Leto VII, št©¥„ 272
l«haja Ob 4. ijrtMj. m>
Stane mesečno Din ; za inc eeasstvo Din 40-— neobvesetk
Oglati po taiifu. lfredniit«o 1
Ljubljana, Knaflova ulic« Stcv. g& Telefon štev. 74, ponoči tudi itev 34.
Ljubljana, Žetrtek 21. novembra 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
CpravnlUvoi Ljubljana, Prešerno*«
ulica St s«. — Telefon *t.
Inseratnl oddelek i Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telefon »t «91
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček.zavod«: Ljub. lana 8t 11.841 - Praha ttalo ri.iSo.
Wien. Nr 105.141
Ljubljana, 24. novembra.
V Beogradu je politična intriga zopet irumf. Sedanja vlada je kakor oni grški bog, ki je svojo lastno deco jedel: če kdaj kaj važnejšega sklene ali ukrene, glavo smeš staviti, da bo v kratkem spremenila ali preklicala. Kon-sekveuten in neumoren je današnji režim le v provajanju nereda, v nemarnosti in lenobi. Dva, trije slučaji iz zadnjega časa so posebno interesantni: zakon o centralni upravi, nesrečni projekt o izenačenju davkov, zakon o agrarni reformi v Dalmaciji. Vlada sklene, petem pa obračajo gospodje ministri ali radikali ali radičevci, dokler ne obrnejo in dokler se enim ali drugim ne posreči stvar upropastiti.
Podobno usodo skuša sedaj pripraviti Radič sklepu ministrskega sveta o razpisu oblastnih volitev. Kakor znano je vlada 18. t. m. sklenila, da naj se te volitve vršijo 23. januarja. Ukaz o razpisu je bil poslan v Topolo in kralj je ukaz tudi že podpisal. S tem je bil tudi dosežen efekt predloga SDS vloženega po poslancu dr. Grisogonu, ki je zahteval, da skupščina s posebnim sklepom, odnosno s posebno novelo k zakonu o oblastnih samoupravah viado prisili Ic razpisu. V seji skupščinskega odbora, ki bi imel razpravljati o Grisogonovem predlogu, je minister notranjih del službeno potrdil, da se bodo oblastne volitve vršile 23. januarja, kar je odbor soglasno vzel na znanje ter sporazumno odloži! nadaljno razpravo o Grisogonovem predlogu.
Mi smo takoj nato opozorili na čudno molčečnost g. Radiča, ki je takrat brodil po Bosni in Hercegovini ter govoril o vsem mogočem, samo oblastnih volitev, najvažnejšega političnega dogodka zadnjih mesecev ni omeni! z besedico. To je bilo predvsem znamenje, da je Radič z razpisom skrajno nezadovoljen. Končno je to tudi demonstrativno pokazal. Na zboru v Stolcu se je prezirljivo obregnil ob sžupanijske volitve® ter naenkrat pričel pretiti vladi. Danes že otvorjeno proglaša razpis oblastnih volitev kot Maksimovičevo samolastnost in pašičevsko intrigo ter poživlja Uzunoviča, naj prepreči kraljev ukaz. V formalnem oziru se Radič obeša na pravno mišljenje davidovičevca posl. Timotijeviča, ki se v posebnem predlogu postavlja na stališče, da viada sploh ni imela pravice razpisati oblastnih volitev, ker je bil v zakonu predvideni rok prekoračen in ker se je vprašanje razpisa že opetovano vrnilo v Narodno skupščino. Timotijevičeva argumentacija ie gotovo zgrešena in je bila že vnaprej desavuirana tudi v sami skupščini, katere odbor je službeno napoved ministra o razpisu vze! na znanje ter razpravo o zakonskem predlogu, ki se tiče baš termina volitev soglasno odgodil. Tem bolj značilno pa je. da jo je Radič takoj usvojil. Vzroke ni težko najti in min. predsednik Uzunovič je bil nocoj zlobe:? dovolj, da je s prstom nanje pokazal, češ, kdor se oblastnim volitvam protivi, se jih boji. Ni dvoma, da se Radič boji sodbe naroda, pred katerega bo moral stopiti kot razkrinkan demagog praznih rok in samo z eno <;zas!ugo»: da za ceno partizanskih ugodnosti že poldrugo leto vzdržuje radikalsko gospodarstvo v državi in s tem vse ono, o čemer zna včasih tako drastično govorici.
Radikali trdijo, da bo tudi najnovejša Radičeva ofenziva končala klavrno kakor vse druge in da bo predsednik HSS. kakor dosedaj še vedno, že jutri zvečer hvalil, kar danes proklinja. Verjetno je, da imajo prav. A vendar tudi radičevci tokrat niso brez orožja. Do 27. t m. bi moral anketni odbor, ki preiskuje afere Rade Pašiča. izdela ii svoje končno poročilo za plenum Narodne skupščine. Glavna vsebina kompromisa med obema radikalskima struja ma je v tem, da mora biti to poročilo čim milejše, predvsem pa, da ne sme v nobenem oziru kompromitirati starega Pašiča. Poročilo je že gotovo. Izdelal ga ie Pašičev pristaš posl. Ranko Trifunovič. A sprejeto more biti v odboru in predloženo skupščini kot večinski predlog le, ako zanj glasujejo tudi radičevci. Ti se zavedajo svoje odločilne pozicije v tej zadevi ter so jo danes že podčrtali na ta način, da je minister trgovine dr. Krajač izročil anketnemu odboru Izvestje komisije, ki podrobno navaja vse z znanimi aferami spojene posle Rade Pašiča preko beograjske podružnice «S!avenske banke». Izgleda torej, da so radičevci odločeni izrabiti svoje glasove v anketnem odboru kot izsilievalno sredstvo proti radikalom. V zadevi oblastnih volitev ne bo šlo, ker tu se radikali sami nahajajo v prisilni situaciji, saj je že podpisan ukaz, ki so ga sami predložili, pač pa pojde morda v vprašanju dalmatinskega agrara . . .
Jutri pride Stjepan Radič v Beograd. Mešetarilo se bo ves dan, intrigiralo, grozilo, zavezniki bodo drug o drugem ■ govorili stvari, kakršne si morejo medsebojno očitati !e največji sovražniki, a verjetno je. da se bodo končno pobotali. Radikali danes že ves dan namigujejo, da bi se mogla dobiti za iz-
Ukaz o oblastnih volitvah podpisan
Uzunovič pravi, da se bodo vsekakor vršile. — Ako radičev-
cem ni prav, naj gredo iz vlade. - Radič pride danes v Beograd.
Beograd, 24. novembra, p. Iz Topole je dospel od kralja podpisan ukaz, ki razpisuje oblastne volitve na dan 23. ja-
nuarja. Ukaz bo jutri ali v petek objavljen.
Z ozirom na izjave Stj. Radiča Proti razpisu volitev je min. predsednik Uzunovič danes rekel novinarjem: Oblastne volitve so koristne in potrebne. Z niimi pridemo korak naprej v izvedbi ustave, na katero sta se obvezali obe koalirani stranki. Večina parlamenta je za volitve, tudi klerikalci so za nje, zlasti pa SDS, ki jih celo smatra za svojo zmago. Ako je večina za volitve, zakaj bi se ne vršile? Izjave g. Radiča v tej zadevi morda niso bile dobro zabeležen e.»
Stališče radičevcev napram oblastnim volitvam je tvorilo predmet dolge in ostre debate v nocojšnjem ministrskem svetu. Mnogo se je opazilo, da so vsi štirje radičevski ministri še pred koncem seje odšli. Kakor ie Vaš dopisnik izvedel, so izjavili, da morajo v tej zadevi počakati sklepa jutrišnje konference HSS, ki se vrši pod Radicevim predsedstvom.
Radikalni m nistri so ostali po odhodu radičevcev še skupaj ter so se posvetovali o položaju. Ko so se razhajali, je eden izmed njih povedal vašemu dopisniku sledeče. Na današnji seji min. sveta ie min. predsednik Uzu-
novič izjavil radičevskim ministrom, da se bodo volitve izvedle 23. januarja. Ako radičevcem to ne ugaja, naj izvajajo konsekvence in naj gredo iz vlade. Radikali lahko izvedejo volitve tudi brez njih. Zato imajo oni takoj večino. Jutri bo dospel St. Radič ter se radikali nadejajo, da bo St. Radič pogoltnil tudi to ju da bo pristal, da se volitve vrše.
Minister dr. Srškič je izjavil novinarjem: »Volitve se bodo definitivno vršile 23. januarja, kljub vsemu. Uzunovič sam je rekel: Ako je ukaz tu, bo objavljen, zakaj naj bi se ne objavil? Dobro stvar je treba izvršiti- Sedaj, ko je sklenjeno, da se volitve izvršbo, ni razloga za ugovore, razen ako jih delajo oni, ki mislijo, da bodo pri volitvah slabo prošli, pa skušajo že naprej vaTti krivdo na druge.« Kakor se vidi, Uzunovič jasno nravi, da so radičevci proti izvedbi volitev, ker se. boje, da bodo pri volitvah slabo naleteli.
Zagreb. 24. novembra n. Zvečer je St. Radič odpotoval v Beograd, kjer bo takoj jutri imel sejo svojega kluba. Na tej seji bodo pretresali vsa vprašanja, ki so posebno v zvezi z oblastnimi volitvami z nettunskimi konvencijami in dalmatinskim agranrm vprašanjem. Danes je Radič konferiral z Uzunovičevim emisarjem M;io Dimitrijevičem.
Poostritev konflikta med radikali in radičevci
Spor radi poročila o aferi Rade Pašiča. — Dalmatinski agrar in vprašanje oblastnih volitev.
Beograd, 24. novembra p. Danes je med radikali in radičevci zoper prišlo do zelo kritične situacije. Dopoldne bi imela biti seja anketnega odbora, na kateri naj bi se razpravljalo o poročilu odbora glede poslov Rade Pašiča. Kakor znano, je to poročilo izdelal pašičevee posl Ranko Trifunovič. Radičevci pravijo, da ima to poročilo tendenco, da odvrne odgovornost od Pašiča ter do sedaj še niso pristali, da glasujejo za poročilo. Zato je morala biti seja anketnega odbora Odgodena. Radičevci so celo pričeli z novo ofenzivo" Minister trgovine Krajač je namreč- poslal anke'nemu odboru prepis poročila, ki ga je prejel od komisije, ki naj poroča o ednošajih Rade Pašiča s Slavonsko banko. V tem poročilu so v po-
drobnosti navedeni vsi tekoči računi na R. Pašiča in njegovo rodbino ter Pašičeva korespondenca z direkcijo Slavenske banke. Ta korak ministra Krajača je vzbudil med pašičevci mučen vtis in veliko ogorčenje.
Spor radi dalmatinskega agrara traja t:e-omiljeno naprej in na videti možnosti za kompromis.
Nasprotstvc radi razpisa oblastnih volitev se poostruje. Tudi tu ie ustvarjen s podpisom ukaza fait accompli in bi moglo tozadevno nadaljevanje akcijo radičevcev povzročiti le krizo.
Z veiikim interesom se pričakuje, kai sklenejo radičevski prvaki na jutrišnji seji, ki se vrši takoi po prihodu St. Radiča v Beograd
Seja ministrskega sveta
Trgovinska pogajanja s Francijo. — Konvencija s turško republiko. — Stališče vlade gledo cerkvenih posestev.
Beograd, 24. novembra, p. Popoldne od 17. do 21.30 je imel ministrski svet sejo, na kateri je bil zaslišan tudi direktor odelenja za izvršitev mednanordnih poprodb poslanik dr. Ribaf o pogajanjih s francosko delegacijo glede sklenitve trgovinske pogodbe. Ta pogajanja so se prekinjala radi nekih spornih točk, ki se največ tičejo vprašanja največjih ugodnosti in garancije za izpremem-bo carinske tarife ter vprašanja, kaj ima nastopiti, ako se sklene carinska Unija. Ministrski svet je za naše delegate sestavil in-strukcije o spornih vprašanjih. Nato je ministrski svet razpravljal o ukinjenju sekve stra na turških posestvih. V načelu se je sklenilo, da se s Turško republiko o tem sklene konvencija. Nato je ministrski svet reševal sporno vprašanje med ministrom za vere in agrarnim ministrom, koliko spadajo cerkvena posestva pod agrarno reformo. Ministrski svet se je postavil na stališče, da oni dobrovoljci, ki so brez bile in posestva, pa so že dobili cerkvena zemljišča, ostanejo na teh zemljiščih, da pa se odvzame zemlja onim, agrarnim interesentom, ki so 90sedi tem cerkvenim posestvom.
Seja zakonodajnega odbora
Minister dr. Srškič o zakonskem načrtu za centralno upravo.
Beograd, 24. novembra p. Zvečer se je nadaljevala seja zakonodajnega odbora, ki je razpravlja! o zakonskem načrtu za centralno upravo Tej seji so prisostvovali tudi novinarji. Opaziti je bilo strpno sodelovanje vlade in opozicije. Debato je začel danes dr Zanič, za niim pa so govorili posl. Smodej, radikal Matič in musliman Djafer Kuleiiovič. Minister dr. Srškič je nato re-pliciral in navajal, da je bilo v razpravi nekoliko lepih stvarnih govorov, da bo on s svoje strani sprejel vse stvarne ugovore, da pa je bilo tudi mnogo pristranskih ugovorov, pri katerih so poslanci hoteli pokazati svojo duhovitost, nekateri pa so zakon
vedbo oblastnih volitev nova večina, strah pred definitivnim razbitjem koalicije in pred odstranitvijo Lz vlade pa je najučinkovitejše sredstvo, da se Radiča «pomiri».
Tako tava vlada od ene kravje kupčije do druge, vse resne brige za živ-Ijenska vprašanja naroda morajo stati ob strani, ker se stalno rešuje le živ-Ijensko vprašanje režima
hoteli po vsaki ceni kritizirati. Minister smatra, da ni bilo dobro, da se ie pri tej priliki govorilo o stvareh, ki ne spadajo semkaj, kakor o centralizmu, federalizmu itd. Zakon je treba izvesti, nakar ne bo povoda, da se o tej stvari govori. Zakon ima namen, da izvede načelo dekoncentracije oblasti. To sc bo doseglo z določitvijo posameznih kompetenc. Razen tega se bo 9 tem razbremenilo centralno oblastvo, ki je prenatrpano e posli.
Prd glasovanju je bi! načrt v načelu sprejet s 13 glasovi prof 12 glasovom. Prihodnja seja bo v petek z dnevnim redom: spe-cijaina debata o zakonu o centralni upravi.
Nov projekt o prisilni poravnavi
Beograd, 24. novembra, n. V trgovinskem ministrstvu je dokončan zakonski načrt o prisilni poravnavi izven konkurza. Načrt ima 69 členov. Trgovinsko ministrstvo je fa načrt poslalo na pregled ministrstvu pravde., finančnemu ministrstvu ter ministrskemu predsedniku, da bi se čim prej v te? stvari določila seja ministrskega sveta.
Mednarodna konferenca za ureditev tovornega prometa
Beograd, 21. novembra, p. Poroča se iz Bukarešte, da je mednarodna konferenca za reševanje vprašanja direktnih tovornih vlakov začela svoje delo v rumurwkem prometnem ministrstvu. Delo bo trajalo sedem dni. Gre za ureditev prometa med češkoslovaško, Poljsko, Italijo, Avstrijo. Jugoslavijo in Madžarsko. Na tej konferenci ie zastopnik naše države gosp. Jovanovie.
Tarifne ugodnosti za Solun
Beograd, 24. novembra, u. Na predlog Trgovske zbornice v Skoplju je prometno ministrstvo za izvoz preko Soluna določilo enake tarife, kakor za izvoz preko Sušaka i a Splita. Odredba stopi v veljavo 1. decembra.
Petrolejski vrelec v plamenih
Bukarešta, 24. novembra, k. Kakor poro* čajo iz Ploestija, sc je tamkaj vnel neki petrolejski vrelec družbe Crajova. Vsled močnega vetra je požar zaneslo tudi na či* stilnico družbe Uuirea. Pri gašenju je bilo zaposlenih več sto delavcev. Ogenj so po. vzročili neprevidni delavci, ki so v bližini vrelca metali goreče cigarete. Trije delavci so bili aretirani Škoda znaša preko-10 mio Iijocov lir.
Brez zaščite zborovalne svobode
Včeraj je bilo v Narodni skupščini nadaljevanje razprave o nujnosti zakonskega načrta SDS za zaščito zborovalne svobode. — Vse stranke za nujnost razen radikalov in radičevcev, ki so odklonili nujnost tega predloga. — Minister Maksimovič desauira državnega podtajnika dr. Šuvakoviča.
Becgred, 24. novembra, r. Na današnji seji Narodne skupščine, ki je pričela kakor običajno ob pol 11., se je nadaljevala ži* vahna debata o nujnosti zakona za zr.šči* to svobode zborovanj in sestankov. 2e pri sprejetju zapisnika protestira radikal Di* mič proti dr. Boškovicu, ki jc včeraj v svo* jem govoru navedel, da je Dimič bil ma« džarski liferant. Posl. Dimič se izgovarja, da je bil le liferant avstrosogrske vojske. (Buren smeh.)
V nadaljevanju debate o nujnem p red s logu zakona samostojnih demokratov, sta prva govorila zemljoradnik Dimitrije Vu* jič in davidovičcvec Milan Grol, ki sta na* vedla celo vrsto primerov zlorab policij* skih oblasti ter argumentirano dokazala, da se v upravno službo sprejemajo in po* stavljajo za srezke poglavarje ljudje brez vsakih kvalifikacij, pa celo tudi odpuščeni kaznjenci.
Nato govori dr. Žanič, ki v imenu svoje federalistične skupine izjavlja, da bo glasoval za nujnost, predloga. Med burnim smehom cele Narodne skupščine zaključi svoja izvajanja z gromkim vzklikom: Zi« vela federacija!... Tudi črnogorski fede* ralist Sava Vulctič dol ž i ustavo za vse zlo* rabe, a izjavlja, da bo glasoval za nujnost.
Besedo dobi samostojni demokrat Gli* gorijo Božovič, ki izraža začudenje, da sc niti vlada, niti g. Pašič nista zavarovala pred izjavami državnega podtajnika Suva« kovica, ki jc izjavil, da je zbor SDS v C rt* paji dal razbiti v njunem imenu. Danes ce* lo Arnavti spoštujejo svobodo zborovanja in sestajanja bolj nego režim RR. Navaja nekoliko tipičnih primerov terorja policij* skih oblasti v Južni Srbiji ter prehajajoč na zbor v Crepaji obtožuje ŠuvaVoviča kot izzivača in aranžerja- celega sramotnega dogodka. Brez primere je žalitev u pokoj c* nega generala Voje Živanovič?., čigar za« sluge za to državo so velike in svetle; ra* dikali pa so ga na zboru psovali. da jc av* strijski general!
Revolucija v Albaniji je in je ni
Zanikanja albanskega poslanika v Beogradu. — Absolutna nevtralnost naše države. — Uporniki tik pred Skadrom?
na mejo ter' da eventualne bčguncc takoj razorožijo "in internirajo. Oblastveni na albanskem obmejnem ozemlju so biia' izdana navodila, da albanske emigrante-na naše-nr ozemlju ob meji odstranijo in namestijo daleč v ozadju ,da bi se s tem preprečila vsaka možnost njihovega kakršnegakoli kontakta z dogodki v Albaniji.
Beograd, 24. novembra p. Nasproti brzojavkam, ki beležijo včerajšnje neuspehe, je zvečer doSla v Beograd brzojavka, da s« uporniki v Albaniji dobili ojačenja in da so v večjem številu udarili na Skadar ter stoje v njegovi neposredni bližini. Položaj Sku-dra je kritičen. Albanska vlada je danes poslala proti Skadru bataljon pešecv v oiu-čenje. Uporniki so danes poslali pismo orc-iektu in šefu policije v Skadru, v katerom ga obveščajo, da njihcv pokret ni naperjen proti vladi, temveč da zahtevajo pravice In svobodo za skadrsko obkist.
Pariz, 24. novembra, (be.) Albansko po* slaništvo izjavlja, tia so vesti o vstaji * Albaniji močno pretirane.
V imenu kluba Ljube Jovanoviča ugo* tavlja Vasilje Trbič, da ga na čelu poli* cijo v Južni Srbiji stal zloglasni Kosta Lon orev, ki je bil sedemkrat obsojen kot ubij jalcc. Tudi on obširno opisuje teror v Južni Srbiji in končno izjavlja, da bo glasoval za nujnost.
Za HSS izjavlja dr. Bankovič, da I1SS sicer obsoja oviranje javnih zborovanj, vendar na bodo radičevski poslanci proti nujnosti iz enostavnega razloga, ker so 2,1= kon predložili samostojni demokrat;, ki so preje proti HSS izvajali ffObznano«. Posli,* r.ee Vilder: Konstatiram, da je St. Radič sain proglasi! Obznano za državno potre* bo! (Tako je. Burni medklici.)
Po kratki izjavi poslanca Džafc-rja Kule« novica, da bo v imenu JMO glasoval '/.* nujnost, povzame končno besedo notranji minister Maksimovič, ki kratko ugotavlja, da jc diskusija bila predolga in da je z»« šla s tira. Razbitje zbora v Crepaji je ln* cident, s katerim se vlada naravno ne mo* re solidarizirati. Samostalni demokrat jc: Potem naj Suvakovič poda ostavko! Pribi* čevič: To pomeni, da vlada tega provoka. terja v svoji sredi obsoja! Maksimovič končno odklanja nujnost ter predlaga naj se zakonski osnutek SDS izroči posebnemu odboru. Radikali in radičevci so nujnost odklonili. (Burni medklici.)
Predsednik skupščine naznani nato, da je kralj podpisal zakon o podaljšanju roka z* izenačenje zakonodavstva uprave v državi.
Ko so se prečitale prošnje in pritožbe, je skupščina prešla na dnevni red. Poro čevalec je pTečita! poročilo odbora za pro.-učevanje zakonskega predloga o mtifika* ciji mednarodnih socijalnopolitičnih kon--vencij. Otvorila so je načelna razprava. S tem je bila seja zaključena ter se bo vršila prihodnja jutri dopoldne ob 10. z dne\ niin redom: interpelacija Vase Braničevi* ča na ministra za šume in rudnike o delo* vanju uprave borskega rudnika,
Beograd, 24. novembra p Povodom po-bune v Albaniji je albanski poslanik v Beogradu izdal zvečer nastopno obvestilo: Vesti o narodni revoluciji v Albaniji se pretirane. O kaki revoluciji in prevratu ne more biti govora. Štirje častniki v Dukačin-skem okrožju so poskušali izzvati nezadovoljstvo med tamošnjim kmečkim prebivalstvom. čim pa je albanska vlada doznala za njihovo bivanje v tamkajšnjem okrožju, je proti njim nastopila najenergičneje. Njihov pokret je bil popolnoma zatrt in so bili primorani zbežati v planine. Danes viada po zaslugi albanske vlade popoln mir v vsej albanijj in tudi v dukačaaskem okrožju.
Beograd, 24. novembra p Zunanje ministrstvo je glede na dogodke v Albaniji izdalo ticcoj nastopno obvestilo: V zvezi z zadnjimi poročili iz Albanije o neuspehu upornikov pod Skadrom ie ostala naša država absolutno nevtralna napram dogodkom na oni strani meje. Obmejnim oblast-vom je vlada naročila, da pazijo najstrožje
Iz dežele drakonskih odredb
Ustanovitev posebnih pokrajinskih komisij v smislu policijskega zakona. — Nov predsednik zveze fašistovskih sindikatov.
Novi akti nasilja.
Rim, 24 novembra, o. Kakor se zatrjuje so dobili prefekti potrebna navodila za usta novitev in poslovanje posebnih pokrajinskih komisij, ki jih predvideva novi policijski zakon v obrambo fašistovske vlade. Kakor znano, poverja novi zakon tem komisijam, posebno o ovadbah in predlogih policije, da to ali ono osebo konfinirajo. Skoraj v vseli pokrajinah so te komisije že začele poslovati Prosvetni minister Fedele ie imenoval rektorje za nekatere univerze. Pri izbiranju je predvsem gledal na to, da so hncr.ovniicl zanesljivi fašisti
Rim, 24. novembra. 1. Kralj je podpisal odlok, ki mu ga ic predložil ministrski pred sednik Mussolini in s katerim se imenuje poslanec Edmon.di Rossoni za predsednika zveze fašistovskih sindikatov. Nadalje so imenovali za predsednika zveze industrijcev posl. Bčuni, trgovcev posl. Lantitti, poi jedel cev dr. Cacciari in bank komendater Bian-cliini.
Milan, 24. novembra (be) Zopet uvedeno smrtno kazen bodo izvajaii miličniki z ostre litvijo.
Aqulla, 34. novembra, o. Pokrajinska komisija je obsodila na dveletno konlrnacijo anarhista dr. -Francesca Ippolitija in Giusep pa Rubaisa, ker sta že delj časa vršila srdito propagando proti iašistovski vladi rn sta imela tajne odnošaie z italijanskimi emigran ti v Franciji.
