
Trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki ii leži na glavni cesti v dariboru 3 minute od glav kolodvora bo da v najem ali se tudi proda, pismene ponudbe pod „K)000 S“ poštno ležeče Maribor 2	78
Im
52
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini
Jas. A. Sienreichov bralni krožek (Lesezirkel,) ilustrovanih časnikov se nahaja v Gledališki ulici št. 10 Maribor.	102
Izginil je pes, volčje pasme, srednje velikosti, nekoliko črnkaste barve, ki sliši na ime R'go. — ’vaj-đitelju se plača 100 K nagrade — Kdor ga je zasledil, naj ga blagovoli dostavili Karolu Novak, veleposestniku v Sp. Hoči, št. 70
-„Sever
društvo lesnih industrijalca? dravske doilue
MARIBOR
Tegettbofova certa 45.
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov.
fètrgust Š»de?s Ljubljana»
Kolodvorska ulica št, 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.	35
1
pri Mariboru.
83
Hiša z malim posestvom, 5 minut od farne cerkve Poličane se takoj proda, vpraša se na upravoiš tvu
99
2 kobili
Prodajo se: GOSTILNA z j | posestvom, HIŠE vseh vrst, f J POSESTVO pri Pragerskem I |' in v Rošpohu.	110 f i
Iščejo se pa sedaj ali po- f |> zneje posestva in gozdovi pri pisarni nepremičnin Zagorski, Faroergasse 3, Maribor.
KM ei 15. uri.
Nedeljo, 15. februarja
Veta pojedina klobas
Nobene^;
»ubiranja.
linKONOERT
A
Iščem do 1. marca zasebno sobco s posteljo iu pečjo v bližiui Hote! „ eran*. Ponudbe prosim poštno ležeče: J. 1’, p. Sv, Lovrenc na Ptboiju.	107
„Vardar
t»
po 8 leta stari, se prodata ali za-meajata za konje. Vpraša se pri Matija Obran, Maribor, Fischer- |	!11 Že!if:]-h ì;j 4?ä Ml !
gasse 9.	101
Očensc, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme pri Dražbi sa promet petroleja Maribor, Grajska niica 8.	96
Bobra kislo zelje in fižol kupi vsako množino po najboljši ceai Lovrec, Maribor, Kasinogasäe pri stolni cerkvi.
105
giaeiraaa in negiaciraua odprta v vrečah,ksko? tudi gl»ciranavzavoj po200in 600 g polj ol.no množnopo najnižj. dvev. cen prodaja
v|osti)RisMARIENHEiMc
T.ci se »ivo, vino. šamnanjec.
Pri vsakem vremenu.
h Konec ob 3. uri zjutraj.
V	Z velespoštovanjem
I O« .A.. 31 y <1111
Pri VS8ÌB1 vnirna.
ADRESAR
si Mutilino In Sl d venilo*
I feUTO- 4
PNEVMO
(GUMI)
Pirelli
Michèlin
©oo^flcil
d oM v-lja fakof
J. GOREČ
ji JU SUANŠ^j
OGLASNA ODPRAVA „JADRAN“, MARIBOR.
97
Ivo Gtflovlž.
■aikeradna obleko „francoska
kmePca“, lepo, tkoro doto moško cb eko, dobre moške ia ženske < obhke, belo obleko, črno srilaato { bluzo, batistae bluze, nov plašč j za zdravnike, pihalnike iz nojeve- j ga perja, roza-atlas čevlje, nove j rjave svila ite flor nogavice, gospo- | »ko zimsko snknjo, delavno suk- i njo, srajce, spodnje hlače, (.vratnike, kratke nogavice, Schroll Sifon, nogavice, moderce. rokavice, »viluate trake, piatuene trake, sobno telovadno orodje, z glavnik za »tole iz usnja, britev, * olike krojaške škarje,daljnogled,staro posteli, omaro, zelo veliko mizo na izteg. blazino iz perje, vreče, knjige, o-beš&ln ke za obleko, veliko peril-no banjo, škafe in razno drugo proda gdč. Sshmidl, Koroška ce »ta 18,1. nadstropje, üzribor, 1( 3
Glavni trg štev. 21
podružnica MARIBOR.
Ker jo (Itlo končano ia se s tiskom v kratkem prične, vabi podpisano uredništvo vse interesente, da vpošljejo z obratno pošto obvezaa naročila za knjigo, kakor tudi inserente, da nemudoma vpošljejo besedila in klišeje za oglase, v kolikor istih še niso vposlaii.
Uredništvo ad?es»rfa m Slovenila
Libitene. C» likarjevo natopit© 5
Pšenične ©traile
vrste @đđ«|a v »saki mstežlni
ekspertna trg emina
Ferri© Serf
HRamboPf KaroMra cesta 21

Prodam gospodarstvo s posestvom. Natančna pojasnila da iz prijaznosti g. Sinic, trgovec, Pobrež e, Zrkovska cesta, Maribor. 80
Žalim kupiti otročji vozek s Stirimi kolesi. Podnudbe ia Marijo Mernik, Ksseragasse 23, Maribor.	82
kuharica
z izbornimi spričevali od najuglednejših rodbin, v najboljših letih, gre za kuharico v kako zasebno boljšo hišo v Maribora. Naslov v npfsvništvu lista.	106
Večjo množino 111
papirne špage in stročnic za cigarete ter razno drobnarijo, galanterijo, potna košareii: pleterska izdelke
na debelo in drobno.
Baloh & Rosina, Maribor» Brailli trg 3,
Kupujem
po cajvišiih cenah Mode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glasor, lesna trgovina v Enšah pri Mariboru._1706
Slovenci širite „STRAŽO“
Telefon 113	»Trgovina»	Telefja 113
tiskarne sv. Cirila		
Cene
zmerne
v Mariboru
Koroika casta št. 5
priporoča papir In pisma za pisarne i-n-trgovce; ovito i papir, zavit-' kc, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro inu molitvenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Rajskiglasovi, Duhovni zaklad, Marija varili n ja, nedolžnosti, Ceščena Marija, Sv Ura,Oospoduslišimojo molitev, Sv. Opravilo,
Na Kalvarijo, Marijo, Žalostna mati itd.
44
Petrefeultts trpežne
? čevlje? «
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor, bm trt i
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji ceni tako tudi galanterijsko blago, torbice za trg, potne košare itd.
Postrežba točna!
Cene brez konkurence I
Kirurg
Dr MIRKO ČERNIČ
I primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni j operater na kirurgični vseučilišči» kliniki prof. Hocheneg*« J na Dunaju orci, od pol 3—4 (razvem nedelj in praznikov)
j Maribor, Magd t krnski trg 9.1. ndstr.

TVORNICA POHIŠTVA il MIZARSTVO t Peter Hooleipr io d|pifi, Maribor
92
Koroška cesta št 45 In 53
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega
ia mehkega l-aa, kakor tudi vsa v to široko ' ' spadajoča mizarska d .sla, po tvor niških cenah
Postrežbe!
Slovenci širite naše Uste I
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovoru! urednik-: Vekoslav Stupam
Tisk tiskarne*sv. Cirila v. Mariboru..