Innsbruck, 24. novembra, d. Treminski škoi dr. Lndrich jc bi! prejšnji taden v Ritmi
kjer je poseti! Mussolinija. Oficijelno se ». tem sestanku ne poroča, vendar se je izvedelo ir, zanesljivih virov, da je škof protestira! pri ministrskem predsedniku proti postopanju fašistov na Južnem Tirolskem iu proti njihovim metodam. Mussoiitii n;u je odgovoril, da so se tf metode izkazale kot uspešne in da so se doslej popolnoma obnesle. Ako se ne bedo več, se dajo še vedno lahko spremeniti.
Rim, 24. novembra, (be) Z uradne strani se demantira vest nekaterih listov o nameravanem sestanku ministrskega predsednika Mu s solini; a s francoskim zunanjim ministrom Briacdocn in angleškim ministrom za zunanje zadeve Chamberlaiiiom.
Rim, 24. novembra, (pr.) Nasprotniki ia,-šistov so včeraj s kladivom razbili glavo občinskemu tajniku v Valpergi. Mož je bil na mestu mrtev.
Trgovinska pogodba med Italijo in Grčijo podpisana
Rim, 24. novembra o. Danes popoldne Je bila podpisana definitivna trgovinska pogodba med Italijo in Grčijo. Pogajanja so bila precej težavna in dolgotrajna, ker J a imela Grčija glede nekaterih določb pogc-J-be tehtne pomisleke. Posebne težave la povzročalo vprašanje ob&ne plovbe. »Tribuna« prav:, da se ie tudi to vprašanje rešilo za Italijo ugodno.
»Večina narodnega sporazuma je stvarno pokopana1
Izjavlja Stjepan Radič v svojem najnovejšem «Domu» ter to-vori svoje in radikalske neuspehe na Pašičev hrbet.
r Zagreb, 24. novembra, čim je dr. Šibenik prišel na sejo, ko je
Trhla vlada sporazuma životari dalje, četudi jo mrzijo njeni lastni ustvaritelji. Nanjo pljujejo i radikali i radičevci, nato pa po prestanem mačku zopet nadaljujejo svoj sporazum. Ko so se pred par dnevi pomirili radikali med seboj, so posamezni naivneži pričakovali, da bo sedaj vlada vendarle začela mirneje živeti in solidno delovati. Prvi pa, ki je zopet postai razočaran nad vlado, je Stjepan Radič, ki vnovič dviga nad radikali korobač, tako na svojih zborih, kakor tudi v svojem glasilu <Domu». Radič vidi. da ljudstvo dobro opazuje jalovost sporazuma, da se med ljudstvom poraja ogorčenje, ki se vedno pogosteje izraža v zlobnih opazkah na račun slabosti HSS ter njene služabniške vloge napram radikalom. Radič je sicer pripravljen še nadalje kuluko-vati radikalom za voljo ljube oblasti, ker se je tega navadil tekom poldrugega leta, obenem pa čuti potrebo, da se sproti pere pred svojimi pristaši, katerim je od sklenitve sporazuma dalje natovorii že cele vagone laži.
Tudi v današnjem «Domu» grmi Radič proti Pašiču. proti radikalom, proti lastni vladi. Navaja do podrobnosti, česa vsega so oni krivi. Obtožuje Paši-lča, da so njegovi c izpadi proti narodnemu sporazumu* zaustavili celokupno parlamentarno delo. Predvsem da je Pašič onemogočil sprejem zakona o dalmatinskem agraru, ki je celo že imel kraljevo predsankcijo. «Dom» navaja, kako je teklo med zavezniki prerekanje radi tega zakona in kako se je Radič končno sporazumel z Uzunovičem, da se mora med prvimi ta zakon predložiti Narodni skupščini. Navzlic temu pa je tudi ta dogovor — kakor resignirano izpoveduje «Dom» — padel v vodo.
In še marsikaj je padlo v vodo. kar <Dom» po vrsti našteva. Glede zakona za izenačenje neposrednih davkov je Pašic svečano obljubljal vojvodinskim radikalom ter tudi na seji ministrskega sveta sredi decembra 1925., da bo ta zakon sprejet najkasneje do Božiča ali pa do novega leta 1927. Dalje so radikali takrat obljubljali, da bo sprejet enoten zakon o občinskih samoupravah za vso državo. Osnutek tega zakona je gotov, a sploh ne pride pred ministrski svet Namesto vsega tega, pravi «Dom» je bil sprejet zakon o dobrovoljcih, ki nasprotuje ustavi in vsem načelom agrarne reforme. Kot najnovejši greh pa označuje Radič razpis oblastnih volitev.
Radič proglaša v »Domu®, da je bil sklep ministrskega sveta glede razpisa volitev v oblastne skupščine, sprejet v odsotnosti «seljaških» ministrov doktor Krajača, dr. Šuperine in Puclja, do-
Pred sestavo nove grške vlade
V Grčiji jc politična pozornost koncentrirana na vprašanje sestave nove vlade. To pa ni enostavna stvar, odkar so znani rezultati volitev, ki niso tako ugodni, kakor se je poročalo v prvih dneh po volitvah.
Toda ta politična situacija še ni dozorela za sestavo nove vlade, temu so še drugi vzroki. Predvsem je naglasiti. da se razdelitev mandatov še ni definitivno dovršila in da so poročila mogla dosedaj naznaniti šele približno število poslanskih mest za posamezne stranke. Grške volitve so se vršile namreč po proporcionalnem sistemu na ta način, da se seštejejo ostanki glasov, ki so ostali pod količnikom, sukcesivno za vedno večja volilna okrožja in nazadnje šele za celoto. Zato je razdeljevanje mandatov po ostankih zelo kompliciran in zamuden pose!, ki še sedaj, dasi je preteklo že nad štirinajst dni po izvršenih volitvah, ni opravljen. Oblasti še vedno niso objavile definitivnih rezultatov in dokler se to ne zgodi, stranke še vedno ne vedo točno, koliko mandatov bodo imele in zategadelj tudi sestava vlade še ni mogoča.
Poglavitne težave pa so seveda v politični razcepljenosti, ki jo kaže nova grška zbornica. Ta je tolrka, da so se že pričeli množiti glasovi o potrebi novih volitev in to sicer z zelo vplivnih mest. Vendar predstavljajo ti pesimistični glasovi le ekstremr.o stališče, zakaj podoba je. da se bo ipak dalo vladati tudi z obstoječo zbornico.
Po dosedanjih cenitvah pripada k njej izmed 277 poslanskih mest 148 mandatov republikanskim strankam, 129 pa monarhistom. Republikanska večina tedaj ni velika. a večina je vendarle. Sestoja iz 112 članov liberalne unije, ki predstavlja prave venizeliste in stoji pod vodstvom Kaniandarisa inMiijalako-pulosa, dalje iz republikanske unije, stoječe pod vodstvom Papanastazia. Prva, večja predstavlja zmerno desno krilo, druga, mnogo manjša, tvori republikansko levico. K njima se priključuje še osem majhnih republikanskih skupin. Vse te republikanske stranke seveda res ne predstavljajo krepke večine, zlasti ko so nasprotja med njimi izdatna in bi taka večina ne bila dovolj tHna.	-
Ali k sreči je od glavnih dveh monar-hističnih strank ena zelo zmerna. To je stranka generala Metaxasa. ki ima za seboj 47 poslancev; ta je sicer načelno monarhistična, a je pripravljena sodelovati tudi na republikanski osnovi,
stvar bila že rešena. Sklep je bil sprejet brez vsake debate. Oblastne volitve 23. januarja 1927., pravi «Dom», značijo, da je preprečeno vsako parlamentarno delo pred Božičem zaradi predvolitve-nega razpoloženja. Radič pričakuje, da bo predsednik vlade naprosil kralja, naj ukaz o razpisu oblastnih volitev vrne nepopisan. A med tem prihajajo vesti, da je ukaz že dobil kraljev podpis .. . Radič podčrtuje vprašanje Ko-ste Timotijeviča na predsednika vlade in notranjega ministra ter povdarja, da se z njim strinja v celoti. Trmotijevič navaja v svojem vprašanju sedem točk, kjer zatrjuje, da ima samo Narodna skupščina pravico zakonito določiti dan za provedbo oblastnih volitev, ki se niso izvršile, kakor bi to moralo biti, najkasneje do junija 1922. Strinjajoč se s Timotijevičem. hoče torej Radič, da se oblastne volitve odgodijo. Zakaj? Radičevci čutijo, da bodo že te volitve pokazale velike slabosti njihove stranke. ker se bodo vršile po srezih, a ti v pretežni večini ne konvenirajo miro-tvorcem. Razen tega se jim sedaj v najnesrečnejšem momentu utegne kruto maščevati njihova lenoba in nesposobnost. Demagogija propada, obljube poginjajo. Radičevci bi radi paradiraii vsaj z enim zakonom.
V tem obupnem položaju objavlja «Dom», da bo Hrvatski seljački klub razpravljal o vseh radikalskih zahrbt-nostib ter da bo glede na svoje nadalj-no zadržanje ustvaril zaključke, ki bodo v interesu hrvatskega seljaškega naroda in celokupne dr?ave. Eno, pravi «Dom>. je sigurno in stalno: «2e omenjeni izpadi pašičevcev so stvarno pokopali večino narodnega sporazuma, ker ta večina po pojmovanju pašičevcev more in sme obstojati samo zato. da potrdi ali sankcijonira postopanje, s katerim se prehaja preko najvažnejših zaključkov vlade in preko življen-skih potreb naroda, kakor da jih sploh ni. Iz tako nezdravega položaja se mora najti izhod. Mora ga najti najprej predsednik vlade, a če ga bo našel v duhu narodnega sporazuma, bo dosegel tudi tu kakor vselej doslej polno podporo hrvatskega seljaškega kluba . . .»
Pisanje «Doma» seveda ni nič drugega, kakor obupna pretnja. Radič ponovno razmišljuje o nekaki «koncentra-cijski vladi onih parlamentarnih moči. ki so za sporazum in za delo v parlamentu.® Radič bi vsekakor želel naprtiti odgovornost zaradi jalovosti sedanje vlade na druge hrbte. To pa mu ne bo uspelo. Odgovorni so oboji v enaki meri: radikali kakor radičevci. Edino ta odgovornost pred ljudsko sodbo jih še najbolj veže vzlic vsem prepirom in medsebojnim spotikam. *S3-
smatrajoč vprašanje državne oblike kot zadevo podrejene važnosti in pripisujoč glavni pomen obnovi državljanskih svoboščin, osobito pa izločitvi armade iz področja politike. Metasas je tedaj pripravljen sodelovati z venizelisti, ki imajo glede praktične politike precej enake težnje.
Obstojajo tedaj tri možnosti za sestavo vlade. Prva možnost je sestava koncentracijske vlade, ki bi obsegala poleg republikancev in Metaxasa tudi še ljudsko stranko Tsaldarisa, ki rma 61 mandatov in tvori ekstremno rojali-stično formacijo. Taka koncentracija pa bi imela v sebi kal strašnih medsebojnih nasprotij, bi brezdvomno onemogočila resno parlamentarno delo in bi pač o prvi priliki povzročila krizo vlade in parlamenta. Druga možnost bi bila sestava samo republikanske vlade, ki pa bi, kakor navedeno, razpolagala z zelo pičlo večino. Zato je najverjetnejša tretia možnost, to je sestava vlade iz predstaviteljev republikancev, v prvi vrsti njih desnega krila in vodij Meta-xasove stranke. Ta vlada, za katero se vršijo že pogajanja, bi razpolagala z dovolj veliko večino in bi bila vsekakor sposobna, da vodi zbornico in dela z njo. Toda povsem enostavna pa stvar vendarle ni. Metaxas ima ipak za seboj preteklost, ki republikance, osobito ekstremne. najbolj pa vojaštvo, navda-ia z nezaupanjem. Nagiaša se, da je bil šef generalnega štaba za režima kralja Konstantina, da je ponovno nastopil zo per republikance, zasnoval svoj čas, za revolucijonarne vlade generaa Piasti-rasa in Gonatasa, prevratno organizaci jo proti temu režimu itd. Njegovi nasprotniki. doma in v inozemstvu, mu tudi očitajo preočitno in preza?rizeno nasproistvo do republikanskih oficirjev Zato se je bati, da koalicija Kafandaris-Metaxas. ki se očividno pripravlja na Grškem, ipak ne bo mogla tvoriti dovolj solidne osnove za mirni razplet nadaljne politične siiuacije v državi. Osobito je opasen general Plastiras. ki biva sedaj v Atenah in vzdržuje izredno živo razpletene zveze z oficirji in politiki in ima morda prav specijalne načrte. Mož je energična natura in bi mogel povzročiti nove, zelo neprijetne komplikacije, ako se vloga generala Meta-xasa pokaže premočno.
Z našega stališča bi bilo želeti, da se politično stanje na Grškem konsoh dira čim prej. da bi bilo mogoče vendar že enkrat urediti vprašanje solunske luke. ki ga tudi grška pol ti:na javnost smatra za najvažnejše od vna-njepolitičnih problemov nove grške vlade.
Smrt sovjetskega poslanika Krasina v Londona
London, 24. novembra, s. Ruski sovjetski poslanik Krasin je danes zarana ob 4. umrl.
Krasili je bil rojen v tobolski gubernrji kot sin ruskega upravnega uradnika ter je študiral na petrograjski tehniki visoko šolo. Radi udeležbe pri neki dijaški manifestaciji je bil leta 1891. izključen ter zbog socialistične propagande 1. 1894 za tri leta izgnan v Sibirijo. V Markovu je imel zopet priliko nadaljevati študije ter je postal leta 1900 elektroinženjer. Nato je vstopil v službo ruske Siemens & Schuckert, kjer je ostal v zvezi z ruskimi socijalisti. S svojo mirnostjo, preudarnostjo, visoko inteligenco in sijajnimi odnošaji do meščanstva in uradni-štva je mogel napraviti svoji stranki za čas prve ruske revolucije (1905) mnogo uslug. Pričetkom oktobrske revolucije L 1917. je bival Krasin na Švedskem. Lenin, ki ga je zelo cenil, ga je pozval, naj se vrne, kar se je zgodilo šele spomladi 1. 1918. Postavljen
Krasin, sovjetski poslanik v Londonu,
je bil na čelo zunanjega trgovskega komi-sarijata. Ob izbruhu oborožene intervencije Antante je stopil Krasin na če!o uprave vojne industrije ter bil obenem stalni član Sveta za delo in obrambo. L. 1920 ko so dobe meščanskih vojn pojenjale, je bil Krasin imenovan za komisarja za trgovino, ter odposlan v inozemstvo, da s pomočjo gospodarskih pogajanj raztrga obroč, ki je hotel blokirati Rusijo. Pogajanja so mu uspela ter je bil končno imenovan za poslanika v Londonu, pri čemer jc obdržal tudi svoje mesto kot komisar za zunanjo trgovino. V decembru 1924, ko je Hcrriotova vlada obnovila diplomatske odnošaje z Rusijo, je bil Krasin premeščen kot poslanik v Pariz, dočim je odšel na njegovo mesto Rakovski. V oktobru 1925. sta oba zopet zamenjala mesti. V Londonu je Krasiti težko obolel na srcu in radi anemije ter danes podlegel. Ponovni poskusi, da bi ga rešili s prenosom krvi, so bili brezuspešni.
London, 24 novembra, (lo). Na današnji seji spodnje zbornice je izrekel Chamber-lain svoje obžalovanje nad smrtjo Krasina. Na vprašanje glede ruske propagande v Angliji je izjavil zunanji minister Chamberlain da jc večkrat opozoril Krasina o nevarnosti ruske propagande za prijateljske rusko-angleške odnošaje. Listi splošno obžalujejo Krasinovo smrt in pavdarjajo njegov trud za vzpostavo prijateljskih odnošajev med Rusijo ta Anglijo. Prizadevanja Krasina so bila v toliko ovirana, v kolikor je prihajal iz Rusije denar v podporo angleških stav-kujočih rudarjev.
Zinovjev definitivno odžagan
d Berlin. 23. uovembra.
V pondeljek zvečer se je začelo v Krem-Iju v Moskvi sedmo zasedanje razširjenega izvrševalnega odbora komunistične internacijonale. To zborovanje je značilno že zato, ker je bil na njem Zinovjev kot eden glavnih vodij opozicije v komunističnih vrstah, definitivno odžagan. 2e na zborovanju strankine konference pred par tedni se je videlo, da teze Zinovjeva in Trockega niso imele onega uspeha, kakor sta ga pričakovala, čeprav sta jih naravnost mojstrsko zagovarjala. Zborovanje je takrat sprejelo z veliko večino resolucijo, ki izreka nezaupnico opoziciji in zlasti Zinovjevu.
Sedanjega zasedanja širše eksekutive se udeležujejo delegati 42 komunističnih strank iz raznih držav. Otvoritveni govor je imel Buharin, ki je pozdravil angleške rudarje v njihovem socijalnem boju, nadalje revolu-cijonarje na Kitajskem in v Indokini. Spomnil se je tudi znamenitih komunistov, ki so v zadnjem času umrli ali pa so bili aretirani Tople besede je posvetil zlasti Džerdžin-skemu. Serattiju ia Radčenku. Povdaril je nato, da se more govoriti le o <takozvani», nikakor pa ne o resnični krizi v komunistični stranki v Rusiji in v komunistični inter-iiacijonali.
Nato so povzeli besedo kitajski komunist i anpiugsjan, zastopnik kitajskih narodnih revolucionarjev Kuomintag Saolitse, javan-ski. komunist Semaun in Anglež Gallacher. Končno je zopet govoril Buharin v imenu holjševikov.
1 Vršile so se volitve v predsedstvo zboro-
vanja in so bili izvoljeni Buharin, Stalin, Manuilskij, Klara Zetkinova, Ka ta jama, Ji-lek, Thaelmami, Kolarov in BoSkovič. Za tajnike so bili izvoljeni SmeraJ, Murpbv, Pjatoicki, Geschke, Ercolli in Dmitrov.
Dnevni red je bil določen naslednje': l.> Razprava o mednarodnem položaju in prihodnjih nalogah komunistične internacijo-nale; 2.) razprava o vprašanjih, ki so se pojavila v komunistični stranki na Ruskem; 3.) nauki angleške radarske stavke; 4.) kitajsko vprašanje; o.)- komunistično delovanje v strokovnih organizacijah; 6.) agrarni pokret in 7.) debata o vprašanjih, ki se nanašajo na posamezne sekcije. V pondeljek so bili izvoljeni še štirje odbori za pripravo tvarine. Potrjena je bila tudi izjava o borbi proti italijanskemu fašizmu.
Nadaljnemu poteku seje je predsedoval Nemec Thaelmann, ki je prečital naslednje pismo Zinovjeva: cGlede na sklep največjih sekcij komunistične internacijonale prosim, da me od vezete od dolžnosti predsednika izvrsevalnega odbora komunistične internacijonale in sploh od vsega delovanja v komunistični interuacijonali.>
Razširjeni izvrševalni odbor je nato sprejel ta-!e predlog: cUpoštevaje sklepe komunističnih strank v Sovjetski uuiji, Nemčiji, Franciji, Ameriki, Angliji, Češkoslovaški, Poljski in Italiji in na temelju sklepa predsedstva izvrševalnega odbora komunistične internacijonale ter upoštevajoč lastno prošnjo sodruga Zinovjeva, sklene razširjeni izr vrševalni odbor, da razreši sodruga Zinov-jCTa dolžnosti predsednika komunistične internacijonale in da 8» odvete vsega, delovanja. v njej.»
Fašistovski pohod tja, kjer bo sovražnik najmočnejši
Fašistovski generalni tajnik Turati je imel v Carrari govor, v katerem je navajal naloge fašizma za bodočnost...
«Na vsak način mislimo mi povsem mir* no na svojo bodočnost, ki bo najbrže bor« bena pa tudi učinkovita. Vse to mora ime« ti ra posledico, da bodo nas zelo sovražili in vsi se bodo borili proti nam. 2e nekaj časa občutno narašča sovraštvo s te strani. Prišli smo iz situacije indiferentnosti v si* tuacijo zainteresiranosti, s pozicije izoli* rančev na pozicijo opazovanih. Zakaj? Sta« ra Evropa sc je tresla leta in mesece pred boljševiško lutko. V Italiji pa je vzrastlo nekaj, ki ni bilo diplomatični umetni stvor, ki ni bilo ponavljanje starih sanj in starih šimer. Fašisti niso biLi dediči starega Rima samo, ker so si polnili usta in možgane s spominom na včerajšnjo veličino, marveč so bili mali Italijani, vst rajni, sigurni, ki so zahtevali pravico, da žive s ponosnim čelom pred Evropo, katero so naučili mo* či, da se bori m volje, da zmaga.
Mi nismo Italijani kakršnekoli Italije, mi smo izraz nove volje, da. še več, mi smo predstavniki nove civilizacije za nas in za ves svet. Na dan, ko smo korakali iz raz* nih pokrajin v Rirr, smo začrtali prvo eta* po' velike peti. Mi smo revolucija, ki ko« raka in italijansko ljudstvo zahteva zako* ne, ki pomenijo definitivno konstrukcijo naše revolucije.
Rešili smo temeljne probleme in posta* vili nov načrt, po katerem se bo Italija gi* bala. Ta Italija se nc more več izgubljati okoli male zastave z vsakdanjimi poboji za pridobitev kake občine ali province. Ta Italija čuti, da je življenje čisto nekaj drugega, da so njene pravice povsem dru* gačne in višje, da so njeni razlogi za živ* ljenje in upanje vzvišeni nad včerajšnjimi posli. Evo. zato se stara Evropa straši in vprašuje: zakaj je iztaknila Italija člove* ka, ki združuje v sebi vse temeljne sposob* nosti italijanskega plemena? Kaj hoče ta Italija? Orlandovi časi so minili, gospodje mednarodne diplomacije! Ko pridemo na vaše sestanke, ne bomo ponavljali besed in žalovanja kobariške Italije, marveč bo* mo uveljavili besede Italije od V it tono Veneta, pa čeprav ste jo vstavili v Trstu, namesto da sle jo pustili korakati do Dw naja...
Italija, ki jo hočemo mi, bo velika, ako jo storimo veliko mi. Pa nc bo zadoščalo, pograbiti neki dan vse orožje in korakati, kamor pač bo treba; morala bo biti v vsa* kem telesu železna volja kakor ostrina bo* dala. Ta volja se ne vstvarja z «eviva» in «alaia», ampak z vsakdanjim trdim tru* dom, ki ne išče tolažila. Vsak naj misli, da je v tem trudu domovina. Potem bo zado* ščalo vsako orožje za nas, za našo bitko, ko bo imel vsakdo v sebi ono drugo orož* je ki ne odneha in sc ne uda, to je: srce.
Kakšni bodo cilji, tega ne more reči nih* če Samo to vam lahko rečem: mi bomo korakali tja. kjer bo sovražnik najbolj močan in kjer bo zmaga najlepša...
Fašistovski prvaki napovedujejo velik bodoči pohod Italijanov ob vsaki priliki Sličnih govorov, kakor Turatijev, jc bilo že mnogo pa jih najbrže tudi še bo mnogo!
Politične beležke
Nulia dies...
Ni ga dneva, da bi »Slovenec« ne napisal laži. Včeraj navaja, da je cvsekakor treba pribiti dejstvo, da so prvi bili tisti, ki so uvedli takšne metode (nasilja na shodih) samostojni demokrati. Njihove avantgarde da so vedno poskušale motiti opozicijonal-r.e shode. Pri tej priliki, pravi, omenjamo samo žalostne dogodke v Ljubljani Ce zahtevamo, da naj »Slovenec* pove, keda.l in kje je SOS sama kot taka ali kaka avantgarda, ki stoji pod njeno komando in disciplino, uvajala take metode, pa nam »Slovenec« zopet ne bo ničesar odgovoril- Po svoji stari navadi bo še naprej obrekoval SDS in jo označeval odgovorno za vse, kar se na svetu ali na Marsu dogodi, da se le da očitati samostojnim demokratom. Klerikalna etika je res divna!
< Slovenec« kot opozicijonalec in «Slovenec» kot klaker radikalov
Včerajšnji »Sloveuece poroča v prvi beograjska brzojavki pod naslovom »Opozicija proti nasiljem režima«, kako je posla! dr Korošec s šef: takozvanega ožjega opozicijskega bloka m:nistrskemu predsedniku pismo, v katerem se zgraža nad vedno
pogostejšimi nasilji režima, nad svobodo in nad temeljnimi pravicami državljanov. Povod za to pismo so dala nedeljska racukal-ska tolovajstva v Banatu. V drugi brzojavki na isti strani pa poroča »Slovenec« pod naslovom »Slab dar za Pribičeviia in Ra-diča» z nekako pj.,ebno naslado o dogodkih v Crepaii Ce bi ga ne bilo sram, bi »Slovenec« Tiajrajše javno ploska! radikalom in radikalskemu državnemu podial-niku dr Šuvakov.ču, ki se označuje kot glavni aranžer radik:likega navala v Crepaii. Videti je. da je začel sedaj udi »Slovenec« v svojih bizoiavkah porabljati na zadnjem zboru SLS v Celju od dr. Korošca proklamrrano politiko «gumilastike».
Dr. Korošec za — konsolidacijo naših notranjih prilik
Voditelj one SLS. ki je zadnjih 8 let storila vse, da bi preprečila konsolidacijo naših notranjih razmei, je menda vendarle začel uvidevatii pogrešnost svoje politike. Ako bi kaj dali na iskrenost njegovih besed, bi tako mogli tolmačiti njegovo izjavo, ki jo je v ponedeljek priobčil v beograjski »Politiki« kot odgovor na govor St. Radi-ča v Mostaru. V tej izjavi dr. Korošec milo toži, da ne morem« priti do konsolidacije naših notranjih prilik, ter piše: »Tudi v notranji politiki ie treba etike, tretia moralnih načel, vsaj načela, da se sploh nikdar nc govori neistina in da narod ne dopusti svojim prvakom nepoštenja v javnih govorih.-« Dr. Korošec je katoliški duhovnik, a meii-da misli, da naj velja tudi za politiko pravilo njegovega poklica: »Ne glejte me, poslušajte mc!« Ako bi se Ur. Korošec, zlasti pa njegova stranka ravnala po principih, ki jih on sedaj tako lepo razglaša, bi ne bile samo v Sloveniji, marveč tudi v vsej državi notranje prilike prece! drugačne. Na žalost pa je pr! nas tako, da ni večjih političnih rokovnjačev kakor to baš klerikalci. Na shodih in sestankih ljudstvo z lažjo in z demagogijo sistematično zavajajo v zmoto. Mesto pameti, mu vlivajo slepo strast sovraštva do vsega, kar ns leze v črn, rog SLS. Klerikalno časopisje izhaja menda samo za to, da poneumnjulc-tiaTod. Laž, obrekovanje, falzifikati in jezuitsko zavijanje so pri nas najizbranejSa sredstva takozvanega katoliškega časopisja. V ostalem pa je — ne glede na to, da ima SLS na vodilnem mestu dr. Kulovca. ki je pred sodnijo in v javnosti žigosan kot človek, ki je laga! — baš tudi zadnji zt^or zaupnikov SLS v Celju pokazal, da so izražena načela dr. Korošca le ničvredna teorija. Ne lepih besed in fraz, marveč plemenitih dejanj je treba, g. doktor Korošec!
Radičevske malhe
Kakor z debelimi črkami navaja »Hrvat«, je federalistični poslanec dr. Milovan Ža-nič včeraj dopoldne stavil notranjemu ministru naslednje kratko, pa odločno vprašanje: »Gospod minister! Prosim, izvolite mi odgovoriti na naslednje vprašanje: 1) Ali je res, da so bile dr. Ivanu Pernariu, državnemu podtajniku v notranjem ministrstvu ,poleg plače in doklad, ki mu po zakonu pripadajo, parkrat izplačane tudi večje vsote iz dispoziCijskega fonda notranjega ministrstva? 2) Ali ie to istina, m: blagovolite pojasniti, v kakem povodu in v katero svrho mu je ta denar bil izplača;]? Prosim za ustmen odgovor v Narodni skupščini!«
Kratke brzoj A
Povratek rumunske kraljice
Newyork, 24. novembra, (be.) Rumunska kraljica Marija sc je danes na povratku iz Amerike odpeljala v Evropo s parnikoru «Bercngaria».
Težka nesreča v Murani
Beuetke, 24. novembra, o. Davi te je v Murani zrušila neka iz cementa z.graje-;a lopa ter pokopala pod seboj okoli 40 delavcev. Rešilni oddelki so potegnili izpod r.i-ševiu 7 mrtvih in IS ranjenih, med njimi 7 težko ranjene. Ostali delavci so Se vedno pokopani pod razvalinami. Inž. Dell' Olivo, ki je vodil gradbena dela, je bil aretiran.
Turčija in Društvo narodov
Pariz, 24. novembra s. iPetit Parisietu objavlja razgovor s turškim zunanjim ministrom Ruždi begom, ki ie med drugim izjavil. da so govorice, po katerih se je na kor.-ierenci v Odesi razpravljalo med Turčijo in Rusijo o ustanovitvi panazijatskega bloka, popolnoma izmišljene. Turčija ne nasprotuje Društvu nardov. vendar pa manika do dejanskega vstopa vanj še zelo mnogo pogojev.
Zadovoljivi uspehi pogajanj med Rusijo in Rumunijo
Moskva, 24 novembra (pr.) Pogajanja t Rumunijo so se končala in imajo nekaj uspehov Tak je bilo rešeno vprašanje romunskih emigrantov v Rusiji Rumunska delegacija je obljubila, da se bodo pooblastila carističnega konzula v Bukarešti razveljavila. Vsa vprašanja, ki so se nanašala na državno mejo ob Dnjestru, so sedaj rešena.
Silen vihar na Jadranu
Na Jadranu so razsajale zadnje dni sVne nevihte. Vsled močnega »široka« se je ponesrečilo več manjših ladij. V noči ,d 20. na 21. novembra je vihar na znani nevarni progi Punta Vespra razbil jadrn'co »Sv Ni-kola« iz Veleluke na otoku Korču'i. se je vračala iz Kotora. Razbito jadrnic-, je privlekel retnorker »Jug« v Gruz, posadko so rešili. Istega dne !c skušal rcmrrker »Jug* privesti v gruško pristaniške neko italijansko transportno jadrnico, akcija pa se mu ni posrečila. Jadrnica se je pri rtiču Vrbica potopila In leži v ?!(*)iu: .V) m. Njeno posadko so še pravočasni rešili Razbita jadrnica »Sv. Nikola« je bila zavarovana za 200.000 Din.
Naši Kraji in ljudje
Danes ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. uri. _ • s Njegova divna okolica, znani nočni lokali in zabavišča Ulinaj •	avstrijskega velemesta v velefilmu:
»Gospod brez prenočišča"
Siiajna dun?is<; burka v 6 velikih dejanjih, v glavni v'o^i znani komik Georg Aleks« ander. — Izven nio^rama druga bomba smeha: Harrold Lloyd „0N KOT DIREKTOR HOTEL A" Kino ,,Dvor".	Telefon 730.
Pr'de: „0patova ljubica" z Lyo de Puiti.
Kako skrbi vlada za poplavljene kraje
Vsa dela ustavljena.
Kakor se nam poroča, so vsa obnovitvena dela na cesti oi Kranja do Jezerskega — ustavljena Enak bo menda položaj tudi v ostalih od povodnji opustošenih krajih na Gorenjskem. Vzrok: Nema pare, nema kredita! Tako vsaj pravijo, da je odgovorilo ministrstvo Gradbeni direkciji v Ljubljani na njeno prošnjo za denarno pomoč.
Ustavitev obnovitvenih del je naravno vzbudila med prizadetim prebivalstvom silno vznemiTienje in ogorčenje. Je pa to tudi v resnici brezprimerno igranje z ljudskimi interesi in naravnost neverjetna brezbrižnost vlade. Ako se nujno, vsaj za silo tte izvTŠe najpotrebnejša popravljalna in obnovitvena dela, ostane prizadeto ljudstvo skoro brez vsakih komunikacijskih sredstev, v Kokrški dolini. k'er se večinoma preživlja od lesne trgovine in industrije, pa še vrh tega brez vsakega zaslužka. Škandaloznega postopanja vlade ni mogoče dovolj obsoditi.
Sramotno je tem boli. ako pomislimo, kaj vse je že storila naša mala soseda Avstrija <za svoje poplavljence. Tamkaj so bila opustošenja vsled zadnjih ciklonov razmeroma še dosti hujša, kakor na naši strani. Čeprav ie Avstrija strašno zadolžena, pa je avstrijska vlada kljub temu našla še dovoli sredstev, da je vsaj za silo olajšala težaven položaj od poplave iti plazov prizadetega prebivalstva. Odposlala je takoj v opustošene kraje tudi 1600 delavcev.
Tu gre predvsem za interese tudi kmečkega ljudstva in vprašati se moramo, kaj vendar dela naš kmečki minister g. Pucelj. Ali nima nobenega srca za svoje rojake. Skoro vsako nedeljo ga vidimo v Ljubljani, kjer konferira z zelenim igenerali. Kai, ko bi si šel vsaj enkrat ogledat še bedo in trpljenje svojih rojakov v opustošenih krajih.
Prosimo naše poslance, naj nemudoma intervenirajo pri vladi, da preskrbi takoj zadostna sredstva, da se bodo mogla obnovitvena dela nadaljevati in tudi končati.
Petletnica plodonosnega dela na Pohorju
»Jutro« je že parkrat obširneje poročalo o plodonosnem delovanju mariborske po-družcice Slovenskega planinskega društva, ki ie po prevratu prevzela nehvaležno ded-ščiuo po »Marburger Bergvereinu«. V višini 1080 m so pred vojno zgradili Nemci na krasni zeleni jasi sredi slovenskih pohorskih gozdov dve koči, katerih slike smo tudi že prinesli v »Ju-ru«. Uro hoda višje je stala žc tedaj slovenska trdnjava pri Sv. Arehu z Ruško kočo, kier so paralizirali narodni Rušani germanizaerjo »Bergverei-na-<, ki je zgradi 1 tudi visok razgledni stolp v smrekovem gozdu.
Bergverein« so oblasti po prevratu razpustile ia delo je prevzela mariborska podružnica SPD. V začetku ie tej težavni nalogi manjkalo sistematičnega in še bolj energičnega vodstva v mladi podružnici, ko pa ie pred 5. leti prevzei vodstvo sedanji načelnik, okrajni sodnik dr. Davorin Se-njor, je prišel v mariborsko podružnico SPD nov duh železne discipline in velikopoteznega napredka Naiprei so konsolidirali notranje društveno življenje. Vse delo je šlo skozi številne in redne odborove seje. Vsak odboraik je dobil svoj delokrog, ki ga Je moral brezhibno vršiti. Podružnica je prevzela 25.000 Din dolga. Nujne investicije so ga kmalu dvignile nad 50.000 Din. Podružnično posestvo je bilo pomanjkljivo. Tik nad kočami so se imeli tuj gozd, ki bi sa lahko lastnik vsak hip posekal in izgubljeno bi bilo krasno zavetišče pred ostrim planinskim vetrom. Velikopotezni propaga-torji našega planinskega društva so gledali v bodočnost in kupili gozd. Poslopja soN temeljito reaovirali, izpopolnili inventar ter naprave okrog koč in dvignili široko zasnovano propagando. Krog obiskovalcev .Je raštel, njihov planinski ples ie vsakoletna senzacija najširšega mariborskega okoliša. Na vseh slovenskih in širših jugoslovenskih planinskih zborovanjih -zavzemajo mari-
Zborovanje SDS v Zidanem mostu
V nedeljo, dne 28. t m. ob 9.30 dopoldne se bo vršilo v Zidanem mostu, v prostorih gostilne Juvančič
zborovanje Samostojne demokratske stranke.
Poročata dr. Joža Bohinjec in dr. Stane Rape. — Vabljeni prijatelji iz vsega laške* ga sreza.
Stežka organizacija SDS.
borski planinci s svojim smo treni m programom odlično mesto in kmalu so navezal; čim najožje prijateljske stike s hrvat- • skitni planinci, organiziranimi v »Sljemenu«. Zagrebčani so že redni gostje pri Mariborski koči. Tudi v nedeljo so prišli v lepem številu.
In tako je postala Mariborska koča poleti in v zimi najpriljubljenejše shajališče prijateljev narave. Iz skromnih koč so napravili pravi luksuzni hotel Pohorja. Letos je prevzel oskrbništvo g. Maks Reš, znan narodno-kultorai delavec, posebno iz Celja, kier je bil poprej upravitelj v Invalidskem domu. Že tekom teh pat mesecev je s svojo neobičajno inteligenco dokazal, da bo Mariborska koča tud; s svojo restavracijo zopet slovela, kakor svoj čas pod vodstvom g. Hlavaca in njegove soproge.
Mariborska podružnica SPD pa ie tudi vedno med prvimi organizatorji tujskega prometa in zavzema odlično mesto pri ustanovitvi, kot tudi v odboru »Zveze za tujski promet v mariborski oblasti«. Pravkar so začeli s pripiavami za razvoj zimskega športa na Pohorju in so izdelali pod vodstvom g. Badjure tik hoče krasno san-kališče, ki bo znaSUo nov razvoj mariborskega športnega' življenja.
To so le glavni obrisi neumornega delovanja mariborske podružnice ŠPD tekom zadnjih 5 let pod železno, a prepotrebno in uspešno disciplino njenega voditelja dr. D. Senjorja. Podružnica je poplačala medtem vse dolgove in še vse ogromne investicijo ter ie dvignila tudi svojo kočo na Klopnem vrhu, kier se bliža število letošnjih obiskovalcev že drugemu tisoču, medtem ko je obiskalo Mariborsko kočo letos že nad -4000 oseb.
Take sadove rodi nesebično, idealno in disciplinirano delo ,če se združijo z velikim ciljem slovenski idealisti k delu za javni blagor. To javno priznanje naj sprejme odbor z odličnim načelnikom tud; z naše strani ob skromnem, a tem pomembnejšem Jubileju na zelenem Pohorju. Dr. Avg. R—n.
Poslednja pot Andreja Slokarja
■Kakor da bi camo nebo sočustvovalo s težko prizadetimi sorodniki in prijatelji pokojnega Slokarja, je nehalo popoldne deževati. In ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti, so se pokazali izza megel sneženi vrhovi Savinjskih planin, ki jih je pokojni tako ljubil: gori nad Triglavom pa je žarelo nebo v zahajajočem solncu.
Nebroj prijateljev ie prihitelo ta dan v ' Domžale ,da se poslove od prerano umrlega. Pripeljali so se kljub slabemu vreme-siu iz najoddaljenejših krajev Gorenjske. Skoraj korporativno je bilo zastopano kamniško sokolsko okrožje, prišli so pa tudi bratje iz Ljubljane Kranja, Jezice, Št. Vida in od drugod. Sokolsko župo Ljubljana je zastopal brat Mošek, Sokola I brata Josip Turk in Viljem Rohrtnann, zastopana sta bila Glasbena Matica in Ljubljanski^ Zvon.
Pred hišo in potem ua pokopališču je zapelo pevsko društvo »Domžale« par v srce segajočih žalostink. Na čeltr sprevoda je korakala z vencem trojica Orjunašev v kroju, potem Sokoli v kroju, gasilci iz Domžal in Vira, za njimi pa so pred krsto nosili še celo vrsto krasnih vencev Sprevod je bil tako dolg, kakršnega Domžale ne pomnijo. Na grobu se je v imenu Sokola in prijateljev poslovil od brata Andreja Siokar-ia starosta Sokola Domžale, nadučitelj T. Petrove. Njegove besede so bile tako globoko občutene in so vrele tako iz dna duše, da so bili celo stari možje grajeni do solz.
Železniška nesreča pri Kresnicah
Snoči, okoli 22. ure, so pripeljali v ljubljansko splošno bolnico neznanega, okoli 20 let starega mladeniča, ki je bil močno razmesarjen. Povozil ga je namreč okoli 19. ure tovorni vlak, ki ie vozi! iz Ljubljane, iti sicer v bližini Kresnic. Stroj mu je odtrgal eno nogo in ga težko poškodoval tudi po glavi in ostalem životu. Kako se je pravzaprav zgodila nesreča, še ni pojasnjeno. Na kraju nesreče pri Kresnicah so našli kolo. s katerim se. je nesrečni mladenič peljal. Očividno je na kakem nezavarovanem kraju hotel čez progo ravno v trenotku, ko je v mraku privozil tovorni vlak, nakar ga je zgrabil stroj in razmesaril.
Mladeniča so -našli nezavestnega in ga odpeljali s prihodnjim vlakom v ljubljansko bolnico. Kdo ie, snoči ni bilo mogoče dognati, ker nesrečnež sploh ni prišel k zavesti. Njegovo stanje ie bilo okoli 11. zvečer silno kritično in je le malo upanja, da bi okreval
Požar v Ljutomeru
Ljutomer. 23. novembra
V	soboto, ob 5. popoldne, je nastal v kozolcu tukajšnjega trgovca Franceta Serše-na požar, ki je prostrano poslopje k.okor tudi zraven stoječo kopico slame popolnima upepelil. Ker je imel Seršen spravljeno v kozolcu vse letošnje seno ta otavi; kak-.* tudi slamo in so zgoreli pod kozolcem spravljeni vozovi in velika skiadmca desk, ima Seršen okrog 100.000 Din škode, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Velika sreča za Ljutomer je, da je stal kozolec sam za sebe in precej daleč cd vseh drugih p-^io-pij tako, da se ogenj kljub močnemu vetru ni razširil, čeravno je kopica slame tlela še v nedeljo popoldne. Ker je bilo poslopje brez stanovalcev jn zaklenjeno, ter je začelo goreli v sredini od znotraj, ni dvema, da je zanetila ogenj zlobna roka
Pri tej priliki se je ponovno pokazalo, kako slabo organizirana, nedostatno r-piemlje-na in ueizvežbatia jc trška požarna hramba, ki je dospela na komaj par 100 korakov od gasilskega doma oddaljeno pogorišče šele čez 25 minut tako, da bi jo bili skoro prehiteli okoliški gasilci, ki so dospeli v večjem številu na pomoč. Merodaj-ni krrgi bodo pač morali obračati domačemu gasilskemu društvu! več pažnje iu mu nuditi potrebno moralno in gmotno podporo, da se reorganizira, boljše izvežba in opremi, da bo v bodoče kos svoji nalogi, kar je tem potrebnejše, ker smo imeli v tukajšnji okolici samo v preteklem mesecu kar štiri veC-je požare.
Tragičen dogodek radi prevelike vestnosti vojaka
V	Zagrebu sc je dogodila v torek zvečer v klet;: vojašnice 35. p.p. vsled prevelike vestnosti skladiščnika kaplarja Milorada Jovanoviea tragična nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Kaplar Jovanovič je v zadnjem času opažal, da mu je iz skladišča v kleti izginjal kruh. Dalj časa je pazil, da zaloti tatu. vendar se mu to ni posrečilo. Končno je prišel na nesrečno idejo, da je nastavil tatu zanjko, v katero bi se sam ujel. Skladišče za kruh je bilo oddeljeno s slabimi lesenimi vrati s primitivno železno kljukico Kaplar Jovanovič je nato napeljal iz glavnega kabla na to kljukico električen tok z običajno žico Naravnost čudno je, da se pri tem delu sam ni ponesrečil.
poje naslovno ulogo ga. Žaludova, princezi-iijo Evdoro pa ga. Lovšatova, Žida Eleazaria Orlov, kardinala Rumpel in princa Leopolda Kovač. Vstopnice so v predprodaji v dnevni blagajni v operi.
Abonente .reda A opozarjamo im spremembo repertoarja v ljubljanski drami. Predstava zanje 1k> me>to v četrtek v petek zvečer. Sprememba repertoarja je bila potrebna radi obolelosti gosp. Levarja.
Zbori, mesečna revija za novo zborov* sko glasbo. Urejuje Zor ko Prelovec, izda« ia pe vsko društvo »Ljubl janski Zvon ». No* vemberska številka prinaša moški zbor (-Pjesmc od kola*> zagrebškega skladatelja Marka Tajčeviča, v decemberskem zvezku, ki bo imel obširno književno prilogo (16 strani) bodo objavljene skladbe V. Mirka, P Jereba. E. Adamiča in St. Premrla. Ves letošnji letnik »Zborov« bo obsegal 32 skhdb na 76 straneh in 56 strani glasbeno* književne priloge. Kompletni letniki, veza* ni in nevezani bodo društvom in pevcem šo na razpolago. — Naročite!
Gozdič je ž« zelen. Narodna ne sem, primerna za nagrobni«*. Za moški zbor harmo-niziral Josip Pavčič, izdalo pevsko društvo »-Ljubljanski Zvon >. Cena prvi kupljeni par-tituri 5 Din: če si nabavi društvo notni materija] nagrobnice za ves zbor, stane posamezna partitura le 1 Din 50 p. V žalne akorde odeta narodna pesem se bo pri pogrebih prijateljev in znancev hitro priljubila. Lepa je in ne težka, dostopna vsakenva moškemu zboru. Pevskim društvom jo ponovno priporočamo!
oŠale za male.» Marije Grošljeve: oŠ as le za male«. slikanica, založila Tiskovna zadruga. Ona 32 D m. Poleg ljubke «Čebe* lit brenčelice», k; smo jo naznanili pred
V torek, ob 8. zvečer, je stražil pred vrati skladišča redov Ivan Ivanjek, star 24 let in doma iz vasi Škaričevo v varaždinskeni okraju. Nihče ne ve, kaj je pravzaprav Iva-njes iskal v kleti: ali je hotel vzeti kruh, ali pa samo pregledati klet, za kar je imel kot straža pravico. Nedvomno pa je prijel z roko za usodno kljukico. Najbrže je imel vlažne roke, vsled česar je dobil silen udarec električne struje, da je obležal na mestu mrtev. Razen manjših opeklin oa roki pa tii bilo na njem nobenih drugih znakov udarca električnega toka. Kaplar Jovanovič je pri zaslišanju priznal, da je napeljal stru-jo v kljukico, da zaloti tatu. Niti sanjalo pa se mu ni, da bi mogel radi tega kdo izgubiti življenje Proti kaplarju Jovanoviču je uvedena preiskava, truplo ponesrečenega vojaka pa so prepeljali v prosekturo vojne bolnice.
Nevaren »kolesar"
V torek, okrog 18. ure, sta v neko gostilno v Stari Loki v spremstvu nekega civilista nenadoma vstopila dva orožnika. Neznani civilist je bil policijski nadzornik g. Žajdela iz Ljubljane, Ki je ostal pri vratih. Čim ie eden izmed fantov, ki so igrali pri mizi karte, opazil orožnike in policijskega nadzornika, se je dvignil in obstal kakor okamenel. »Podobice« so mu padle iz rok na mizo in kri mu je izginila z obraza.
»Lojzeta Tepino iščemo!« je presekal neznansko zadrego nato orožnik. — »Vi ste pa pravi!« je pridal nato še policijski nadzornik in stopil k mizi. Fant ni niti malo protestiral, kajti bi! ie res pravi, že dolgo zasledovani kolesarski tat, 311etni Alojzij Tepina, po poklicu ključavničar, doma iz Stražtšča pri Kranju. Tepina je moral orož-
Ljubljana, 24. novembra.
Železniški vlomilci
Jože Dime je 26leten visok fant iz Po* nove, njegov tovariš Jože Anžur, posestni* kov sin iz Spodnje Zadobrave pa je maj* hen, rejen, rdečeličen možiček, ki živah* no gestikulira z rokami.
Oba sta znana tatica. Obtožnica ju dol* ži. da sta ponoči od 13. na 14. marca letos na glavnem kolodvoru v Ljubljani vzela iz zaklenjenega vagona okoli 40 na ševjota ter 3 pakete ženskih rut, kar je bilo vredno 3745 Din. Tiča uzmoviča pa s tem še ni* sta bila zadovoljna Dno 12. maja letos sta se spet dobila v Lazah. kjer sta se prav tako spravila nad vagone in sta ukradla raznega blaga za obleke za 11.000 Din. Jo* že Dime je delal tudi na svojo pest. 7. ma* ia zvečer je vlomil v barako Marije Romih v Litiji, kjer si je sladkosnedež privoščil kar 40 kosov čokolade, razne sladkarije, pomaranče, klobase in marmelado, vse vred ro okoli 1000 Din.
Obtožena dolgoprstneža sta se predsta* vila drug drugemu že kot gojenca mari* borske kaznilnice, kjer sta živela par let, obsojena radi hudodelstva tatvine. Letos marca sta imela zanimiv «rendezvous» pred Prešernovim spomenikom, kjer sta se do* menila za prvo tatvino. Zvečer nato sta se sestala na glavnem kolodvoru, kjer sta si* loma odprla vagon. Oba zvračata krivdo
par dnevi, je agilna Tiskovna zadruga za letošnjega Miklavža in Božič izdala še eno slikanico, ki po lepoti prvo še skoraj pre* kaša. Slikanica vsebuje za otroke mnogo več kot pove to naslov. V živih pestrih barvah nastopajo in uganjajo svoje burke razni škrateljčki in palčki, poredneži in navihanci. vsakdanji in bajeslovni, dvo* in četveronožci. Eni muzicirajo, drugi kvarta* io, tretji mlatijo, četrti se kregajo, itd. Vse pa razlaga s svojo živo besedo gospo* dtčna Grošljcva kot n. pr. Poje v grmu ptička: Pridite vrh grička. Tam je lepa družba zbrana, bobna kos, trobenta vrana, jastreb pa na vijolino svira «Lepo domovino«, Pridite vrh grička poje v gozdu ptička.
Slikanico želimo vsem našim malčkom.
Pemetrova dramska nagrada za 1.1925/26 je bila podeljena dramatiku Ahmedu Mu-radbegoviču za njegovo dramo -rStekel pesa. Pisatelj je preiel 10.000 Din z motivacijo, da je njegovo delo polno nedostatkov. a priča vendarle o nespornem odrskem talentu, ki prekaša komediografa Pecijo Petroviča, pisatelje Begoviča, Strozzija in Mesarica.
Hauptinannova «Dorothea Angermanns. katero so igrali proti o nedeljo na sedemnajstih nemških odrih hkratu. je v Monakovem propadla. Prvo in drugo dejanje so gledalci mirno prenesli, tretjega in četrtega bo iz-žvižgali. Drama obravnava usodo pastorjeve hčere, katero z^^lie n>"nn'rM<»-i človek. Junakinja mu sledi in slednjič oba pogineta. Stvari očitajo, da je ideino zastarela, formalno pa je dobro obdelana.
niku pomoliti roke in v par trenotkih ae stal močno uklenjen sredi sobe.
Varnostne oblasti so predrznega in prekanjenega uzmoviča preganjale že nad šest mesecev, toda Lojze se je znal vedno spretno umikati. Tepina je imeniten kolesarski dirkač, tujega kolesa pa kar videti ne sme. Premeril je na »izposojenih« kolesih že veliko poti in se zadržaval sedaj na Gorenjskem, sedaj zopet na Dolenjskem ali Notranjskem. Tekom časa, ko je užival svobodo, je pokradel okrog 15 koles, ki jih' je seveda sproti pTodajal in sicer pod ceno. Kadar slučajno ni mogel do kolesa, je poskuša! srečo tudi z drugim; tatvinami Kot izučen ključavničar se je bavil tudi z vlomi. vendar pri tem ni imel posebne sreče. Kadar jc imel denar, je rad nastooal kot kaval-ir in dvoril natakaricam po gostilneH,
Pred nekaj dnevi je ljubljanska policija zvedela, da gre Tepini slabo in da je zaposlen v Škoiji Loki pri neki novi stavbi. V torek se je odpeli a> gori nadzornik g. Žajdela in stopil v stik z orožniki. Ti sp kmalu ugotovili, kam Tepina zahaia in tako se je res posrečilo ptička dobiti v kletko. Tepina je prenočil v zaporih škofjeloškega sodišča, danes dopoldne pa se je moral seliti z Gorenjskega v Ljubljano, loet bo nastanjen do nadaljnjega v zaporih deželnega sodišča.
za svilo
in volno
drug na drugega. Dime pravi, da je iz va* gona ukradel blago Anžur, ki je tudi va*> gon odprl, a Anžur trdi, da pri tej tatvi* ni sploh ni bil navzoč. Anžur, ki se je po tatvini skrival in živel par mesecev roman« tično cigansko življenje, kjer je pil iz pol« ne čase ljubezen sedemnajstletnih cigank, kakor piše svojemu bratu, je priznal sodni* kotn, da ne zna piti samo ljubezenske sla« je, temveč tudi pošteno, gorenjsko slivov* ko. Rekel je, da se je letos 13. maja zve« čer in ne 12.. na večer tatvine, peljal v Li« ti-jo. Ko je vlak v Zalogu obstal, je Anžur stal pri odprtem oknu iu gledal v noč. Tedaj je pa pTistopil Dime s trebušato steklenico opojne žganjice in ga povabil s seboj. Anžur je pozabil ua sestro, h ka* teri se je peljal v Litijo, pozabil je n«; ves svet in stisnil na sreč steklenico ter jo je! dušiti. dokler je ni na pol zadušil — izpraznil. Potem jc pa šel z Dimcem ter m^i pomagal nesti ukradeno blago iz žita v hosto.
Sodniki so o tem zagovoru precej dvo* mili. Glasom obtožnice jc Anžur odtrgal pri vagonu v Zalogu plombo, odprl vrata in podajal Dimcu bale blaga, ki ga je sled* nji lovil in zmetal v živo mejo. Potem sta šla nekam po samokolnico :n blago odpc* liala v gozd. Anžurjev Jože ima zelo kra* tek spomin, dejal je, da je ukradel v Ro* mihovi baraki v Litiji samo par tablic čo* kolade, par klobas in steklenic marmela* de. največ za 100 Din. Pripomnil je sodni* kom, da ga še nc poznajo, saj je pošte* njak, da ga je treba iskati, Romihova jo pa sama kriva, da ji jc denar vzel. On je šel mimo, baraka je bila odprta, mesto, da hi drugi blago pobrali je on vzel malenkost ter si privoščil .skromno večerjo.
Dime: «Gospodjc, oči naj mi izkapaj-o, če sem kradel v Ljubljani; Anžurja senv res čakal na glavnem kolodvoru, da bi mi dal kaj ukradenega blaga«. Državni pravd* nik: «Če mu niste nameravali pomagati, zakaj ste pa zraven staji?« Dime: «Špeku* Iiral sem, da mi sam kaj podari. S svojim govorjenjem me je tako omamil, da sam nisem vede!, kako sem taval za njim.« Dr* žavni pravdnik: «Po vsej sili trdite, da ie bil Anžur z vami. On pravi, da ni bil. Če ni bil, priznajte, saj je tatvina v tovari* šiji še hujše kaznovana?» Dime: «Bil je bil. kar jc res, je pa res.«
Priča Micka Kukovčeva je izpovedala, da ji je rekel Dime po tatvini v Litiji, da se je tako piškotov najedel, da ga jo kar glava bolela in da je pripomnil, da bo ostalo sladkarijo odnesel v Ljubljano. Dime sc je bridko pritoževal, da je razdal ljudem toliko blaga, tako Kukovčevi ma* teri in hčerki za 2 obleki, pa sta mu še nekaj ukradli: seveda si mož to tatvino najbržo izmišlja. Predsednik: «Da, da, ubo* gi Dime, takole so ljudje nehvaležni!« Po* tem je skočil Dime kvišku: a Ah. pomislite gospodje, Omahnovim sem tudi dal čez 5 metrov blaga, pa so me grdeži naznanili.« Predsednik: «Seveda. pošteni so bili, ker so poklicali orožnika.«
Jože Dime in Jože Anžur sta bila obso* jena vsled hudodelstva tatvine po §§ 171, 173, itd. in sicer Dime na 6 let težke ječe, a Anžur na pet in pol leta s poostrenjem.
.Vcvo mesto, 23. novembra.
Dosmrtna ječa za rop
Razprava proti delavcu Francetu Turku radi roparskega napada na posestnika Fab* jana v Gor. Sušicah, katerega je težko ru= nil in mu vzel 370 Din, je bila končana pozno ponoči. Senat je stavil porotnikom dve vprašanji: glede ropa in glede težke telesne poškodbe. Porotniki so potrdili obe vprašanji z 9 proti 3 glasovom, nakar ic bil Franc Turk obsojen na dosmrtno ječo.
S to razpravo je bilo zimsko porotno zasedanje novomeškega sodišča znklju* ceno.
.•i
Edini eninentni tuski velefiim.
Bliža se zgodovinski dan kinematografije v Ljubljani.
,»Carjev glasnik1
Mihael Strogov
Mojster-rež ser................ Turžarski V. — Rus
Ča jev elasnik................Lan Možuh n — Rus
Nad a Feo orovna ..............Natalija Kovan ko — Rusinja
Car Aleksa ider II...............E Gaidarov - Rus
Vasi! ie Feodorov . .'............ . Vladim r Kvan n - Rus
General Ki ov................Knei P. Kugušev — Rus
To je Baikan-film, ki pride v	kino , Okop"
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
četrtek, 25.: Zaprto. Potek. 26.: «Macbeth». A. Sobota, 27.: Zaprto.	.
Nedelja. 28.: ob 15.: <■ Doktor knock ah Triumf medicine«. Ljudska predstava, znižane cene. Izv. Ob 20.: «Kovarstvo in ljubezen«. Premijera. Izv. Fondeijek, 29.: «HIapci». E.
Ljubljanska opera.
Četrtek. 25.: «Figarova svatba». D. Petek. 26.: «Carmen». E. Sobota, 27.: «Grofica Marica«. C. Nedelja, 28.: «Židovka». Premijera. Izv. Pondeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30.: »Mrtve oči«. A. Sreda, 1.: ob 16.: cProdana nevesta«. Ljud* ska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče.
Četrtek. 25.: «Miss Hobbs«. B. Zadnjič v
sezoni. Petek. 26.: Zaprto. Sobota. 27.: «Lepa Helena«. A. Nedelja, 28.: «G-ofica Marica*.
Orkestralne drnštvo Glasbene Matise
nujno prosi svoje člane godalnaga orkestra, 2 flavti, oboo in klarinet, da se točno in zanesljivo udeleže skupne vaje v petek, dne 26, t m., ker je novinarski koncert pred durmi.
Figarova svatba vnovič na repertoarj«. Mozartova opera - Figarova svatba;* spaja, med najbolj uspele komične opere svetovne glasbene literature. Njena glasba je izredno lahka, dopadljiva in prikupljiva. Dejanje opere je pestra, toda njegova verna in živahna slika značilnosti iti mentalitete Mozartove dobe. Neka posebnost je, da so vse osebe, bodisi glavne ali stranske, muzikalno izredno popolno označene. Zasedba dela je letos ista kakor v minuli sezoni. Grofico Kovino poje ga. Žaludova, služkinjo Suzano >rdč. Thaler jeva, paža Kerubina pa grn Poli-čeva. Grofa Almavivo poje gosp. M it rov ie, slugo Figara pa gosp. Betetto. Zdravnik Bar-tolo je tudi v tej operi gospl Zupan, učitelj gl?«be Basilio Pa gosp. Kovač. Ostale uloge pojo gdč. Potučkova in ga. Ribičeva ter gg. Janko. Mohorič, Perko in Sekula. V tretjem dejan iu nastopi tudi balet.
cCarmens- ua ljubljanskem cdru. V petek zvečer se poje v ljubljanski operi za abonente reda D Bizetova opera -Canneiv* z go. Thien-vjevo v na-lovni ulogi. O-tala zasedba je v rokah gdč. Thalerjeve. ge. Ribičeve in ge. Poliče ve 1er trg. Knittla. Holod-kova in Zupana. Predstava spada v okvir deljenega abonmaja in se uprizori za red B.
Premijera Hailevvjerc opere cžidovkau Po daljšem presledku se poje v ljubljanski operi zopet velika opera francoskega komponista HaIIevyja: ržidovkar*. To delo je poleg «Hugenoto\-> brez dvoma ena najlepših oper starejše operne literature. Pisana je v velikem stilu in z izredno hvaležnimi partijami. Pri sedanji ljubljanski uprizoritvi
Porote
Domače vesti
*	Iipremembc v državni službi Redni ptofesor na tehnični fakulteti v LJubljani dr. Maks Samec ie pomaknjen v 2. skupino I. kategorije, statističar Franc Kuster pri direkciji državne statistike v Beogradu pa v 1. skupino II. kategorije. Skladiščnik ljnb-liz tiske carinarnice Boža Koutič je premeščen h glavni carinarnici v Split, Angela Kravos-Lombar, učiteljica na Viču, ie imenovana ra stalno predmetno učiteljico na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Vinko Čer-ne, poštni uradnik na Bled.u je na.lastno prošnjo upokojen.
*	Novi šef izseljeniškega kosnisarljata v Zagrebu. Za šefa izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu je imenvoan Evgen Ouinc, za tajnika komisarjata pa dr. Vladimir Barac.
* Odlikovanje. Z redom Sv. Save IV. raz. je na predlog min. za gradjevine odlikovan inž. Matija Kraje, direktor Gradbene direkcije v Ljubljani.
*	Pomorska zrakoplovna šola. Iz Beograda poročajo, da je na predlo; vojnega ministra kralj podpisal uredbo o ustanovitvi pomorske zrakoplovne šole. Šola bo imela tri oddelke in bo nameščena v Boki Kotor-ski.
*	Promocija Na beograjski univerzi je bila te dni gospa Vukosava Branisavljevič rojena čabrinovič, promovirana za doktorico vsega zdravilstva. Gospa je sestra sarajevskega atentaitorja Nedeljka Čabrino-vJda.
*	Iz notarske službe. Minister pravde je notarja Steva Sinka iz Velikih Lašč premestil v Škofjo Loko.
*	Absolventi juridične fakultete, ki hočejo položiti državnoslovni drž. izpit še tekom tega koledarskega leta morajo vložiti svoje prošnje pri predsedniku komisije, dvornem svetniku Kremenšku, (Bleivveisova cesta I. nadstr. št. 33.) najkasneje do 5. decembra.
*	Dr. .Mikič na propagandističnem potovanju. Znanemu ljubljanskemu zdravniku dr. Fedoru Mikiču je kot delegatu Saveza trez-vene mladeži poverjena naloga, da prepotuje vso Dalmacijo, Vojvodino in Južno Srbijo v svrho ustanovitve novih udruženj »Save-za trezvene mladeži« v krajih, kjer še ni teh organizacij. Dr. Mikič bo po vrsti posetil Kariovac, Bakar, Sušak, OguHn, Split, Šibenik, Dntiš. Drvar, Travnik, Sarajevo, Vardište, Užicc, Staiač, Niš, Skoplje in Gievgjelijo, a na povTatku še vsa večja mesta Vojvodine. Ministrstvo prosvete ie naročilo šolskim upravam, naj po možnosti pospešujejo dr. Mikičevo propagando.
*	Važno za one, ki zahtevajo potrdila o službovanju v vojski. Ministrstvo vojske in mornarice je izdalo pojasnilo, naj se vsi oni vojaški obvezanci, ki so služili v vojski pred vojno in v vojnem času do demobiiiza cije leta 1920., a potrebujejo potrdilo o njihovem službovanju v vojski, obračajo tozadevno na svojo pristojno vojno okrožje. Komande vojnih okrožij bodo zbrale vse potrebne dokumente za ureditev tega vprašanja ter potem izdale potrdila, v kolikor so za to pristojne, ali pa bodo prepustile višjim predpostavljenim, da izdajo one potrebna potrdila. Potrdila izdana državnim uradnikom in uslužbencem, potrebna v svrho kategorizacije službenih let in pokojnine, morajo vsebovati vse potrebne podatke, zato mora vsak prosilec v prošnji točno navesti, v kakšno svrho potrebuje potrdilo, da sc vpišejo odgovarjajoči podatki.
Za JKliklavža in Jožic
znatno znižane cene
pri v-em zimskem blaeu. kakor pri velurjih, ženskih in moških štoiih. perilnem in posteljnem blagu, porhantu in kovtrih ter vsem drugem blagu.
v novi trgovini Josip Šlibar,
▼ Ljubljani, na Starem trgu 21, poleg Za-laznika.
Oglejte si zalogo!
*	Ureditev grobišča na Kajmakčalanu.
Nedavno so se pričela dela za ureditev grobišča padlih junakov na Kajmakčalanu. Grobov; so očiščeni od plevela, ograjeni z žico ter na njih postavljeni železni križi z imeni junakov. Popravljena je pri tej priliki tudi hišica, v kateri je dolgo žive! naš kralj kot prestolonaslednik in vrhovni poveljnik vojske. Obnovljena je tudi ccrkev na Kajmakčalanu.
*	Dinarski dan. Prilikom šeste obletnice rapallskega dne se je vršHa po vsej Sloveniji zbirka na korist bratom onstran naših srartic. V oosamernih krajih je zbirka prinesla: V Ljubljani 12.647.55 Dm in 8 lir, SK Ilirija od tekem za »Gosposvetski pokal« Din 2.283.50, Društvo »Soča« v Ljubljani Din 400. društvo »Soča« v Boh. Bistrici Din 100, Sckoisko društvo Gornji grad Din 120, Vinica (zbirala g. učit. Milan Jereb in gdč. učit. Zora Blinc) Din 316, Stara Fužina < zbirala organa fin. kontrole gg. Reja in Po-povič) Din 222.50. Hajdina, III. razr. osn. šole Din 10, Poljane nad Škofi o Loko (zbiralo šol. upraviteljstvo) Din 160, Do!. Lendava, zbirala šolska mladina Dm 691.20. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice se vsem prirediteljem dinarskega dne in vsem darovalcem za rodoljubno pomoč iskreno zahvaljuje. Tem potom prosi tudi vsa ostala društva in svoje podružnice, da mu nakažejo nabrane svote.
*	Naši Amerikanci zopet za poplavljence. Uprava newyorškega lista --Glas Naroda« je že zopet nabrala v korist našim poplav-liencem in sicer drugo pošiljko v znesku dolarjev 106.25 in tretjo pošiljko v znesku
dolarjev 175.05; svote se porabijo za poplavljence v Sloveniji. Našim požrtvovalnim rojakom v Ameriki izrekamo za njihove velikodušne darove najiskrenejšo zahvalo. Darovi bodo razdeljeni med naše najpotrebnejše v zavesti, da so prihranki težkega dela naših ameriških rojakov, a dani iz rodoljubne požrtvovalnosti in ljubezni do našega naroda in domače grude.
♦ »SIovansky Pfehled« o »Družbi sv. Mohorja« in o .Vodnikovi družbi«. Ugledna vseslovanska revija »SIovansky Pfehled«, ki izhaja v Pragi, piše v svoji zadnji številki: »Ostre polemike v dnevnih listih je izzvala nedavno tega takozvana afera Mohor jeve družbe, do vojne največjega slovenskega izdajateljskega podjetja, ki je štela okrog 90.000 članov. Je to (od L 1860.) posebna cerkvena bratovščina s sedežem v Celovcu, v kateri po pravilih odločujejo njeni celovški člani, v gotovih stvareh pa tudi celovški škof. Imetje te bratovščine se je naravno zbiralo iz vseh delov Slovenije v Celovcu, kjer si je »Družba« že pred desetletji zgradila veliko palačo za tiskarno, uredništvo in upravo. Po st. germainskem miru bi morala ta bratovščina, čiie člani sedaj večinoma žive v kraljevini SHS, likvidirati, toda tu so se pojavile težkoče pri vprašanju razdelitve imetja. Slovenci so sedaj razdeljeni na tri dele in vsak od teh zahteva za-se gotov delež tega velikega imetja. Koroški Slovenci smatrajo to podjetje za nekako svojo sigurno dedščino in protestirajo proti od svoji tvi svojega imet-ka. »Družba sv. Mohorja« se torej nahaja v kočljivi krizi. Svoje dni ie imela vsekakor velik pomen za slovensko ljudstvo, toda sedaj že zdavna ne zadošča zahtevam sedanjega časa. Njeno nalogo Uudskega izda. jateljstva sedaj nspešno prevzema napredna »Vodnikova družba«, ki bo izdajala vsako leto — a letos je že izdala — 4 knjige za svoje člane (za 20 Din) Letos je izdala veliko pratiko za 1. 1927. dve leposlovni in eno poučno knjigo. V celem je bi-lo letos v oktobru razposlanih nad 60.000 knjig »Vodnikove družbe« v se kraje Sloveinje.»
*	Almanah »Jadranske Straže« izide tudi za 1. 1927 Bo zelo razkošen, ker bo tiskan v Ljubljani in ga bo krasilo poleg mnogih slik v tekstu tudi 72 slik na celi strani v bakrotisku. Cena kakor lani. Poverieništvo za Maribor in okolico in Ptuj je prevzel dosedanji poverjenik g. Josip Ci.ian v Mariboru. Vrazova ul. 6. Lanska naklada tega almanaha (25.000 izvodov) je bila razprodana že v prednaročbi: sigurno bo tudi letos vsak ljubitelj lepe knjige šege' rad po tej razkošni knjigi, ki je neouhodno potrebna za vsakega, ki hoče biti iniormiran o našem moriu. Dalmaciji itd. Ob tej priliki prosi poverjenik vse p. n. lanske naročnike tudi one, ki niso plačali naročnine pri naročilu. da bi mu sporočili vse nedostatke lanskega letnika, posebno, ako niso prejeli naročenega tega letnika.
*	Vsem darovalcem v vednost! V trži-škem sodnem okraju se ie nabralo za poplavljence v Sloveniji 16.423.50 Din in 2 zaboja obleke. Občini Žiri se je izročilo 1700 Din, ki so bili izrecno darovani v ta namen, 3000 Din ie prejel po povodnii oškodovani mlinar Pogačnik z Brezovega pri Kovoriu ostanek in oba zaboia obleke se ie odoosla-lo oblastnemu odboru »Rdečega križa« v Ljubljani. Pripravljalni odbor društva Rdečega križa v Tržiču izreka tem potom vsem darovalcem iu nabirateljem — iskreno zahvalo
*	Ogromen nasip proti poplavi. V Som-boru se je vršila predvčerajšnjim konferenca. katere so se udeležili zastopniki prometnega ministrstva in delegati vseh vodnih zadrug v Vojvodini. Konferenca ie razpravljala o vprašanju, kako bi se ob priliki evenruelne poplave mogla železniška proga in nasip pri Bogojevu zavarovati pred katastrofo. Storien ie bil sklep, da se takoj prične gradit! velik nasip, ki nai bi brani! ne samo železniško progo, marveč tudi približno 100.000 oralov plodne zemlie Nasip bo dolg šest kilometrov Gradbeni troški so proračunjeni na deset milijonov dinarjev Prometno ministrstvo bo prispevalo 3 milijone dinarjev
*	Spomlad v jeseni. Davčni uradnik g. Stanko Pleškovič v Žužemberku nam je poslal že precej razvit drugj letošnji plod jabolka, utrgan na posestvu g. Alojzija Veli ovca v Liscu — vsekakor čudna igra narave v pozni jeseni. Iz Čadrama pri Oplot-nici pa smo od tamkajšnjega šolskega upravitelja g. Frana Brgleza prejeli še živega hrošča, ki ga ie zaloti! na enemu tamkajšnjih »bubikoptov«, kjer je najbrže iskal toplega zavetia.
*	Cerkven rop v Ozlju. Pretekli teden so neznan! tatovi obiskali župno cerkev v Ozlju ter odnesli zlat kelih. medeno pokrivalo 3 cerkvena ogrinjala iz finega, belega platna, obrobljenega s čipkami ter 3 altame prte.
*	Smrtna nezgoda. V gozdu nad Sv. Križem pri Mariboru je pretekli pondeljek posestnik Ferdinand Mand! v družbi s svojim delavcem podiral neki kostanj. Ko je bilo za padec že vse pripravljeno, je vihar drevo zasuka! v drugo smer. Mandlu. ki se je hotel raglo umakniti, je pri begu spodrsnilo, tako da ga je drevo zadelo na glavo in je nesrečne? obležal na mestu mrtev.
*	Tragedija slovenske rodbine v Franciji. Iz Roseile Moselle v Franciji je prišlo poročilo, da se je v slovenski rodbini Ternik prigodila rodbinska žaloigra. Vilibald Ternik je ustreli ljubimca svoje žene — Avgusta Pučnika, ki je bi! pri Ternikovih na hrani in je imel intirrmo razmerje s Terai-kovo ženo.
I3II0 Dotrebšcine
v največji izbiri ima stalne v ?alo2' FRANC BAR, L'ubl ana
Cankarjevo nabrežie 5. Te'pf. 407
*	Cigan obsojen na smrt. Okrajno sodi šče v Beogradu je cigana Dimitrija Mitrov ča obsodilo na smrt, ker Je onečastil neko sedemletno deklico ter jo potem zadavil.
*	Ponarejanje naših kolkov. V zadnjem času so prišli na sled falzifikatom naših kolkov. Falzifikati po 10, 20., 250, in 500 Din so bili izdelani v Nemčiji in se najlažje spoznajo po naslednjih razlikah: pri kolku za 500 Din je zadnja ničla prevlečena s črtico oni po 250 Din so izdelani potom litografije Sama slika ponarejenih kolkov je po dolžini in širini za eno tretjino milimetra večja kakor original.
*	Prodaja pokvarjenega mesa v Splitu. V Splitu so zdravstvene komisije našle v raznih mesnicah pokvarjeno meso. Ker se ie pripetilo celo več slučajev zastrupljeni, so bil! vsi ti mesarji izročeni sodišču.
*	Sreča v loteriji Srečka št. 64.833 z glavnim dobitkom 300.000 Din je bila. kakoT smo zvedeli, tudi to pot prodana pri glavni kolekturi bančnega komanditnega društva A Rein i drug v Zagrebu. Kakor se nam poroča z merodajne strani, je bila polovica predana v Ljubljani, polovica pa v Celiu.
*	Pozor! Prečitajte današnji oglas »Epo-halna novost«.
*	Bolečine v želodcu, zaprtost, bolečine v črevesih, slabo prebavo, glavobol, Wedo-ličnost, ozdravite najhitreie z naravno Franc-Jožefo grenčico, ako spi.iete pred spancem zvečer peho čašo Franc-Jožefove grer.čice. Špeciialisti za prebavne bolezni priporočajo vsakomur to priprosto sredstvo Dob! se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.	64
*	Proti slabokrvnosti, bledic! in slabemu teku izbomo deluje Kolaferrin (železna aro-matična tinktura z kolo). Izdeluje lekarna Mr. Bahovec. Ljubljana »Zvezda*-. Kongresni trg 12.	1453
*	Volno, bombaž za stro'no pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana. Stari trg 12. in 2;dnvska ulica 4.
ITO zobr>a Dasta najboljša
*	Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufaktura Liubrana, Tavčarjeva ulica 7.
4» ases i
B 3 n ■- s • M4
O-nes
ec7i
tMA7L£P£
ir>OUOČN£, *	Si
^vSiM VElEFj^ vseh i


i
nAacciA
ALBAN I. 'olca enoel L.».l.;0t6OVR. w di67eble. P.ka/-VDEaS
no,CjNM-NI AVSK,
ELITNI KINO MATICA
Iz Liubljane
u_ Ljubljanski Grad. Odkar je postal ljubljanski Grad pravcata stanovanjska kolonija, se je tudi družabno življenje ielo gibati v povsem drugačni sme.i- enorneje, čvrsteje in smotreno. Ni zadostoval samo prijateljski ton med posameznimi strankami — družinami, spontano ;e vzklila ideja prosvetne organizacije, ki bi počasi obsegala vse panoge prosvetno družabnih možnosti. Napredno kulturno in politično drušrvo ljubljanski Grad je precei prve dni svojega obstoja strnil v svoje vrste dobršni del prebivalstva. priredilo vrsto poljudno znastve-nih in politično informacijskih predavanj in končno — ustanovilo še knjižnico, ki ie na vsak način pri številu 700 prebivalcev emi-nentne važnosti Res. da so z ustanovitvijo knjižnice zdržene ogromne žrtve, ali žrtve so vredne koristi, ki jih bo kn;:žnica rodila. Sicer ie šele v povojih ali začetek je. Knjige se že izposoju;eio in sicer proti malenkostni vstopnini in odškodnini — bo p? treba graditi dalje Ker društvo in knjižnica še nimata rezervnega ali kakršnegakoli ion da, se upravičeno obračata na občinstvo in posamezne ljubitelje narodne prosvete. da priskočijo na pomoč društvu ali z denarnimi prispevki, ali pa s knjigami, katere bi lahko pogrešali. Knjige nai se pošljejo na Napredno kulturno in politično dTušrvo »Ljubljanski Grad«.
u— Potres. Dne 23. t. m. ie seizmograf v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležil šibak potres ob 17.49.3S na razdalji 20 km od Ljubljane. Mnogi so ga čutili tudi v Ljubljani. KdoT ga je čul. naj poroča omenjenemu zavodu.
u— Živinski seiem. V Ljubljani se bo vršil prihodnji sejem z3 živino v sredo dne 1. decembra.
u— Vidovičev klub sporoča da dospe koncem tega tedna v Ljubljano veliki vzga-jatelj in vodja etične-prosvetne šole v Sarajevu g Miljenko \ idovič Za njegov prihod je klub določil sledeči spored, na katerega opozarja članstvo in javnost. V pe tek ali soboto spreiem na kolodvoru, dar. prihoda in uro objavimo kasneje. V soboto poooldne obisk pri nro^vptnih oblasteh, popoldne ob 4. v Akademskem kolegi iu konferenca profesorskega zbora Vidovičevih tečajev, zvečer pozdravni večer: v nedeljo ob 10. dop. javno predavanje v Mestnem domu Miljenko Vidovič predava o temi: »Dve kulturi.«
u— Začetek radiotečala. Tečai o radio-
tehniki in njeni vedi se bo začel v soboto dr.e 27 t. m. ob 6. zvečer. Vse prglašence uljudno prosimo, da se ob tej uri zanesljivo
Hitite, da ne zamudite, ker se daues zadnji dan predvaja bogato filmsko delo iz seksualnega življenja
,,Ali smemo moS&ati"?
Conrad Veidt nam pokaže v tem filmu, kako bridko in kruto se maščujejo grehi mladosti.
Zelo priporočljiv film mladini od 17. leta naprej da se ve varovati usodnih zank živ Ijenske pogube.
Predstave od 4, pol 6-, pol 8. in 9. uri.	KINO IDEAL.
zglasijo v fizikalni dvorani državne realke
(Vegova ulica II. nadstropje, desno.) Pred začetkom tečaja se bodo tam sprejemali še novi priglašenci.
u— 75 letnico svojega rojstva praznuje danes v krogu svoje družine obče spoštovani in splošno znani trgovec in posestnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani gospod Josip Bahovec. Jubilant je še čil in zdrav. Njegovim številnim gratulantom se pridružujemo tudi mi, želeč mu, da bi še dolgo vžival sadove svojega dela.
u— Božična darila v veliki izbiri, orožja in potrebščine za lovce, najceneje pri pu-škariu F. K. KAISER, Ljubljana, Šelenbur-gova u!ica 6.	256
u—- Pevski odsek gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj priredi letos v kazinski dvorani Miklavžev večer za otroke in sicer dne 5. decembra od 16. do 18. ure. Starši, ki nameravajo pripeljat! svoje otroke, naj se zglase v teku tega meseca v dvorski knjižnici ob delavnikih med 17. in 19. uro. Ker ima društvo popolnoma nov# obleke za ta večer, zato bo tudi nastop M:k!avža zelo sijajen.
u— Za sokolski dom ca Taboru, sta darovala mesto cvetja na grob pokoj. Andreja Slokarja v Domžalah g. Ivan Findeisen. tajnik francoskega konzulata in soproga Din 100, Mart. Brišnik, šol. upravitelj v p. pa 50 Din.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 prestopek razgrajanja, 1 prestopek trgovskih predpisov, 1 najdba ročnega vozička, 2 prestopka prekoračenja policijske uTe. 1 ogenj v dimniku, 4 prestopki pasjega kontumaca in S prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni dve in sicer: 1 radi tatvine in 1 radi neplačanega užitka.
u— Žepne tatvine. Pred izložbenim oknom tvrdke Krisper na Mestnem trgu se je v torek popoldne kar trlo ljudi, ki so občudovali razstavljene igrače. Nekako okrog !8. uri je nakrat pristopila k stražniku pred magistratom zasebmea Marija Klešnik in mu prijavila, da ji je pravkar neznan žepar izmaknil denarnico s 60 Din. Nekaj minut nato pa je že prišla k stražniku Frania Godec, soproga zidarskega pomočnika ter mu naznanila, da je tudi njej nekdo ukradel iz torbice denarnico s 150 Din. Nekaj žepnih tatvin je bilo izvršenih tudi že dopoldne in sicer na Vodnikovem trgu.
u— Ogenj v dimniku. Prutfsnočnjim, okrog 21. ure. so opazili ljudje, da se je iz dimnika hiše na Resljevi cesti št. 9. nakrat priče! valiti mogočen steber dima, pomešanega z iskrami. V dimniku so se vnele saje in je biia o nevarnosti takoj obveščena gasilna postaja. V hišo je bilo nato odposlanih več gasilcev, ki so ogen; kmalu udušili in odstranili vsako nevarnost.
u— Ciganska nadlega. V črnuški okolici se je pred dnevi pojavila že znana ciganska družina Held. obstoječa iz dveh žensk in dveh moških. V noči na 22. t. m. so se odpravili cigani v Sv. Jakob ob Savi ter vlomili ondi v trgovino Valentina Štebija. Iz trgovine so odnesli nekaj stotakov gotovine 2 kg žgane kave. 6 kg sladkorja in več drugih živil. Vlom je oškodovanec takoj naslednje jutru prijavil orožnikom, vendar so cigani tekom noči že izginili.
u_ Pokvarjen dečko. 15 letni Ervin S. je kljub svoji nežni mladosti že skrajno pokvarjen .dečko. Policija ?e imela ž njim že ponovno opravka radi vlačugarstva in ma-ih tatvin. Pred dnevi je zopet izginil od doma. se potepal po mestu in končno na Doleniski cesti št. 27. vlomil v prostore Ma rije Korošec in ednesei 25 kg jabolk. Mladega pokvarjenca so pozneje aTetovali in ga spravili v zapor.

ELITNI KINO MATICA Iz Maribora
a— Občinski svet bo imel po daijšem presledka prihodnji četrtek dne 2. decembra zopet svoio redno sejo.
a— Ljudska univerza. V pondeljek zvečer je predaval primarij g. dr. Hugo Robič v mariborski univerzi o spolnih boleznih. Kljub viharnemu nalivu je bilo predavanje zelo dobro obiskano. Predavatelj ie v poijud nih besedah začrtal razvoj spoznavanja spol nih bolezn od začetka novega veka do zadnjih let ter je ugotovil zanimivo in razveseljivo dejstvo, da spolne bolezni zadnja leta stalno padajo. Predavatelj je pokazal tudi večje število slik iz mariborske javne bolnice.
a_ Razbit županov voz. V torek se je med drugimi pripeljal tudi župan dr. Leskovar v Melje k slavi 45. pešpolka. Med programom je stala ekvipaža pogrebnega zavoda na dvorišču vojašnice, kjer pa so se konji splašili ob streljanju stTOir.ic. S koči-jažem in vozom so drli v divjem dim po cesti, dokler niso voza zvrnili v j3rek in ga razbili. Kočijaž je še imel srečo. Dobil je le manjše poškodbe na glavi in rokah. 2u pan ie moral potem peš domov, kočija p ie nerabna.
a— »Klub svobodomlslecev« so ustanov-Ii v Mariboru socijaKstt. Propagirati hoče;: predvsem zgradbo krematorija v Jugoslaviji. Kakor slišimo, je zbral klub v Mariboru že precejšnje število članov.
a— Svojo telovadnico gradijo v Studencih socijalisti pod okriljem kulturnega društva »Svobode.«
a— Nenavadna denuncljaciia. Mariborska upravna oblast ie dobila letos posebne vrste ovadbo proti raznim mariborskim kulturnim društvom, kot proti Ljudski univerzi, francoskemu in angleškemu krožku, JC Ligi ite češ, da prirejajo jezikovne in druge podučne tečaje in s tem »fušajo« v obrt poklicanej-šim. Pritožniki upajo, da bo obrtna oblas: mahoma zatrla nesebičen trud mariborsk:'!-prosvetnih delavcev za povzdigo ljudske kulture.
a— Nekvalificiran izpad. »Jutrovo« ves: Jugoslovensko-češkoslovaške Lige o predvajanju filma iz češkoslovaške armade, ki se bo vršilo v nedeljo v Grajskem kinu, je kvitirala »Marburger Zeitung« z grdim izpadom v dolgi notici pod naslovom »E:n militansrischer Propagandafiim«. List dttra našo informativno vest, da se bo vršila predstava za povabljene goste kakor tod: za šole in vojaštvo ter besediči nato v de-magoških frazah o prelivanju krvi, kar običajno čitamo v komunističnih listih, pozi-vajoč oblastva na pomoč, naj ne dovolijo mladini, da bi se hodila zastrupijevat z idejami revanže, narodnega sovraštva itd. Mi konstatiramo, da ie film izključno podučne-ga značaja in ima predvsem namen, utrdK: tradici.ionaino prijateljstvo med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Tudi nima nobene tako-zvane militaristične tendence, najmanj pa propagira idejo revanže (proti komu naj bi Češkoslovaška propagirala revanžo?) ali sovraštva narodov. Ne moremo si izpada »Mb. Ztg.« razlagati drugače, nego tako, da je dotično notico vtihotapil v list kak zagrizen pangerman.
a— Odkrit tajinstveni umor? Dne 8. maja leta 1920. je opazi! orožnik Ivan Kores na Špičniku v bližini Plača pri Svečini, ko je patruljiral v noči ob meji, večjo tihotapsko tolpo, ki ie šla pod vodstvom nekega orožnika proti Avstriji. Čim je neznani voditelj, oblečen v orožniško obleko, opazil Koresa se je vrgel na tla. Toda Kores ga je vendarle opazil, stopil k njemu in mu posvetil v obraz. V tem hipu pa je na tleh ležeči »orožnik« D. Ivan potegni! samokres in ga sprožil proti Koresu. ki se je takoj nato mrtev zgrudil na tla. D. je zbežal preko me;e na avstrijska tla. Pred kratkim pa so prijatelji in bivši tovariši D.-evi naznanili policijskim oblastim v Mariboru, da jim je D. pripovedoval, kako je nbil Koresa in kako je tihotapil s pomočjo orožniške uniforme. D. ie ime' orožniško uniformo, njegov tovariš Henrik F. Da financarsko obleko. D. je bil takoj aretiran, vendar zanika vse. celo to da ie pripovedoval naokrog, da bi bil on Koresa umoril. Ker pa ie polno prič, ki potru;eio njegova pripovedovanja, se potrjuje sum. da ie v resnici on umoril Koresa kar bo dognala nad3ljna preiskava.
Iz Celja
e— Proslava »Ujedinjenja«. Mestna Oriu-na v Celju priredi na dan Ujedinjenja. 1. decembra ob 11- dopoldne prosiavo. Na programu je slavnostni govor, deklamacije in petje. Sodeluje tenorist mariborske opere g. Burja. Običajna veselica na predvečer odpade, ker priredi Sokol proslavo v mestnem gledališču.
e— Celjsko mestno gledališče. Celoten uspeh vprizoritve Langerjeve drame »Periferija«, ki so jo igrali v torek, dnt 23 t m. na celjskem odru, priča, kako visoko vendarle cenijo Ciljan; svoje domače gledališke kulturne delavce. Po daljšem presledku so v letošnji sezoni, kakor izgieda, se odločili celjski igralci in igralke, da dolge zimske večere zopet posvetijo našemu domačemu gledakšču Kakor je pekazaia zadnja predstava, bo našle to njihovo hvalevredno stremljenje gotovo tudi odziv a med celjskim in okoliškrm občinstvom. Pri zadnji predstavi je bilo gledališče po dolgem času skoro popolnoma razprodano, radi tega tudi razpoloženje nekako praznično, ali vsaj čisto drugo kot pri predstavah, ko zevajo prazne 'ože in gledali-ški prostori na oder ter jemljejo veselje igralcu, sprav.jo pa v slabe voljo tudi navzočo publiko. Zadnja igra pa je bila tudi po vsebini in po tehniki za Celjane nck'i.i novega Periferija, to je oni del velemestij, kamor se zatekajo vsled nezdravih socijalnih razmer izmečki človeške družbe m kjer živijo svoje čisto posebno življenje, je nudila pisatelju snev za dramo, ki ie vseskozi zanimiva in obravnava s primerno napetostjo življerje med temi ljudmi, vendar pa, dasi :ud: psihološko originalna, ne rešuje povsod p-oble-mov do konca Igro je režira' vsestransko zadovoljivo g. Pfeifer. ki je tudi igral glavno vlogo Francija z izvrstno masko in z globokim razumevanjem svoje težke vloge. Enako vredna partnerica mu je bila ko: Anka ga Saderjeva. kamero moramo pohvaliti tem bolj, ker se je znala poglobiti s primernim temperamentom in igro v milje, ki
DAMAM
a Božič in Mikiav nailevšt darilc
CREME M0US0N
Darujte za dijaške kuhinji
3z sameva žita i tf ne morete kuhati kave.
Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebite
PraviFranckov kavni pridateh
PUaea s Pravim FTanckom Vas zamore sTalno za dovoljevan. j\ zrnati Kavi na vsak način spada Pravi Franck^
)• sicer tuj našim dramatskim proizvodom. Gtoa glavna igralca sta ob koncu posameznih slik in dejanj žela od strani občinstva živahno odobravanje. Med ostalimi igralci omenjamo samo še tri važne karakterne vloge, katerim so bili popolnoma kos in so pokazali vsak zase poseben tip g. Kralj, član ljubljanskega dramskega gledališča v vlogi zapitega sodnika, gg. Pere in 2abkar kot prijatelja Francija. Med manjšimi vlogami le bilo nekaj šibkejših ter bi bilo želeti, da se tudi na majhne in navidezno neznatne nastope polaga večja važnost Igra je trajala preko pol 24 ure, kljub temu, da so bili odmori med posameznimi slikami šc precej kratki, dasiravno se je morala izvršiti izmenjava sceneriie Gledališče je bilo dobro zakurjeno. Vodstvo gledališča je storilo prav, da " bodoče prodaja tudi sedeže v ložah posameznim obiskovalcem. Uspeh prve vprizoritve z domačimi močmi naj bo bodrilo za vse številne celjske igralce in igralke, da se z novim veseljem posvetijo gledališkemu delu Naprošamo še koinpe-tentne činitelje, da v bodoče obvestijo posamezna šolska vodstva o primernosti aH neprimernosti igre. Ta igra vsaj za mladino ni bila primerna
e— Občni zbor »Občesiovenstega obrtnega društva v Celju«. V petek, dne 19. t. m. se ie vršil v restavraciji Narodnega doma izredni občni zbor Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Stara pravila iz leta 1893. so bila za današnje čase že ne-porabna, vsled česar so bila izpremenjena. Društvo se od sedaj imenuje »Slovensko obrtno društvo v Celju«. Število odbornikov se ie skrčilo na osem. Z novim letom uvede društvo za svoje člane posmrtnino. ki bo znašala 20 Din krat število članov. Stari dosedanji člani imajo pravico na posmrtni-nino, po novem letu pristopivši pa šele po enoletnem članstvu. Za častnega člana je izvolil občni zbor gosp. obrtnega komisarja Ignaca Založnika, ki si je pridobil za društvo in obrtništvo sploh velikih zaslug. G. Založnik ie bil dolgo časa tajnik društva in je posvetil društvu v tei funkciji vse svoje moči. — Društvo priredi dne 1. februarja v gornjih prostorih Narodnega doma običajni obrtni ples. — Pri slučajnostih se je. kritiziralo postopanje bolniške blagajne: zlasti no va upeljava iztirjavanja prispevkov in pa preiskovanje pomočnikov in delavcev zadene kruto tako obrtnike, kakor tudi delavce.
e— Preložitev prometa s težkim: vozov: Jn tovornimi avtomobili. Kakor čujsmo, se 'ravi mestni magistrat celjski s predlogom, da se preioii promet s težkimi vozovi in s tovornimi avtomobili z najbolj frekventira-nih ulic, odnosno cest in trgov na periferijo mesta, kakor ie to uvedeno že po vseli modemih mestih Za težki promet bi se pred vsem zaprle Aleksandrova ulica, Prešernova ulica. Razlagova ulica do križišča z Vr-varsko ulico, Kralja Petra cesta do križišča s Cankarjevo cesto. Gosposka ulica in Glav n; trg. Zadevna vozila, ki pridejo preko Kapucinskega mosta, bi se dirigirala na križišču Razlagove in Vrvarske ulice v Kolen-čevo ulico na Krekov trg, od tod na Cankarjevo cesto in na Kralja Petra cesto. Težki tovorni promet proti Ljubljanski cesti in Lavi bi pa šel v isti smeri, nato pa s Cankarjeve ceste ali v Vodnikovo ulico in na Vrazov trg, ali Strossmayerjevo in Vodnikovo ulico na Vrazov trg ali pa po razširjeni Levstikovi ulici in Gregorčičevi ulici na Ljubljansko cesto. Isto bi veljalo tudi v obratni smeri. Slomškov trg bi se za težka vozila sploh prepovedal. Razumljivo je, da hI se dovolil dovoz materijah v prepovedanih ulicah stanuiočim strankam in osebam.
Iz Trbovelj
Proračun trboveljske občine za leto 1927.
Trbovlje, 24. novembra.
Pretekle dni je bil sestavljen proračun trboveljske občine za prihodnje ieto.
Iz njega posnemamo, da znašajo dohod, ki: dozdevni prebitek tekočega leta za pri* hodnje leto 4500 Din; iz občinskega pre* moženja, kakor zakupnina od zemljišč, do. hodki iz zemljišč, donesek ribnikov in te* kočih vod, najemnina od poslopij, obresti od naloženih glavnic, 18.500 Din; iz pod* jetij občine, in sicer iz mostne tehtnice, kamnoloma, konj, 98.400 Din; iz pristojbin in odredbin 34.800 Din: iz samostojnih ob* črnskih davkov 3500 Din; iz prostovoljnih podarkov 14.660 Din; iz posojil 25.700 Din; skupno 200.060 Din.
Stroški znašajo: za ohranitev, uporabo in upravo občinskega premoženja 59.000 Din; za splošno upravo, kakor letne prejemke župana, občinskih svetovalcev in odborni* kov, občinskih uradnikov in nameščencev, občinskim slugam in poslom itd 361.300 Din; za podjetja, in sicer za vodovod, raz* ne poprave in dopolnitve, nabava nove čr* palke na Tereziji, za regulacijo Trbovelj* šice in dotokov, za vodovod Vode*Bevško, vodovod Terezija*Dimnik. za kopališče, za klavnico, vodovod v Hrastniku itd 439.500 dinarjev
Stroški za varnostno redarstvo in za seimsko redarstvo znašajo skupno 173.060 Din; za požarno redarstvo, predvsem za požarno hrambo v Hrastniku 18.000 Din; za zdravstveno oskrbo, od te največ za na* pravo iavnh stranišč, distriktnega zdrav* nika, za oba občinska zdravnika, izolirni* co, živinozdravnika. 400.000 Din; pridavek občinske blaga ine k ubožni zalogi po pro* računu krajnega ubožnega sklada 150.300 dinarjev
Za cestne stavbe, vodne stavbe in pro* met jc preračunano za električno na* pravo v Gabersko 38 000 Din; za vzdrže* vanie cest ;n mostov 110 000 Din; za jav* no razsvetljavo cest 40000 Din; za popravo ceste Vode*Pctelinova vas«Tcrez!ia in raz* širjenje 27 000 D;n; plača cesta^iem 48.000 D'n- izdatki 1 1926 no neurjih poškedova* nih cest in mosto- r0 000 D;n- cestne ?ab* le 500 Din: prispevek k pošfn m in hrzo* iuvn<m napravam, telefon 4000 Din- prsne, vek k škarpi za -t aro holn-r-f V'"d" 10000 Din: skupno 327 500 Dm
Za poljedelstvo, kakoi bikotej- kc zad.ru* I ge, kmetijsko podružnico Trbovlje n če. beiarsko društvo. 25 000 Din. za bogočast* jc, prosveto ir, umetnost- prostovoljni pri* spevki za cerkev in cerkvene prireditve 10.200 Din: skladni donesk= za ljudske io* le, m sicer- za šole « Trbovljah 23«.«00 Din, pri Sv Katarini 24 250 D n. ra šolo v Trbovljah*Vode 175 600 Din. za šolo v Hrastniku 275.452.25 Dir. meščansko šolo 30600 D'n. za obrtno nadaljevalno šolo (za strokovne šole vseh vrst) Trbovlje 19.750 Din, Hrastnik i9 22230 Din, za ni. darsko nadaljevalno šolo 25 671 Din; skup* no 818.745 25 Din
Za podpore, društvene prispevke, usta: nove, med temi zi otroški vrrec Trbovlje 3000'Din. Rde« križ 500 Din in za državno posvetovalnico za matere v Trbovljah 5000 Din; skupno 8500 Din: za popis Ijud stva in statistiko 1000 Din; za vojaške na= mene 8000 Din; za občinske, okrajne, oblastne in državnozborske volitve 10 000 Din; za občinske dolgove in to za obre* stovanje in amortizacijo dolga za ljudsko šolo 60.000 Din. za obrestovan je in amorti« zacijo novega posojila za zgradbo meščan* ske šole v Trbovljah in osnovne šole v v Hrastniku 300.000 Din, skupno 360.000 dinarjev.
Za pomnoženje občinskega osnovnega premoženja: naprave na tržnem prostoru 10.000 Din, izdatki za zgradbo stanovanj* ske hiše in ograje ter instalacija vodovo* da, električne razsvetljave 98.000 Din; skupno 108.000 Din. Pri vremenskih dogod* kih in izrednih silah 25.000 Din, za razne nepredvidene stroške 20.000 Din. Vsota vseh stroškov znaša potemtakem 3 milijo* nc 318.005.25 Din in se bodo krili z S9 od* stotno doklado od direktnih davkov.
Proračun jc v poznejši seji soglasno po* trdilo občinsko starešinstvo, obstoječe iz 12 občinskih svetovalcev. Nekatere postav* ke se utegnejo še spremeniti v plenarni se* ji občinskega zastopa, vendar pa ne bist. veno.
nosi onstran sramc
p— Goriški «Mont» je podpisal iiktor* skega posojila 6,425.000 lir. Na «Montu» jc mnogo slovenskega denarja. Načelnik zavoda je vsakokratni nadškof.
p— Italijanska penetracija med drugo* rodce. «Popolo di Trieste® poroča s pono* som, kako uspešno deluje fašizem na Kra. su V Tomaju (ne v Sežani) se je vršilo zborovanje slovenskih kmetov za vstop v fašistovsko sindikalno organizacijo. Na shodu jc bil navzoč tudi tomajski župnik Kjuder, katerega so še pred kratkim ne* sramno napadali po fašistovskem glasilu. Graziolijcv govor so sproti prevajali na slovenski jezik. Grazioli jc predvsem za* vračal tendencijoznc vesti, da kdor hoče postati fašist, mora plačati veliko pristop* nino, da bo milica izvršila nabor za ekspe* diei.io v Libijo in da prinese fašistovski sindikalizem težka bremena kmetom. Iz* voljen je odbor za organizacijo kmetijske* ga sindikata. V odboru so gg. Kosovel, Turk, Gorjup in Ukmar. Članov bo nad 400. Slične organizacije bodo sledile tudi še po drugih krajih.
p— Se ni konca. Odpustno postopanje je uvedeno tudi proti učitelju Antonu Med* vežu iz tolminskega Loma.
p— V Zapotoku pri Anhovem je učite* lieval g. Milan Jereb. Moral pa je zapustiti Zapotok, ki je sedai brez šole in učitelia. Kakor vse kaže. v Zapotoku sploh ne bo več nobenega učitelja Analfabetizem!
Naju me In ejš a.
metoda, za ohranitev zdravega in lepeqa
zobovja je dosledna nega
z Odol-om
Glavna skucšeina JPS.
Jugoslovenski plivački savez v Zagrebu razpisuje za 12. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih H. B. K. «S-okol», Frankopanska ul. 13 v Zagrebu V. redno glavno skupščino s sledečim dnevnim re* dom:
1. Pozdrav predsednika. 2. Poročno ta j* nika 3 Poročilo blag?'nika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. A olutorii. 6. Voli* tev novega odbora. 7. Slučajnosti.
Ljubljanski plivački podssvez r.azna* pja, da je njegovo službeno glasilo slo.i i.o prej ljubljanski dnevnik «Jutw>.
LNP. (Službeno.) Danes, v četrtek, oh 20 30 seja u. o. v Narodni kavarni. Tajnik
SK Jadran. Odborava seja danes cb 20 uri pri Mraku. Prisotnost vseh cdbor« nikov nujno potrebna. — Tajili1--.
' ' -..-• načelno odločile" JNS Nedav* no je ZNP na predlog kivtov Makabi in Vik 'V-je anulira! !>rv<-nsfv v. . .:;••: Ti po« grap »a - Makabi in Tipografija : Vik tort« ja. in sicer radi tega. ker sta sodnika Bo« škovič in dr. Ml'-v.-i:' hr :<: •l.-.bo sodila imenovan: fek~i .	a j: nroM tc*
mu sklep.! vjož la protest pri JNS. JNS se je oostavil na --.tališ >e, ua proti od jčir* vf.m -sodnikov na 'gr'.":'. ni prizlva ter razveljavil sklep ZNP. ki bo more! sedaj verificirati gornji tekmi v korist Tipogra« fije.
Prvo moštvo BSK bo v seboto In ne* deljo igralo v Zagrebu prnt; Gradianske* mu. Ker ie kakor znano BSK ~adr>'0 ne* delio porazil Jugoslavijo ? 2 ft. e nr-*a» kuje ta tekma beograjskega mašiva z dr* žavnim prvakom, ki bo nastopil - vojim kompb-tnim prv:ni moštvom, z velikim :n»
Gospodarstvo
t— Neumestno streljanje. K naši notici z dne 17. t. m. se nam naknadno poroča, da raketa, ki jo je spustil v Hrastniku v zrak sin g. Franceta bupergerja (ne Schu« bergerja), ni napravila nobene škode. Der« novškov konj, ki se je pasel za gozdom, kamor je padla žica od rakete, se je sicer pri tem malo splašil, a se mu ni zgodilo nič hudega.
t— Število celokupnega obrtništva. Po najnovejM statistiki je v trboveljski obči« ni 702 obrtnikov. Od teh ima 102 koncesi« jonirane obrti (sem spadajo gostilničarji, podkovski kovači, zidarji, tesarji), 218 ro» kodelskih obrti (krojači, čevljarji, kovači, tapetniki), 382 proste obrti. Sem spadajo med drugimi trgovci, torej oni z usposob. Ijenostnim spričevalom in trgovci z lesom, katerim ni potreba nobenega takega izka* žila.
Hoja r." 1M h- v »fP.-nv P'o5to ne* deljo --e je vtvio v Milanu s ir.nat*tič ki a« sično tekmovanje na !00 km Zmagal ie Italijan G:i'.ni v 10:4* drugi je bil Tr/ačan l'mek, ki ie rabi! šest minut več kot prvi, tretji pa znani italijanski lahkoatlet Pave* si v 11 urah TTmcl: je ns tem tekmovanju zmagal leta 1°23
Gostovanje praških klubov v inozems stvo Soarta in Vršovice bosta sredi decem bra odpotovala na gostovanje v Španijo., Viktorija Žižkov je sklenila več tekem rfa Malti Slavita bo o Božič-.- igrala v Budim* pešti. večina nienh. igralcev pa bo dne 2 ianuaria igrala v češkoslovaški repre* zentanci proti Belgiji. Ta tekma se bo vr* šila v Liege.
ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 7 zjutraj priredi »Zveza kulturnih društev^ iz Ljubljane v sokoiski telovadnici v Šmartnem predavanje. Predmet predavanja je: Država in cerkev, politika ln vera! Ker bo predavanje zelo zanimivo, prosimo občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu! Predava g. prof. Majcen iz Ljubljane.
SLOVENJGRADEC. Dne 15. septembra v št. 212 smo poročali iz SlovenjgraJca o uboju zidarskega pomočnika Antona Rojca, in sicer tudi. da je Jurij Plžeia, k! je Antonu Rojcu v prepiru zadal z nožem smrt ;nr.sno rano, član orlovskega društva v Slovenj-gradcu. Sedaj pa smo izvedeli, da Jurij Pi-žeta ni bil član Orlovskega društva v S!o-venjgradcu, niti druge orlovske organizacije. S tem odpadejo seveda tudi vse kon-kluzije, objavljene v tem dopisu glede na orlovsko društvo v SlovenjgraJcu.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 285; baška, 74 do 75 kg, 3 vagoni 282.50. T u r š č i c a: baška, april - maj, 10 vagonov 157.50; srem-ska, sušena, 1 vagon 150; banatska, pariteta Kikinda. 7 vagonov 130. Moka: baška, «0g», 1 vagon 455; baška, «2>, 1 vagon 405; baška, «5», 1 vagon 355; baška, c6>, 7 vagonov 285—287.50. Tendenca mlačna.
Zagrebški tedenski sejem (24. t. m.). Do-gon slabši zaradi nepovoljnega vremena. Povpraševanje močno. Živina se je kupovala za domačo potrebo, za Avstrijo. Italijo in Španijo. Izvoz živine v inozemstvo postaja vedno večii. Cene so v glavnem obdržale višino prejšnjega sejma, le svinje so se pocenile za 0.50—1 Din. a teleta za 1—2 I)in pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli domači I. 7.50—8.50, bosanski I. 6—8. biki 5.75 do 7, krave II. 3.50—4.50. junci II. 5.50—6, junice II. 5—6, teleta (zaklana 11—13). svinje (zaklane sremske 15—16) Din. Konji: 3000—11.000 Din par.
Dunajska borza za kmetijske produkte (23. t. m.) Ker so bili iz Amerike in Budimpešte javljeni višji tečaji, je bilo današnje razpoloženje na dunajskem tržišču čvrstej-še. Zlasti boljše vrste pšenice so č vrši o ten-dirale, ker je bilo malo ponudb. Ponudbe v srednjevrstni pšenici so obilne. Veselja do nakupovanja pa ni bilo, ker so se kupcem videle zahtevane cene previsoke. Rž ie bila tudi čvrsta in se je madžarsko blaso podražilo. Turšfira ob slabi kupčiji nespremenjena. Oves Svrsteiši Uradno notirnjo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41 do 42! Tisa. 79- 80 kg 46.50—47.F,rt; r ž: 31 do 34.25: t u r S S i c n: 23.50—24.75; oves: domači 25—25.50.
Dunaiski svinjski sejem (23. t. m.). l)o-gon 16.442 komadov: od tega 8421 iz Jugoslavije. Prvovrstne debele svinje in mesne svinje so se podražile za 5 g-ošev, dočim so se vse druge vrste pocenile zi 5 do 10 rrro-šev pri ker žive teže. Notirnio za ktr žive težo: debele svinje I. 1.90—1.95 (izjemno 2), srednje težke 1.80—1.90. kmetske 1.65 do 1.85. stare 1.70—1.80. mesne 1.80—2.50 (izjemno 2.25) šilinga.
-- Vprašaaie železniške proge Kofevje-
rr"ka železnica. Kakor nam javljajo, so itino-:ri interesenti zelo nezadovoljni, da se lia ljubljanski železniški konferenci ni doeeglo -"..■vrlnKip .-'ed? železniške zveze Slovenije z morjem Korak nnor"i na jo. ker po je spre-r>;-rd'og. di T>ron?i?.i teren vseh treh va-- ■ -i	Plovonije z m^ri^Tr, dvi fteotoT^-
,p' • -n c-v<*- T^rnfocovjn dr. Hititer-lecbher (ljubljanska tehniška fa&tdteta) in —frVnltrte^. Pri-f-ikovMi ie. da bo r;,tri iz'nv.i Tlede na i-oo13^!-ro5=t teropn oemiril?	in "b
^erlinila, ker	to nuine orfrebpo proTe
oe	irroli nfkdnr. r,n v pn rro-rlrvra bi
'uirln, krkor te	jJo. izvršiti svoje
V-1 n ore-i z^eHtom železniških razprav v Beogradu, di Vstoverstr-'1 delegacija ve-'ela. l:."'-š':o Rt."1i*fe nni zastero nri ome-:^"rr^rrnvih. Predlo^* o komisiji ne-
Vji n-riM^-J i	C^lp^-ort^A ^ mOT-
•r-™ vi' n-»	si^or tiifli sprejet,
. j-o>. on—t-. —-- f«t-5ro Vomirijo. crotovo Kr, r.i^e^nr i-r teg?. Sicer fo tvi stvar s • Pm	k^r-r-ti^ira Trebi bi bilo le milo
o!ll'ritos--?*nosti in mini i n 1"1V - p ^ ^ m o-'inbr-e^i. r- b: »• bilo niknki"i prepirov.
r>r«,-	EO riTr, V T ri T. f^^ se io to
r -r, Vnli 7imfi(-lo c- trotom ^UpH3-
vezo z miriom.

gospodinja težko zadene. Bolj zanesljivo pot do zdravja in sre\a ^ Drevidnost in razumnost v gospodinjstvu. Ali poznate Žiko? Ali veste, kaj pomeni 2ika za Vaše zdravje, za zdravje Vaših otrok? Pa o tem drugič.
^©»•ise
24. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, dru^p ponudbe in v oklepajih kupčij-skl zaključki.) V v p! note: investicijsko 75—78, Vojna škoda 332—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Ljubljanska kreditni 140—0. Merkantilna 100—0, Praštediona 865—868, Kreditni zavod 170—180, Strojne' 100—0, Trbovlje 320—0. Vevče 105—0, Stavbna 55 -65. Sešir 104—0. — Blago: Brez kupčiiskega zaključka. Povpraševanje neznatno (po tramib. testonih in lanenem semenu). Ponudbe običajne.
ZAGREB. NeznMen promet v zasebnih papirjih, a tudi v državnih ni bil posebno velik. Vojna škoda je v glavnem obdržala včerajšnjo višino. Kasa je bila zaključevana po 337. a decembrska po 339. — Francoski
frank je v Curihu dalje popustil. V Zagrebu je padel ua 197 (včeraj se je trgoval 204 do 206). Tudi Italija je slabša; v Zagrebu je končala na višini 236.5. Druge devize to nespremenjene. Skupni devizni promet 57 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2269—2275, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Berlin izplačilo 1345.97 do 1348.97, Budimpešta 0.07935—0.07965, Italija izplačilo 236.1—238.1, London izplačilo 274.8—275.6. New Vork ček 5654 do
56.74.	Pariz izplačilo 196.66—198.66, Praga izplačilo 167.75—168.55, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; efekti: bančni: Es-komptna 100—100.5, Kreditna Zagreb 100 do 102, Jugo 95—96. Obrtna 49—50, Praštediona 865—867.5, Ljubljanska kreditna 141 _0. Narodna 4250—0; industrijski: Dubro-vačka zaključek 400. Gutmann 240—250, Isis 45—46. Slavonija 33—35, Trbovlje 320 do 325, Vevče 105—0, šečerana Veliki Beč-kerek 435—440; državni: investicijsko 77 do
77.75.	agrarne 44—44.5, Vojna škoda, promptna 336.5—337, kasa 336.5—337, za december 339—339.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 799.5—800, Berlin 1247-1348. Bruselj 785—792, Budimpešta 0.0796—0.0797, Bukarešta 31—31.75, Italija 237.5—238.5. London 275.15.-275.2, New York 56.61—56.63, Pariz 195.25—196, Prpsr.i 168.05—168.1. Švica 1094—1094.25.
CURIH. Beograd 9.145. Berlin 1231125, New York 518.625. London 25.15125, Pariz 17.80. Milan 21.65. Prasra 15.30. Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.85, Sofija 3.75, Dunaj 73.1375. Varšava 57.50.
DUNAJ. Devize: Beo-rrad 12.4675 do 12.5075. Berlin 167.87—168.37, Budimpešta 99.08- 99.38. Bukarešta 3.9250—3.9450. London 34.31-34.41. Milan 29.61—29.71, New Vork 707.50—710. Pariz 24.39—24.49, Praga 20.95—21.03. Sofija 5.10—5.14. Varšava 78.23 do 28.73. Curih 136.35_136.85: valute: dinarii 12.45—12.51. dolarji 706.90—710.90.
TPST Devize: Beograd 42—42.50, Dunaj 330—345, Praga 70.25—71. Pariz 82—83, London 115-116, New Vork •23.75—23.9."). Curih 455—465, Budimpešta 0.0325—0.0340, Bukarešta 12.50—13.50: valute: dinarji 41.75_42.25. dolarii 23.60—23.85, 20 zlatih frankov 94—09. zlata lira 460.58,
Deviza Beograd na ostalih horiah: v Pragi 59.45, v Berlinu 7.422. v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (23. L m. po borzi) 1.77.
Namakaj z »Žensko hvalo"! Izpiraj z Jelenjim milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjše poSkodbe.
brez truda,
ob največji varčnosti,
¥ najkrajšem času,
res popolnoma čisto!
SCHICHT
Vremensko poročilo
leieormoiK o«, - jji-o,, 24 novemnia iy'2b
Višina barometra -SOSt.
Kra			Cas-	i rt. Ud!.	Ternoer	|i<ei. tia- gt v »/P	Smei \/eua in brzina v m	atnai- 10S 0—10	Vrsta padavine o ioazovan'1 !« hit ci uf*	
opazovanja										
			t	167-2	80	95	mirno	10	meela	7.0
Ljubljan?		.f	i.	76 2	90	8,	NNW 03	10	dež, megla	
(dvorec)		|	14.	766' <	10-4	8S	SV 0.5	to		
			21.	766 3	9-8	9)	mirno	10	dež	■
Mariboi .			a	/66 8	7"i.	96	NW 3	10		1.0
Zagreb .	•	•	8.	767 3	ll-O	94	SE lJ	10		
Beograd .	m	•	i.	765 7	I5ti	5S	mirno	b		
Sarajevo .	m		3.	66-5	12-0	67	E 3	0		
Skopi je .	•	•	S.	770-8	40	91	mirno	10	megla	
Dubrovnik		'm	J.	7b5 6	18-0	80	S 7	5	morje burno	
Split . .		•	7	7645	180	86	SE 15	1		0.1
Praha . .	•	•	I	767-0	00	-	S U	10	rnezla	un
Solnce vzhaja ob 7-C9 zahaja ob 16-24 mna .'zhai i ob 20 45 nahaja ob 1134. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15*1, najnižja 7 5 C.
Povprečni barometer je danes » Ljubljani višji za 32 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Najprej megleno in mirno jesensko vrem«. Temperatura 6koraj nespremenjena. Na višinah precej jasno, pozneje morda manj
oblačno in bolj toplo.
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki severovzhodni vetrovi. Nebo oblačno,
nato spremenljivo in jasno. Temperatura od .10 do 14 stop. Morje nekoliko razburicana.
Iz življenja in sveta
Bencin iz premoga
Pred kratkim je zborovala v Pitts-burgu mednarodna konferenca za premog. Senzacijo zborovanja je tvorilo predavanje nemškega profesorja Fried-richa Bergiusa o njegovi metodi pridobivanja olja iz premoga.
V	poslednjih desetletjih so petrolej m iz njega pridobljena pogonska sredstva, predvsem bencin, pridobila vedno večji pomen v moderni tehniki. O tem priča dovolino triumfalni pohod avtomobila in Dieslovega motorja ter v zadnjem času vedno bolj se uveljavljajoča avijatika Dosedaj nam je narava sama nudila olja v izobilici: dobivali smo ga iz petro-jeiskih vrelcev v Pensilvaniji. na Poljskem. v Rumitrri.ii in Ameriki. Poslej hoče Bergius dobivati dragoceno snov naravnost iz premoga.
V	eni molekuli premoga se nahaja ■šestnajst atomov ogljika in en atom vodika: v moiekuli petroleja pa je poleg enega atoma vodika le osem atomov ogljika. Petrolej se torej od premoga razlikuje po večji obilici vodika. Bergiusova metoda temelji v tem: zdrobljen premog nasuje v kotel, ki je razgret na 450 stopinj C pod pritiskom 100 atmosfer, ter mu dovaja vodika. Tako se premog spremeni v tekoč petrolej, ki je tehnično prav tako porabil iiv kakor naturni petrolej iz vrelcev.
Če se ta metoda nemškega učenjaka obnese, potem smemo mirne vesti reči, da ie dosedanji način neposrednega pridobivanja energije s kurjenjem premoga zrei za ropotarnico. Poslej bo stvar mnogo priprosteiša: premog bomo kar v rudniku pretvorili v petrolej, ki ga bomo namesto premoga porabljali za proizvajanje energije. Procedura pa ne bo samo enostavnejša nego tudi znatno ceneiša: zakai na ta način dobljena energija bo trikrat večja kakor ona. ki jo proizvaja s premogom kurjen parni kotel.
Dr. Etfvvin E. Slosson, ravnatelj znanstvenega odelenja ameriške vlade, je na pirtsburški konferenci omenil, da je bilo pred 600 leti na Angleškem pod kaznijo prepovedano kuriti premog. Danes še nam to sliši smešno; še bolj komično se bo nemara zdelo bodočim generacijam. da njihovi predniki še v dvajsetem veku niso znali početi s premogom drugega kakor da so ga žgali, namesto da bi skušali iz njega dobiti dragocenejših snovi, ki nudijo trikrat večji eiekt kakor iz premoga dobljena top-
Danes so Amerika. Rusija. Poljska in Rurnunija diktatorji na svetovnem pe-troiejskem trgu. in azijski petrolejski vrelci — omenimo naj le Mosul! — tvorijo najzaželjenejši objekt imperializma' velesil. Bergiusova metoda bo zato na moč dobrodošla vsem tistim državam, ki jim manjka petrolejskih vrelcev in imajo količkaj premogovih ležišč. Rudarstvo je sicer že leta v težki krizi: dolgomesečna stavka brit-skih premogariev to krizo dovoljno podčrtuje. Toda nova metoda odpira premogu novih vidikov, o.iačila mu bo položaj v konkurenčnem boju s petrolejem, bencinom iu vodnimi silami in upajmo, za stalno odstranila krize v premogovi industriji, ki so zlasti v po-voini dobi malone na dnevnem redu — v veliko škodo narodnemu in svetovnemu gospodarstvu. Težišče svetovnega gospodarstva se,bo premaknilo na škodo držav, ki so doslej izkoriščale
svoje petrolejsko bogastvo, nazaj v dežele premoga, kjer se je nahajalo poprej, ko industrija še ni poznala blago-dati bencina.
Najzanimivejša iočka Bergiusovega predavanja je gotovo navedba, da je po njegovem načinu pridobivanja petroleja iz premoga antracit docela ne-poraben, najboljši pa da je rnjavi premog. Zanimiva je ta točka zavoljo tega, ker daje upanje, da bo Bergiusova meioda največ koristila tistim državam, ki nimajo starih premogovih formacij, nego le mlad, doslej malo cenjen rujavi premog. In v vrsti teh držav se naha-ja tudi Jugoslavija. Obetajo se nam torej v gospodarskem pogledu še lepe perspektive!
se je potopil
•to smo čitali pred enim mesecem. Vendar ni bil to paraik. ii je vozil med drugim tudi \eliko pošiljko dežnih plažcev za tvrdko Drago Schwab v Ljubljani. Plašči so te dni r>.-»peli in st» na prodaj po najnižjih cenah.
Spomenik Leopoldu II.,
umrlemu belgijskemu kralju, so odkrili preteklo nedeljo poleg kraljeve palače v Bruslju.
Smrt jezuita patra Abla
V torek zjutraj je umri na Dunaju v bolnišnici Usmiljenih bratov 83 letni jezuitski pridigar pater Heinrich Abel. V poslednje olje ga je dal saicburški nadškof, pokopljejo ga v soboto.
Abel je bil izrazita osebnost med nemškimi jezuiti. Omejeval ni svojega delovanja samo na cerkev, temveč je posegel tudi v politiko. Rodom iz Pasove na Bavarskem je študiral v Ro-senheimu in v Pasovi, dokler ni stopil 1. 1S63. v novicijat avstrijskega jezuitskega reda v Sv. Andražu. V jezuitskega, patra je bil posvečen leta 1S74.
Že med svojimi študijami v jezuitskem kolegiju je kazal pater Abel veliko zagrizenost napram liberalnemu mišljenju. Zato je njegova navzočnost med visokošoici vedno vplivala nekako bojevito. V cerkvi je pridigal povratek k pravemu krščanstvu, izven nje pa je bil vnet sotrudnik in skrit voditelj nemških krščanskih socijaiistov. ki so pod dunajskim županom Luegerjem dosegli najvišjo stopnjo razcvita. Znan je posebno Luegerjev izrek: ^Napravil bom Dunajčane za kristjane. Pater Abel bo že dosegel vse. kar je treba.»
Avstrijski klerikalci izgubljajo v osebi patra Abla steber svoje stranke, dunajska socijalna demokracija pa hudega nasprotnika. In bas z njo veže patra Abla zgodovina političnih bojev v preteklih desetletjih. Kajti Abel je bil zagrizen nasprotnik Viktorja Adlerja in Pernerstorierja ter agitacije za odcepitev od Rima. katero sta vneto oznanjala Schonerer in K. H. Wolff. V boju proti nasprotnikom je patru Ablu dobro služil njegov ognjeviti temperament in
J. Konoplin:
Črni križ
Na okna je z mokro roko trkala noč. Julijska nemirpa, viharna noč. Upihnil .sem svečo ter dolgo ležal v temi z odprtimi očmi. premišljujoč o tem in onem.
Okrog polnoči sem iz sosednje sobe začni glas. Že teden dni se moj sosed ponoči pomenkuje z Bogom v vedno istih vprašanjih. Bil sem sicer že vajen njegovega donečega glasu, ali danes so me ves čas vznemirjale in obhajale slane misli, slične onim mojega soseda. Zatorej sem poslušal njegov pogovor.
_Da. da, razumem Te, čisto te ra-
ZLrmem — je začeL — Ti si nalašč zase izmislil nebo, prav nalašč. Tam Te ne more nihče doseči, — seveda, saj je nemogoče. A odpuščani Ti tudi to, le bodi. kjer sam želiš. Povej mi samo, zakaj si posul svoje bivališče z zvezdami. ga okrasil z bleščečimi lučkami, razsvetlil ga z ogromnim solncem ter obesil luno kot srebrnkasto svetiljko v tej brezmemi daljavi. Mar zato, da bi Ti ljudje zavidali? Le poglejte, ljudje, le poglejte, kakšno bivališče imam Jaz, bivališče, tako neskončno, sijajno, pre-lestno . . . Povej vendar, zakaj? Vem, da porečeš, da si prižgal vse te lučke le zaradi nas, Svojih sužnjev. Toda nikar ne pozabi, da sem že prestal biti Tvoj suženj, in sicer od onega jutra, ko si nie pahnil z visokega odra tam pri cerkvi.
_ Da, tedaj zaradi nas budi? . . .
Recimo, di si se s tem opravičil. Toda ne dam B še miru, imam še mnogo vprašanj.
— Seveda,'že zopet delaš resen in
njegova močna osebnost. Svoje poslušalce je umel vedno podžgati za svoje cilje, pridobival jih jc navidez za cerkev. v resnici pa za klerikalno politiko, ki ji je cerkev samo agitacijsko sredstvo za dosego partijskih ciljev.
Koliko je vreden človek?
V ameriški državi Tesas živi učenjak dr. C. A. Pierle. znan posebno po_ svojih ekscentričnih raziskovanjih. Njegova stroka je kemija, ki ga pa nič ne ovira, da ne bi posegal tudi v druge panoge, ki niso njegova domena. Evo. kaj je ta mož povedal o ceni, katero predstavlja .človek:
Mož ali ženska, ki tehta okrog 75 kg. pravi dr. Pierle. ima komaj za tri sveče masti, vode, kolikor jo je treba, da se opereta dve rjuhi, železa za paličico, ki je tolika kakor prst. kalcija kolikor se ga porabi za pobeijenje kurnika. žvepla kolikor bi ga potrebovali, da ubrjemo bolhe v srednjeveiikem psu in za kavno skodelico sladkorja. Vse to skupaj stane v današnjih razmerah 40 Din, vsotico, katero zapravi človek v polovici dneva. Po tem računu torej zapravi človek povprečno dvakrat toliko na dan kolikor je vreden ves, kar ga je v koži.
Slabo bi se godilo ljudem, če bi jih cenili po tabeli kemije! Sam dr. Pierle bi mora! kmalu priti co zaključka, da se nc izplača živeti od takšnih 40 dinarskih statistik!
Sleparski kvartopirci
Neki poštni uradnik na Dunaju je bil strasten kvartač. Bil je silno navdušen za igro preferans, katere tehniko je poznal zelo natančno. Prilika pa je nanesla, da je dobil za soigralca dva tovariša, od katerih je bil eden trgovski potnik, drugi gostilničar. V igri z njima je neprestano izgubljal. Ker je bil denar, ki ga je zabil v karte, precej velik, je naposled povabil prijatelje, naj pridejo kibicirat.
Rečeno, storjeno. Kvartači so metali karte na mizo. zraven pa so neprestano gestikuliraii. Kadar se je eden izmed uradnikovih nasprotnikov popraskal po čelu. je drugi izigral domenjeno karto. Vrtanje v nos je pomenilo, da je treba izvleči pik. popravljanje las je pomenilo karo. inetje rok pa srce. Tako sta se trgovski potnik in gostilničar ves čas sporazumevala in obrala reveža uradnika za težke novce. No. prijatelji so stvar izvohali, naznanili oba sleparja sodišču, ki je obsodilo trgovskega potnika na pol leta, gostilničarja pa na tri mesece ječe.
X Požari v Tokiju. • Morning Post!> po* roča iz Tokija, da sta tamkaj izbruhnila 15. t. m. dva požara v industrijskem delu mesta in uničila 350 hiš in večje število -tvomic. Nad tisoč oseb je brc?, strehe. škc= da se ceni na četrt milijona funtov.
MC<AV1CE
liUUt
tia jbolfše. ,najtrp <zžn ejse, zato najcenejše.
Senzacija!
Danes sv-čana premije, ra največjega, najlepše, ga, najboljšega in naj« mogočnega ruskeg-a velo filma
M na tro Ri"
V glavnih vlogah najlepši, najboljši in najpriljubljenejši filmski igralci:
VLADIMIR G A JD ARO V, MARCELLA ALBANI.
L. v. Ledebour, Olga Ingei itd.
«Elitni Kino Maiica» — vodilni kino v Ljubljani,
Kolosalna režija. — Iz* vanredna igra. — Do .skrajnosti napeta in ve« lezanimiva vsebina. — Prekrasni naravni po« snetkL — Ljubav m!a> dega velikana in devoj* kc i/ naroda. — Tajni sestanki nihi listov. — Zarote. — Maščevanja nihilistov. — Kozaki in carska vojska. — Sibiri* ja. — Beg iz Sibirije po nepregledni!'! snežnih po= Ijanab. — V potujočem cirkusu. — Zmijski ples. — Bomba poč generalovo palačo. — V* temni rimski iioci nosi carjev kurir tajno povelje — spas mladega življenja... Krasen in zela efekten konec. Sajlcpie od najlepšega, sc glasi kritika vseh inozemskih časo* trsov za ta grandijozni in prakrasni umotvor. — Oba dela predvajamo ne-skrajšana v enem sporedu pri navadnih cenah. Pri vseh predstavah sodeluje vc* liki prvovrstni, originalni ruski bala-Jajkasorkester. — Preskrbite si pravo, časno vstopnice! — Nc zamudite ogle* dati si ta največji in najlepši ruski ve!e» film vseh časov. — Predprodaja vstop* nic od pol 11. do pol 1. in od 3. naprej.
Sokol
Pevske in koncertne točke na akademiji na Taboru
Xa otvoritveni slavnosti sokolske dvorane na Taboru v soboto, dne 27. novembirt 192t> sodeluje godba Dravske divizijske oblasti pod or-ebnim vodstvom višjega kapelnika ao?r. -'r. Čerin.% in sicer igra kot uvodno Točko petera: Hej Slovani, nakar sledi takoj predigra iz Smetanove opere Libuša. veličastna skladba češkega moj-tra - skladate-ija. Pol«r tega spremlja vojaška godba tuii vso dramatično, sceno: -Zgodovina in grač-ba Tabora-, z raznimi komadi, ki so v skladu s posameznimi prizori in slikami scene.
Drugi del koncertnega programa pa tvorijo pevske torke. Tz naklonjenosti do Sokola I. bo zapela priznana in priljubljena so-listinja naše opere gospa Lovšetova tri pesmi. in sicer Prohazkovo: Poslednja noč, Glierevo: Tajna ljubav in Pavčičevo: Ptiček poje. — Gospod Holodkov si je izbral za to akademijo Arijo kneza I gora od Borodina^ •.-! romanco Smrt od Grečaninova. Vse točke obeh solistov bodo nudile torej prvovrstni umetniški užitek in bedo ijubki vložki med ostalimi točkami sporeda. Oba solista spremlja na klavirju gosp. dr. švara.
Sodelovanje pri akademiji sta obl-ubila fudi dva naša najboljša zbora. Pevski zbor Sokolov, ki sa ie sestavi! br. Juvaneo iz naiboljših pevcev Sokolov, iu ga osebni vodi. poje na akademiji Juvančevega Pastir-:a s tenorskim in baritonskim solora. Priljubljena in mogočna skladba bo ->od taktirko komponiste samega gotovo prišla do največje veljave in nudila najvišji užiiek. — Mešani zbor .-Ljubljanskega Zvonas pod vodstvom svojega pevovodje br. Z. Prelovea bo dal Adamičevo: Kresovale tri devojkč, ki bo ožgala vse ljubitelje pesmi.
Kakor kaže ves soored koncertnega dela akademije, se je Sokol T- potrudil._ da bo ob sn-oii slavnostni otvoritvi krasne dvorane občinstvo tudi v tem pogledu poT»lnoma zadovoljil. Uverjeni smo. da bo dvorana dobro prestala prvo po izkušnjo in se bo izkazala kot pripravna za večje glasbene prireditve, zato bo tudi občinstvo, ki ljubi koncerte. eotovo poselilo prireditev, da se tudi v tem "ožini prepriča, kaj je Sokol I. dose-sel s svojo zgradbo.
Celotni spored akademije na Tal»oru.
1.) Hej Slovani. Godba Dravske divizijske oblasti. _.') B. Smetana: Predigra iz oj>ero Libuša. Godba Dravske div. oblasti. 3.) E. Gansl: Pesem o solnim in svobodi. Dekl.--mirata sestra dr. Kambičeva in br. D. Rak. -L) Prof. O. šest: Zgodovina in gradba Tabo-
ra. dramatična ».-ena. Izvajajo vsi telovadni oddelki Sokola I. s spremljevanjem godbe Dravsko divizijske oblasti. Sceno vodi avtor sam. 5.) a) Prokazka: Poslednja noč. b) Gliere: Tajna ljubav. c) Ptiček poje. Poje -ra. Lovšetova, na klavirju spremlja gosp. dr. Švara. 6.) a) Borodin: Arija kneza Igr-ra. b) Grečaninov: Smrt. romanca. Poie g. Holodkov, ua klavirju spremlja g. dr. švara. 7.) X. Svetlič: Vzorne proste vaje. Izvaj?>o člaJU. S.) Z. Ruglieva: Vaie s tamburinL Izvaja ženski narašča;. 9.) F. Juvanc: Pastir, moški zbor s tenorskim in baritonskim šolo m : roje pevski zbor Sokolov pod vodstvom br. Juvanoa- 10. R. Rvška: Skui in° na mizi. Sestavlja moški naraščaj. 11. Z. Ru-> lieva: Vaje z razsvetljenimi kiji. izvajajo članice. 12. E. Adamič: Kresovale tri devoj-ke. poie mešani zbor Ljubljanskega Z\»m pod vodstvom br. Z. Prelovea. 13. Vaje na visoki bradlji in na drogu, izvajajo izbrani telovadci.
Vstopnina k slavnostni akademiji, sedeži v parterju po 30, 25. 20. 15 in 10 Din. v ložah po 30 Din, na iialkonu po 20 Din: stojišča ro 8 Din. Predprodajo vstopnic je rz prijaznosti prevzela Narodna knjigama v Stritarjevi ulici. Za občinstvo je najprrklad-nejše. da si nabavi vstopnice pravočasno v predprodajL — Vnanji gosti, ki želijo se-dež iji slavnostno akademijo, naj ca rezervira brzojavno pri br. Vrečarja. Ljubljana. Tiskovna zadruga. Vstopnice dvignejo v soboto pri imenovanem bratu ali pri blagajni □a Taboru do pol 8. — Kakor čujemo. e povpraševanje po vstopnicah precej živ?hn:, zato naj si jih vsakdo pravočasno preskrbi, ua ne t>o prepozno.
I.jnbljanski Sokol naznanja, da se vrši v nedeljo 28. t. m. v društveni telovadnici v Nrjpdnem domu ob 10. dopoldne tekni:-, moške dece, na katero vabimo cenj. rodite' in vse prijatelje sokolskega naraščam; vstopnina 8 Din. naraščajniki in deca :>"-plačajo vstopnine. Opozarja se nadalje ua svečano zaobljubo novega članstva- ki se b> vršiki na praznik Ujedinjenja 1. decembra ob pol 12. dopoldne v društveni telovadni-i. Pred zaobljubo članstva bo ob 11. zaobljuba naraščaja in dece v smislu sklepa JSS v Djskovem. glede obvezne in stalne prepoved.' uinacja alkoholnih pijrč ia pAenj — Ob tej priliki se bodo izročile diplome T: 3Ške narasčajske tekme, naraščajski tekmovalni vrsti našesa društva, ki si je priborila drugo me^to. Dne 5. decembra pa ii3 s obišče kakor doslej še vsako leto, Miklavž s sijajnim spremstvom, in «ic»r obdari ob S. popoldne sokoiski naraščaj iu deco, jvečer ob a. pa članstvo ia prijaiel« Sokolsrva.	14TS
žalosten obraz ter me giedaš z mračnimi očmi. O. prav dobro poznam to, je pač Tvoja navada, kadar govoriš z nami. Torej ... da, kai sem že- hotel vprašati? Sosed je utihnil.
—	Aha, — je zopet nadaljeval — torej . . . lučke"... Pa naj le bo, kakor je I Odpusti mi, saj nisem modrijan, pametno misliti ne urnem in proučevati Tvoje neskončnosti sploh ne maram.
—	Ce si nas že prekosil, zmagal nad nami s svojo brezsrčno tajno, potem naj le bo vse tako. kakor hočeš Ti, saj si vendar Bog!
—	Ce pa si Bog, ali se imam pravico obrniti do Tebe, a ne kot suženj, to po-vdarjam še enkrat, ampak kot zemljan, sicer premagan po Tebi, a vendar zemljan. Da, da, kajpak da imam to pravico, saj tega pač tudi sam ne tajiš. Prav imaš, zakaj sicer bi se Ti vse smejalo.
—	Torej Te vprašam, zakaj nas tako mrziš? Vem. da si napisal o sebi tu na zemlji mnogo lepih knjig. Berite jih in verujte vame! jaz pa Ti rečem, da ne bom verjel, dokler se ne pomeniš z menoj odkritosrčno, prijateljsko in dokler ne razjasniva najinih odnošajev. Si razumel? Jaz trdim, da nas mrziš. Si morda drugačnih misli? Dobro! Pa mi povej, čemu si izmislil strašne vojske, krvave revolucije, maščevanje in še mnogo drugih takih grozot? Saj, če si vsemogočen, bi pač lahko odpravil s sveta ne le vse te strahote, ampak tudi že samo misel nanje. Preprečil bi lahko tako misel že mnogo prej, preden postane istina, ki io vidimo in čutimo. Ali tri res?
Slišalo se je, kako ie-sosed bobnal s
prsti po mizi.
—	In potem, če se Ti res smilim in ce nas ljubiš, zakaj moriš tisoče in tisoče ljudi z gladom? Ali si že vide! umirati ljudi? Si videl kdaj njihova otrpla telesa, skaljene, motne, objokane oči? A? Si že bil kdaj ponoči na pokopališču? Si že videl kako tam slastno gloda sestradana, znorela, podivjana ^ mati trupelce svojega lastnega otroka?
Sosed ie zopet obmolknil.
—	Nisi bil tam. a pojdi vendar enkrat in poglej! — ie nadaljeval. — Pa kako moreš trditi da nisi nič vedel o tem. saj vendar vse vidiš in vse ves. Ni res tako? Zapovedal si nam tudi to. da naj ljubimo otroke, kar je čisto prav: zato mi pa povej, zakaj si potlej danes Ti zdrobil s tramvajskimi kolesi neki deklici nožice in zmečkal njeni materi glavo?
—	Ce si usmiljen, Ti bi ne bilo treba dovoliti, da je zmrznil oni starček, saj se spominjaš, lansko leto je bilo. tisti berač z redko brado, slepimi, solznimi očmi. oblečen v same cape. ne b; bilo treba . . . Zakaj si torej to dopustil?
—	In nedavno si potopil tam-Ie na morju, ne daleč od obale parnik. Zakaj io? Saj si gotovo vedel, koliko je biki. na njem otročičev. žensk in starčkov? Zelo mnogo jih je bilo! Ze celo vrsto let niso videli ti ljudje svoje domovine, svojih mater, bratov, sester in mož! Ti pa si jim poslal grozanske valove, zdrobil si ladjo in potopil vse baš tedaj, ko so bili že čisto blizu doma ... Saj si vendar nekdaj sam dopustil, da so hodili ljudje po" vodi ... Le spomni se Galilejskega jezera!
Zopet molk.
—	Včeraj pa s: pognal strelo — je
nadaljeval sosed — v hišo čuvaja Načeta, ko je bil ravno z ženo /ia polju in si mu zažgai dvoje otrok. Zakaj pa tako? Si videl, kaj je bilo potem? Vsa vas je bila v plamenu. Moški so begali okrog s strašnimi, divjimi obrazi. Kričali, plakali. stokali. Ženske so polivale otroke, letale po pogorišču, se opekle, ranile svoja deteta, vpile s strašnim, neznanskim glasom. Kai se pa vse to pravi?
Sosed je zopet utihnil. Veter je raztrgal oknice in butal ž njimi ob zid. Slišalo se je močno bobnenje dežja po steklih.
Poslušal sem dalje.
—	Vjdiš. — je zopet nadaljeval sosed še bolj glasno — povem ii take reč\ da mi moraš kar naravnost odgovarjati, brez vsakega modrovanja.^ popolnoma prosto, tako prosto, kakor Ti dajem jaz svoja vprašanja.
Moj sosed je nameraval povedati nov stavek, toda kar nenadejano ga je pretrgal. Zunaj je temo preklal silen blisk in takoj r.a to je močno zagrmelo. Kot pojemajoč odmev se je slišalo to grmenje v daljavi. Zopet sem slišal:
—	Kaj pa naj to pomeni? Ah ugovarjaš? Sc jeziš? O. če je tako, potem se moji predniki niso motih, ko so rekli: <^Ti se jeziš, torej nisi imel prav . .
Zopet se je močno zabliskalo. Čakal sem, da je zagrmelo. nato pt- se;n pozorno stregel na vsako sosedovo besedo, ko je zopet nada'jeval:
—	Mogoče si me hotel_ s tem grmenjem ostrašiti? Zaman! Upam. da Ti je že davno znano, da se i e več ne bojim.
Grozen tresk je pretresel zrak nad mestom. Hud veter je silovito zaloputnil oknice, jih strgal s tečajev ter jih
vrgel na kanieniti pločnik.
—	Aha, si bolj trdovraten, kakor sem mislil! — je s tresočim glasom hitro nadaljeval sosed. — Torej Ti povem, da sem Te danes prodal . . .
—	Ali se spominjaš mojega brata Jude? Nu, torej sem jaz drugi Juda.
Zunaj ie čedalje huje divjala nevihta. Razlegalo j>e je grmenje kakor bučanje morskih valov. Med modrikastim, ža-rečim bliskanjem je lil neprijeten pu.-: dež. Premetavaje se po vroči postelj:, sem čutil, da moram, če bo trajaj sosedov brezvemi, glasni pogovor le še deset minut, skočiti pokonci ter divjati po sobi gor in dol, o močen od sopare in pa od notranjih boleč.n.
—	Da, prodal sem Te — je zopet daijeval sosed. — Verižniku tam na trgu sem Te prodal za pet srebrnih rubijev. Štirideset let sem Te nosil na prsih :n tudi v srcu ... Se spominjaš, kakšen si bil? Na črnem križu si visel, zav:: v prt Roke in noge pribite z žrebiji... Zdaj pa je vsega konec. Ni Te več niti na meni niti v meni . . . Mogoče !">i se rad pobotal z menoj? Prosim! Toda. dokier mi ne odgovoriš na vsa moja vprašanja. Ti ne podam roke. Premisli do jutri, časa imaš dovolj.
Sosed je končal svoj pogovor z Bogom. a še dolgo potem je nekaj gouel in mrmral.
Zaspal sem.
. . . Zjutraj so ga našli obešenega. S pasom nočne halje se je na hodniku obesi! pri obešalniku. V skrivljenih črtah njegovega obraza so ostala nerešena mučna in težka vprašanja, k: je ž njimi nadlegoval Boga in ki so mu pretresla možgane.
na POTU!
Kdor želi kupiti srečke državne razredne loterije, naj jih naroči takoj po dopisnici ter naj vpošlje na naslov:
ZADRUŽNA HKANILHICA, Ljubljana Sv.
za celo srečko 100— Din. za pol srečke 50 — Din, za četrt srečke 25.— Din-—. Žrebanje I. razreda XIII. kola se vrši dne 11. januarja 1927.
Mali oglasi, ki slnžijo v posredovalne in socleln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—»
Žeoitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-«-, Najmanjši saesek Din
Trajno kodranje. vodno onduiacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani 243
Avtomobile
vsakovrstne io motorna Kolesa popravlja najbolje najhitreje fn najceneje Fior-jančiS. Karlovska cesta 22.
Vulkanizira
vse vrste gumija parna vulkanizaeija F Skalar
v Ljubljani Rimska o 11 270
Iščem mesnico
n.i prometnem kraju. Ponudbe u.t naslov: Poštno lcžc-cu Moravče 113. 34904
Pekarno
dobro idočo, dam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Dopise ua -upravo «Jutra« v Mariboru pod <SO.OOO>.
34072
Ivan Msgdič, krojač
Ljubljana, Gledališka nI. 7
se priiKjroca za. jesensko sezoi.o. -	31931
dobe
Vajenca
marljivega, dobrega risarju. ki je dovršil nekaj razredov breduje šole. sprejme grafično podjetje. Ponudbe pod »Lepa bodočnost 6» na oglasni oddelek »Jutra*.
34870-a
Trg. pomočnika
pprejratm v večjo trgovino mešan blaga na Notranjskem — Uiti mora posebno v manufakturi zmožen in spreten prodajalec. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
34839
Slovenko
inteligentno gospodično iz ugledne rodbine, z absolutno trg akademijo, iščem za rnrsto samostojne
knjigovodkinje.
imela bi širok- delokrog v nadzorstvu velikega obrata z več filijalkami ter bi obenem vodila gospodinjstvo samostojnemu gospodu — V slučaju sporazuma ženite*« ni izključena — Ponudbe iriloženo fotografijo pod fclfro »Oficir — vojni invalid*, Poštansko ianduče br 309 — Sarajevo 3449S
Damsko frizerko
iSčem za novoustanovljeni moderni salon Keflektiram samo na samostojno moč 7. referencami. Nastop s 1. decembrom. — Ponudbe z navedbo zahtev na naslov: Ivan Svctec, Novo mesto, Trg kraljeviča Petra. — Stanovanje v hisi ali privatno; služba stalna.
34862
Učenca
sprejme pekarna Pušnik. Dravograd 34786
3—4 klarinetiste
boljše moči, če mogoče vsaj eden solist, iščem. Prošnje z referencami in spričevali na kapelnika vojne muzike v Prizrenu.	34960
Izurjeno šiviljo
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 347S1
iščejo
Službo v lekarni
išče Iaborantinja, zmožna vsakega lekarniškega dela in z dobrimi spričevali. — Ponudbe na ogias. oddelek c Jutra* pod »Laborantinja* 348(59
Trg. pomočnika
skladiščnika — pridnega, energičnega, poštenega in zanesljivega, vojaščine prostega in kavcije zmožnega sprejmem s 1 januarjem 10J7 ali tudi poprej Ponudb* s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »Št. 18S8>.	34776
Mesto hišnika
iščeta zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34861
Peržektna krojačica
išče mesta; gre šivat tudi v hiše. Ponudbe pod šifro
»Perfektna 8» na oglasni oddelek »Jutra*. 341)68
Trg. pomočnik
mlajši, dobro verziran v mešani stroki, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »štev. 350*.
34974
Krojaški pomočnik
vajen tudi dela uniform, dober in zanesljiv, išče službo za malo delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34833
Prodajalka
Izučena tudi v predtiskarlji
išče mesta v kaki trgovini v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34820
Knjigovodja
in korespondent z večletno prakso želi premeniti dosedanje mesto Gre tudi izven Ljubljane. — Ponudbe na ojrlasni oddelek »Jutra* pod ■Prvovrsten lu*. 34823
Mesto gospodinje
na večjem posestvu išče vsestransko izobražena gospa Ponudbe pod značko »Spretna 87* na oglasni oddelek »Jutra*.	34787
Lesni manipulant
popolnoma vešč v lesni stroki išče službo kot skladiščnik, žagovodja ali pre-jeraalec lesa Govori več jezikov. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Manipulant 347*. 34726
Krojaški pomočnik
išče delo Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv 76».	319-10
Kontoristinja
izvežbana, z večletno pisarniško prakso, zmožna tudi večje podjetje samostojno voditi, iskreno želi mesto kentoristinje ali blagajni-čarko pri kakršnemkoli podjetju — Pismene ponudbe prosi na oglasni oddelek cJutra* pod »Točna in korektna*.	34280-a
Drva
brestove o d p a d ft e
od parkeio« dostavlja po nizki ceni o a dom parna žaga V Scagnetti LjuMj* na. za gorenjskim kolod?o rom — Pri odvzemu večje množine znaten oopast 193
Polnojaremnik
hitro tekoči, 55 cm, kateri se nahaja še v obratu, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 34846
Furnirje
različnih vrst oddam po nizki ceni en bloc. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodna prilika 71».
34971
Posteljo prodam
Nasloy v oglasnem oddelku »Jutra*.	34078
Avtomobilisti, pozor
Za slabe ceste so neobhodno potrebni Amortizerji Hartfort (Stossdampfer). — Dobavno po najnižji ceni pri tvrdki O. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ul. 11.
34970
Železno peč
in marmornat umivalnik prodam v Hrenovi ul. 17/1, št. 3, od dveh naprej 34967
Pisalno mizo
amerikansko, otroško garnituro za sedenje, krojaško pupo orodam v Gledališki ulici št. 4/III.	34976
Puškinih kopit
2500 komadov suhih, lepih, orehovih, prodam takoj po nizki ceni Blago so ogleda pri J Cop. lesna trgovina. Moste. p. Žirovnica (Gorenjsko).	34836
Austro-Fiat
sedemsedežm 24 H P v	dobrem stanju takoj za	voziti. nova pneumatika.	on-praven za taksametar	ali lahki tovorni xvto po	b* gatelni ceni naprodaj	— Ogled ori Bar^šicu na	On-najski cesti 12 34407
BSA motocikelj
5 LIP. z ali brez prikolice,
skoro čisto nov, {»oceni na-prodaj Ogleda iu poizve se pri Š. Kenda. zastopstvo BSA mote v Mariboru. Tat tenbahova ID	34818
Prodaja pohištva
V četertek dne 25 novembra ob S uri popoldne bo v Ljubljani Komenskega cesta št 18 na prostovoljni javni dražbi razprodano v konkurzno maso Kralj in Bolha spadajoče pohištvo, pisarniška oprava itd Potisnila daje dr Ivan Modio. odvetnik v Ljubljani. Gradišče 10.	34797
Šivilja
perfektna, vsestransko izvežbana, hodi Šivat na dom — gre tudi v krojaški atelje, trgovino, kot potuiea ali blagajničarka. Naslove pustiti v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Cene*.
34932
Pisarniška moč
s prakso v lesni trgovini išče mesta. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojen in spreten
34935
Zastopnike
za prodajanje patentirane novosti, iščem povsod. Cc-. nen predmet — ve.likanska razpečava! Največji zaslužek Ponudbe na naslov: E<!o Planko, Zagicb, Gaje-va ulica 47	3-1916
Mladeniča
iščem za vsa domača dela. Poizve se v gostilni Cin-ko!e, Kopitarjeva uiica 4.
34935
Stalna služba
je zagotovljena tistemu, ki
posodi 15.000 Din Cenjene ponudbe ua oglas, oddelek « Jutra* pod šifro »Dobra plača 15*.	3*1934
Šieparica
ki gre tudi izven Ljublja no. išče dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
34944
Perica
ki opravlja tudi druga hišna dela, bodi na dom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva*.
34925
2 trg. pomočnika
mlajša, vešča meš. stroke, želita premeniti mefto — najraje kje v Ljubljani. Nastopita lahko takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »19* in »32*.
34917
Plesnega učitelja
kateri more dnevno po par ur vožhati par gospodov, iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Takoj 93>.	34893
Avto «Peugeot»
dvosedežui, malo rabljen, z najboljšo opremo proda Fortio. Slomškova ulica 17 347S9
Umetniško pohištvo
(Brandmalerei) za ljubitelje, zaradi odpotovanja zelo ceno naprodaj dnevno od 9 do 18. ure pri Gree. Sv Petra nasip št. 71/1 levo.
34702
Motor
na surovo olje Original Crosley, sistem »Otto* — Manghester. 12.5 HP. prodam po ugodni ceni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3463S
Božična drevesca
lepe smreke dobavlja na vagone po 5 Din fco dolenjska nakladalna postaja Naprodaj tudi 60 vagonov
bukovih drv
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Božično drevo*.
Nakovalo št. 1
za kovače in ključavničarje prodam zelo poceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro ohranjeno 9».	34866
Stružnico
rabljeno, 2.500 mm stružne dolžine, 400 visočine konic, — merjeno od poglobitve stružne postelje, pripravno za ključavničarje in kovače, prodam za 6000 Din. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro cPriloŽDOStui nakup 75*.
34S63
Novo prečno žago
za hlode, dobro ohranjeno, fabriknt Stocker, prodam za 7500 Din. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Skoraj nova 3*.	34864
Opalograph
razmnoževali aparat, skoraj nov, 36 X 48, kompl. 1600 Din — dostavljen na dom Ponikljano kopirno prešo, pripravno za gostilniško perilo, proda za Din 230 Sorsak, Maribor, Maistrova 18.	34905
Osebni avto
Stlrisedežni, prodam telo
ugodno radi opustitve. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34931
Za Miklavža!
Otroški zložljiv stolček, dobro ohranjen, prodam. —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	34924
Bencinmotor
3 HP. dobro ohranjen, prodam za polovično ceno. Pismene ponudbe pod šifro »Dober izdelek* na oglasni oddelek »Jutra*. 34865
Čevljar, šival, stroj
»Sinfcer* prodam. Naslov
Si podružnici »Jutra* ariboru.	S4904
Vsakovrstno zlato
kupnje oo oa i višjih oeoah
Cer ne — juvelir
Ljubljana. VVolfova al. 3 64
Opravo za špec. trg.
kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro ohranjena 10»
34851
Zlatnike kupujem
in plačam dobro F Čuden — Ljubljana Prešernova 1 238
Dinamo
za ca. 30 Atm 110 ali 120 voltov kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34844
Gnetilnik
za stiskanje surovega masla
kupim Ponudbe t. natančnim opisom in ceno na ogl oddelek cJutra* pod šifro Buter*.	34773
Kočijo
enovnrežno. lahko, dobro
ohranjeno, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ceno*.	34942
igrače za deklico
kuhinjsko kredenco ali omaro in voziček dobro ohra-njeuo. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Igrače*.	84936
Radio
2- ali 3cevni. oziroma posamezne dele. kupim.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Radio* 34956
Transmisijo
30 mm x 1500 mm prem z 2 ležajema in konsolo kupim Ponudbe pod značko »186* ua oglasni oddelek »Jutra*.	34950
Štelaže za pisarno
kupim Ponudbe ua oglasu: oddelek »Jutra* pod šifro »Stelaže*.	34953
&
Gramofon
dobro ohranjen, s 50 p!o-Ščatni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 349 43
Sir, presno maslo,
salame in druge goveje ter ribje konserve kupujem stalno na veliko. Tvornice, ki so interesirajo naj se obrnejo po moj naslov v oglasni oddelek »Jutra*.
34961
Med
pristni, namizni, za petire nudi po Din 22.50 kg A Maček. velečebeiar, Vrhnika 34791
Ječmen
za krmo ugodno proda «Adria>, tovarna sladne kave, Glince.	£4635
Jabolka in	orehe
kupim. Ponudbe	rta ogla?,
oddelek »Jutra*	pod Šifro .Na deželi*. 34927
Lepe orehe
nudi po ugodni ceni tvrdka I. Knez, Gosposvetska c. št. S.	34920
	Korenja	
3—4000	kg ima	naprodaj
Anton	Čeme. pose	stnik v
7-goruji	Šiški	34641
		
		
Vili slično hišo
boljšo, kupim v Ljubljani ali predmestju Plačam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra. pod šifro »Takojšnje plačilo 87>.
34887
Trgovska hiša
Ra oajprometnejši cesti v Ljubljani zelo ugodno naprodaj. Ponudbe, do konca novembra pod »I A. l(j» liU oglasni oddelek »Jutra* 34856
Posestvo
obstoječe iz 54 oralov zemljo. s pripadajočimi hišnimi in gospodarskimi po-Blopji oddam pod ugodnimi pojroji v najem. Vpraša se v Mariboru. Cankarjeva ul. it. 10.	34425
Vilo ali hišico
enodružinsko, v dobrem stanju taknj kupim Ponudbe z navedbo cene ca oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lepa iega» Posredovalni izključeni.	34810-b
Hišo s pekarijo
in gospodarskim poslopjem ter vrtom prostovoljno po zelo ugodni ceni prodam na zelo prometnem kraju na Bleda. Naslov v oglas, oddelku .Jutra. 34910
Enonadstropno hišo
najboljšem stanju v Mariboru prodi Ivan Hois, Maribor, Koroška cesta 24.
34768
500 Din dobi
kdor preskrbi majhno posestvo ali majhno, dobro idočo gostilno blizu kolodvora do 15 /decembra v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod" šifro »Štajerec*.	S4914
Nova hiša
z veliko delavnico, primerna za vsako obrt in nekaj zemljišča blizu kolodvora, se sodnijsko na javni dražbi proda dne 26. novembra t. 1. v Sevnici ob Savi št. 203.	34801
2 pisarniški sobi
v bližini sodišča oddam takoj. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*. 34929
Trgovino
v zvezi z zajtrkovalnico oddam b 1. decembrom. — Istotam tudi
stanovanje
s 1. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34935
Lokal
pripraven za manjšo špecerijsko trgovino, na prometnem kraju vzamem z novim letom v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Točen*.
34947
Loka! z izložbo
na prometni točki Ljubljane. zamenjam za 2 svetli sobi, pripravni za krojaštvo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Zamenjava 349*.	34946
Stanovanje
2—1 sob in kuhinje išče mirna - stranka brez otrok takoj ali ■ s. 1 • decembrom Plača, tudi naprej. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 17».
3489S
Prazno sobo
lepo in veliko takoj oddam na Kodeljevem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 347C6
Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom in električno lučjo, blizu gl. kolodvora takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34958
Sobo
lepo opremljeno, pri samo dvoštevilni rodbini oddam stalnernu. solidnemu gospodu, ki bo imel vedno prijeten urir in red Refloktanti naj pošljejo ponudbe pod »Lepa soba v mestu* na oglasai oddelek »Jutra*
34784-a
Vsem prijateljem m znancem, ki so nam povodom bolezni in smrti našega dragega očeta
Matevža Kemperle
stali ob slrani, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se še zahvaljujemo mestni občini ljubljanski, s J Turku in Prostovoljnemu gasil, in reš. društvu za izredno naklonjenost, ki smo je bili deležni.
Obenem se zahvaljujemo tudi darovalcem vencev in šopkov.
Ljubljana, 24. novembra 1926.
Žalujoča rodbina KEMPERLE,
d
-JE
SE
Eli:

Hipotekama banka
jugoslovanskih hranilnic v Liubljani
(prej Kranjska deželna banka)
Brzotnrl Oipoieharna
Teleloa 113
izvršuje vse banine posle in transakcije
Sprejema vSoge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstna kredita In predujme. Nakup In prodaja valut in devls.
5S • ____
DE
=IE
22

Lepo sobo
oddam boljšemu, čez dan odsotuemu gospodu. Ogleda t-e popoldan. N"a>loy pove oglasni oddelek »Jutra*.
3-1002
Mesečno sobo
v eredini mesta. 8 prostim vhodom, oddam & 1. decembrom. . Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 1M9G3
Kot sostanovalec
se sprejme gospoj na stanovanje s hrano. — Pro^t vbod, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34977
Sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34959
Opremljeno sobo
priprosto, z 2	posteljama
i&čcm za takoj.	Ponudbe na
oglasni oddelek	cjurra* pod
»Takoj 92*.	84S06
Gospodično
ali dijakinjo sprejmem v vso oskrbo na Gosposvetski cesti št. 12/1, levi zvonec 34733
Sobico s hrano
najraje pri kaki vdovi — išče samec. Ponudbe pod »Dobra hrana* ua oglasni oddelek »Jutra*. '34941'
Sobo s klavirjem
iščeta 2 gospodični. Ponudbe na oglasui oddelek »Jutra* pod značko »1. december £6».	34937
Elegantno sobo
v I. nadstr. v vili oddam enemu ali dvorna boljšima gospodoma v Zaruikovj ul št. 9/1.	34933
Opremljeno sobo
s gepsriranim vhodom teče trgovec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam za 6 mesecev mv prej*.	34932
Majhno sobo
oddam v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34921
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnišča takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34957
Prazno sobo
iščem od gospodarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učiteljica*.
34928
Sobo oddam
2 gospodoma, Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34761
Družabnika išče
podjetnik, ki ima krasne lokale v sredini mesta iu zasigurane odjemalce za svoje izdelke. — Potreben kapital nad 100.000 Din. Dopise z navedbo glavnice in aruerih pogojev na ogl. oddelek »Jutra* pod šiiro »Hiter zaslužek*. 34966
Družabnika
z 20.000 Din iščem za dobro idočo pekarno. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Takoj*.
34973
Družabnik
s kapitalom od 3t»—50.000 Diu to sprejme v trgovino z mešanim blagom na Dolenjskem. Sodelovanje ni pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zaslužek*.	34911
S 30.000 Din
bi sodeloval pomočnik v k vrbo povečanja obrata v Ze obstoječi špecerijski trgovini. L resnim pomočnikom ali pomočnico pričuera tudi na novo. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Promet*.	3494S

Izobražena gdc.
želi v evrho prijateljstva dopisovati z inteligentnim, starejšim gospodom. Dopise pod šifro »Mladost je sreča* na ogl. oddelek Jutra.
34915
«Miramar 8»
Ta teden še nemogoče. Več pismeuo!	74Š75
Dve gospodični
želita znanja v evrho duševnega razvedrila x dvema gospodoma Dopis« na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Ivica iu Pcpica*. 34909

Obrtnik
srednjih let, ki ima nekaj denarja, išče pridno družico, da pomaga graditi svoj dom — Ponudbe pod šifro »Ljubi dom* na ogl. oddelek »Jutra*. 33950-a
ŽifrcM
2 konja
luksa, 4 leta ttara, • popolno mgleško vprego in lahkim vozom ali novim kolesljem prodam. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru.	34975
'JUi^n^
Pisalni stroj
potrebuje nujno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* — Kdo bi mu ga ceno prodal? — Ponudb« pevovodji Prelovcu.	34930
Snežne Me
sprejema v popravilo tvrdka M. TRE5AR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 6 <L.
Priporoča se
T. Kune
/Mestni trg LJUBLJANA Pod Trančo i
■anaHimiiu
„SPECTRUM" d.d.
inž. Kopista. Dubsky in Krstit1, tvornica
osieda) in brušenega stekla, Ljubljana VII, Medvedova ui. 38. tel. 343 Zagreb, Beograd, Osjek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno Steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.	82
Za uspeh je potrebno zdravje.
Dokler je naše zdravje popolno, a delo, katero se mora izvršiti, zmerno, močnemu človeku ni treba posebno skrbeti za hranjenje; ali ako deio raste, je potrebno, da se človek vzdržuje nekoristnih in škodljivih jedil in da rajši uživa tista, ki dajejo večjo moč telesu oziroma mozgu.
ki obsega hranljive sestavine mleka, svežih jajc, sladko-be in kakao, je za naš organizem neusahljiv vir energije. Vzeti samo eno skodelico pomeni, zavarovati potrebne
moči za ves dan. Razdražljive pijače kakor čaj, kava. alkohol, nimajo drugega kakor trenotno delovanje, a ako tisto prestane, postane organizem še slabejši kakor je bil preje. Koncentrirana hranljiva sredstva kakor OVOMALATINE obsega nasprotno stalno moč.
Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogerifi po
ceni:	218
100 gr 18-50 Din, 250 gr 36'25 Din, 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list, od Dr, A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnih preparatov ZAGREB, Jurjevska ul. 37
M. Zevaco'	16
Papežinja Favsta
Roman
»Belgoder? Nisem ga mogel najti. K .Dobri nadi' se ni vrnil.«
iln kaj pravi krčmar?«
»»Na vse bogove se kolne, da ne ve ničesar!«
»Morali bi ga pretepsti, to bi mu razvezalo jezik. In...?£
»To je vse, Pardaiilan... Izpraševal sem ljudi, bega! kakor blazen po ulicah okoli Grevskega trga, vrnil se v gostilno... vse zaman! In zdaj sem tu... ves obupan, nesrečen do smrti!...«
Pardaiilan je pomolčai. Premišljeval je, raztreseno božaje psa, ki mu je držal glavo na kolenih.
»Da,c je zamrmral naposled kakor sam pri sebi, »čas, ki živimo v njem, je doba nasilja, ropov, umorov in črnih nakan... A komu more biti do tega. da izgine uboga cigančica? Kdo ve? In kdo tudi ve. kdo utegne biti to dekle?... Kdo pozna Belgoderove zveze? Potuhnjen je kakor morski pajek .. .c
* Pardaiilan! Cim delj vas poslušam, tem bolj me je strah...«
Vitez je skomignil z rameni. Nato so se ustavile njegove oči na psu. In zdajci je dvignil glavo ter vprašal:
»Imate li morda kako stvar, ki ie bila njena last?«
Vojvoda je zardel, vzdihnU in potegni! izza telovnika vezeno Svileno prepasko.
»Pobral sem jo včeraj v ciganovi telegi,« je zamrmral.
»Priznajte rajši, da ste jo ukradli,« se je nasmehnrm Pardaiilan. »Vrnite se domov, Svetlost, in čakajte me v Progarski ulici. Lahko da vam prinesem drevi ali jutri zjutraj kaj novic; imam namreč zanesljivega vodnika.«
Tako govoreč ie spravi! prepasko v žep, vstal izza mize in si popravil rapir.
»Vodnika imate?« se je začudil Karel.
>Na pot, Pipeau!« je velel vitez psu, ki je glasno zalajal. »Star s! že, protinast in pameten kakor cerkvenec, a svojega gospodarja boš menda še ume! voditi...«
Pipeau je važno pomigal z repom. Prav tedaj je krčmarica postavila na mizo prve dobrote kneževskega obeda. Ko je videla, da .vitez odhaja, se je silno prestrašila.
»In kaj bo z vašim kosilom?«
»Vredno bi bilo cesarja,« je rekel Pardaiilan ter z obžalovanjem vrgel oči po zapeljivo ob!oženi mizi.
s.Vam je bilo namenjeno!.,. Kdo drugi bo zdaj vreden, da ga poje?«
-Kdo, draga Hugeta?« Pardaillanovo oko je zazarelo od prešerne dobrodušnosti. »Bog in bogme! Dati hočem dvema siromakoma priliko, da se najesta po cesarsko... Obljubite mi le to, da postrežete mojima gostc-ma, kakor bi stregli meni!«
»Obljubim vam, gospod vitez,« je osuplo zamrmrala Hugeta.
Pardaiilan je veličastno stopi! na hišni prag. Pred vrati se je ustavil in nekaj časa opazoval ljudi, ki so hodili mimo. Naposled je zagledal dva, ki sta se mu videla pripravna.
»Hejo!« je zakiical. »Izvoiita noter, gospoda!... Da, da, vidva ... veliki črnuh z vranjim nosom in dolgi suhec s svedrastimi očmi... vaju dva mislim! Vstopita in dovolita mi, da vaju povabim na kosilo!«
Sestradana razcapanca, ki so jima bile namenjene te besede, sta se najprej osuplo spogledala; nato sta se vzpela po stopnicah, kla-niaje se vitezu malone do tal.
Ogorčeno godrnjanje ju je pozdravilo, ko sta stopila v izbo. Toda Pardailian je spustil okoli sebe tako bister pogled, da se je godrnjanje izpremenilo v zadovoljen šepet in zmrdovanje, v vesele nasmeške.
Spoštljivo je odve! capina k mizi in jima je mignil, naj sedeta. Siromaka nista mogla verjeti svojim očem; nema od iznenadenja sta z odprtimi usti, izbuljenimi očmi in razširjenimi nosnicami strmela na Hugetine mojstrovine. Komaj ju je pripravi! do tega, da sta se boječe, s po! krajca, spustila vsak na svoj sto!. Zdelo se jima je, da sanjata.
»Nu, gospod Svedrovski, kako vam je ime?« je vpraša! Pardaiilan tistega izme obeh, ki se mu je zde! razboritejši.
»Picouica me zovejo, vaša c <- iost,« je odvrnil gost z globokim naklonom.
»Picouic ste?... Blagoglasno ime! Toda ne pitajte me s Svetlostjo, prosim vas!... In vi, gospod Vranski?«
.-.Croasse mi pravijo, vaša Svetlost...«
»Croasse? Čudovito, tako mi Pilata!... Svetlost pa nisem, zapomnita si že... Nu, gospod Picouic in gospod Croasse, lotita se teh sljuk in teh paštet in Bog vama jih blagoslovi! Pijta in jejta po mili volji: danes sta gosta viteza de Pardaillana... Gospa Gregoirjeva, evo denarja za potrošek mojih prijateljev.« Tako govoreč je da! krčmarici dva zlatnika. »Nikarite, draga Hugeta,« je doda!, videč, da se hoče braniti. »Pravica do mojih gostov je edino, česar vam ne bi odstopi! za noben denar.«
»Naj bo!< je vzdihniia lepa krčmarica. »Toda preveč je... veliko preveč.«
»Ce kaj ostane, vrnite gospodoma!«
To rekši je viteško pozdravil siromaka in kreni! s Pipeaujem za vojvodo Angoulemskim, ki ga je čakal na ulici.
Belgoderova orjaka Croasse in Picouic sta se plašno lotila cesarske pojedine. Njiju boječnost se je kmalu izpremenila v levji pogum...
Takrat,-ko je stopil Pardaiilan čez hišni prag, se je tiha odgrniia zavesa posebne sobice, ki je imela izhod na obe strani, v kuhinjo in v skupno izbo. Za steklenimi vrati se je pojavi! mrk obraz in zri za vitezom, dokler ni izginii... Bil je spačen od sovraštva in bled od groze: obraz Maureverta, morilca Loize de Pardaiilan, grofice Margencvjske.
VIL Orgija
Vojvoda Guiški je imel samo eno ranljivo točko. Ta točka je bil njegov ponos. In človek s tako občutljivim ponosom je bi! eden izmed najbolj temeljito varanih mož svoje dobe!
Katarina de Cleves, vojvodinja Guiška, je bila nepoboljšljiva. Kadar se je naveličala enega ljubimca, si je dobila drugega. Guise v svojem ponižanju je točil krvave solze. Otelove muke niso bile nič proti njegovim, Misel, da se mu smejejo zaradi ženine nezvestobe, mu je zastrupljala življenje; bila mu je višek vseh strahot. Toda zala, živahna in lahkomiselna Katarina je veselo trgala pre-povedni sad in ni. j<- n oglo ostrašln.
Sedanjega ljubčka svoje soproge vojvoda ni poznal; a bi! je uverjen, da ga ima... saj drugače ni moglo biti... Da ga ne bi nič motilo in razburjalo v teh odločilnih dneh. je bil poslal Katarino na Lorensko. Kakor smo zvedeli iz Favstinega pisma, je bilo tudi to zaman: razuzdanka je ostavila Pariz skozi ena vrata in se je vrn'.!a skozi druga. Tu pa je bilo komedije konec. Začenjala se je drama ...
Ko se je vrnil z Grevskega trga v svoj utrjeni dvorec, ga je čakal sei, ki mu ga je napovedala Favsta. Sprejel ga je ob zaprtih vratih in je ime! z njim dolg razgovor.
Drugi dan se je veliko ukvarja! z javnimi posli. Narekoval je pisma in dajal ukaze; Bcis-Douplina. ki se je bori! na barikadah, ie imenoval za polkovnika Lige, Bussi-Leclerca za guvernerja Bastilje. H kraljici-materi. ki je vzlic sinovemu begu pogumno ostala v pre-stolici, in k predsedniku parlamenta je posla! poslance, da bi jima napovedali njegov poset. A sredi teh važnih opravkov je bil poln nestrpnosti in nemira; ljudje, ki so ga dobro poznali, so razločno opažali znake bližnjega viharja...

I!
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena sestra oz. sestrična, gospodična
v sredo, dne 24. novembra t. L ob 34S. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši in mukepolni bolezni nenadoma preminila.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, dne 26. novembra 1926 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ul. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo služila v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v soboto. 21. novembra t. I. ob 7. uri zjutraj.
V Ljubljani, 'dne 24. novembra 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Specijaina mehanična delavnica
23 popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih stroje* kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseli sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamen>-
LOD. 3AR&GA, Ljubljana. Seienburgova ul. b, tel. 980 □pom x."juulajljuljui jj-uuuloj. jooonnnp' »»« k » mm

•;pre:me dobro uvedena agentura za Srbiio >n Voivodiso
onadbe na inseratni oddelek „Jutra" pod »Beograd* i2u3y*
sprejme veletgovma vina s sedežt-m ia ipod. Štajerskem. Točne ponudbe z av^ dao '.ahte> hov je nas1 "'Hi na og ?sn odpele« Ju'ra ood tnači-o .vINSKA STROKA' V poštev prdro ie verz .ane p vo rstne moči 12119?
3HSHBHGSHS53HSBE
->nnnr v, n imncongjnanLiULiLiLit jxtt
o n/
0
01
Petaf J. Nedeljkovič
dJesctStaia! pakonatie
fingela Tičak
roj. H&jcrihar poročena
V t;ob!la=!. cise 25. oMeatea 1325,
fiSJc PalmoS.ve ie na ravljeno iz almc ega in o! len ga olja. ki ga ie slovita ^.leo a'ra že >red dve tsoč leti uporabi.ala za olepšavami.
SAVON

d
O
□
iit
Oi t*
O
z
o
Puške, pištole
bezdimna municija originalna č3-huri, Dištoissa mun.oja
Generalno zasioosivo tvornički slclada<<šte
PIRA O. D., Zagreb
ftačkoga ul, 7 d.
cojnocnnonnnonnaoondoncnol
Oglas.
Za namestitev Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani se vzame v zakup zgradba, ločena od drugih bivališč, obstoječa iz vsaj 5 sob s pritiklinami ki bi odgovarjala vsem potrebam označenega zavoda, rn to na leto dni ter s pogojem, da se dogovorjeni najem more avtomatski podaljšati, ako se isti ne odpove v dobi treh mesecev pred potekom dogovorjenega roka.
Ponudbe naj se vpošljejo pismeno v zapečatenem zavoju, kakor zahtevajo to odredbe zakona o drž računovodstvu. na Velikega župana ljubljanske oblasti, veterinarski reierat- v Ljubljani, B!eiweisova cesta, vladna palača.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Kremenšek, s. r.
itni «rrrg» »monono* »n mxB ltiawnxnud mat
Epohalna novost!!!
Anglešsi proizvodi cz Avstrsiue.
»7
FURNSOTO"
99
SOLITAiRE"
Čudež na polju znanosti, piod mnogoletnih raziskovanj. Kdor poizkusi, ta se uveri o neprecenljivosti teh proizvodov.
»f l' r m o t oc
cisti in na novo poiitira opravo, klavir, ognjeno earoitaro. dele autoroobila, steklo, srebrn marmor, celuloid in sploh vse eraaj!:rane in politirane predmete, katerim daje izreden sijaj; a kar je glavno, s cFurmoiom» čiščfni predmeti ne morejo dobiti nohenetra madeža Po uporabi sFurmotac se pojavi r.a predmetih čvrsta suha kožica, katera čuva stvar
pred mokroto.
»solitaire*
(ulje čevljem, sploh obutvi iz usnja vseh vrst in barv krasen, izvanreden biesk. jih ščiti pred prahom in mokroto. Obutev, čiščena v iSoliiaire> ne pušča as usnju oikake navlake, kakor razne drage kreme. Ne maže nozavie in obleke. : Solitaire,- Je najcenejše čistilo. ker se uporablja za vse vrste čevljev in usnja ter traja njegov učinek več dni. Ena steklenica cSolitares Eadomesti 4 ali 5 drugih krem.
Vsi ti proizvodi so brez barve, brez masti, brez olja.
Zastopstvo:
The Fnraoto Chemical Co. L;<1. London - Svdnc-v.
M. Gregovič & Ko., Ljubljana,

Znižane cene pri »TRIBUNA«
riiiiclavža.
Mamice, ne zamud.te ugodne pr.iike, da s- ogledate veliko izbito vsakovrstnih otroških vozičkov, gračnu vozičkov, stolic, holendarjev, malih dvokoles in tricikliev, šivalnih st;o;ev in dvokoles. — Posebni oddelek za popravo dvokoles. motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd Emajliranje z ognjem. Kolesa se shran;ujeic
tudi preko zime.
,rRiBUKB" F. B. u, twarai dfskoičs in clmškin nz&sr Uuwana Xar:ovšk» cesta 4. IesF« rako. Pnte na ote
nunam«
Najdovršenejši
BUICK
ki Je bi! kadarkoli zgrajen.
Sedaj razstavljen!
Celih 22 let je bil Buick standart primere z vsem svetom in stoji giede prodaje neprestano polnih osem let na čelu vseh proizvajalcev avtomobilov. — Nov model.
Dovršen, kakor ga zmore samo mnogoletna zrela izkušnja in neprestana skrb za izboljšanje tako izpopolniti, kaže v vsaki liniji žlahtnost vrst ter v vsaki podrobnost uspehe neprestane skrbi, da doseže dovršeni ideal bo ta novi Buick zavzel v javnosti mesto, ki ga doslej ni dosegel noben avtomobil.
Odličnost v barvah, brzina ter razkošje v vsaki liniji, spojene z napredkom v konstrukciji avtomobila, ki izkazuje mnogo izboljšav, ga delajo za najdovršenejši Buick, ki je bil kadarkoli zgrajen.
Razkazovanje brez obveze.
Frank i drug Velimir Jovanovič
ZAGREB, Gunduličeva ul. 40 BEOGRAD, Bosanska ulica 54 Geneial Motors Near East, A eksandrija.
I ■*•'**•« mm .■»■
Proizvod General Motors.
Urejuje Franc Pus, Izdaja za Konzorcij «Jutra» AdoLl &ibnikai Z* Narodu kskarao dč itoi uskaroarja P ras iczcraek. 6» uueratm Osi jt adgo»ote» AJoiaj No»«i. Vsi t Ljubljani