Oar Write Ua f! Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. f-fe NA DAN DOBIVATE 9c "GLAS NARODA" /C j PO POŠTI NARAVNOST JUL f^^r SV0J 1)0111 o že na angleškin ladjah, da jih varno vodijo w> pristanišča. Norveški častniki, ki bodo dodeljeni k zavezniški ekspedicij-siri armadi, so že prišli v London, da se posvetujejo z angleškimi in francoskimi častniki. Nemci priznavajo, da so se Angleži polastili Nairvika, toda trmu ne pripisujejo velike važnosti, kajti ,v svojih rokah imajo še več drugih norveških krajev ob zapadnem obrežju Norveške, kjer bodo imeli >voje letalske postojanke, s katerih bono z lahkoto napadali Anglijo. Skoda viled povodnji v Novem Sadu Ifc-ograd, 10. aprila. — Po naznanilih hidrotehničnega oddelka pri gradbenem ministrstvu, Donava še nadalje upada v celem svojem toku po ozemlju do Zemuna. Medtem je vodte, v Novem »Sadu vdrla preko nasipa Kralja Aleksandra, zajela še okoli 40 hiš ter poplavila nove komplekse ozemlja. Pomožna »lužba za prizadete gre prav lepo izpod j-ok in mestoma se u-slavljeni promet hitro vzpostavlja. Dočim je voda pri Apa-tuiu upadla za 19 centimetrov, je naredila zopet veliko nove škode v Novem Bečkereku m Petrogradu. Poplava je doslej uničila nad 1,500 hiš. "Sila proti sili," pravi Roosevelt WASHINGTON, D. C., 16. apr— Ob priliki 50. obletnice panameriške unije je imel predsednik Roosevelt govor, v katerem je rekel, da je treba postaiviti silo proti sili, ako bi kdaj bil ogrožan mir v Ameriki. IPredsedrtik je emeni| konference 'panameriške zveze v Buenos Airesu, Limi in Panami, kjer je bilo vedno po-vdarjeno, da mora Amerika najti pota in sredstva, s katerimi bo odvrnjena -vsaika 'vojna na zapadni zemeljski polobli. In v zvezi s tem je rekel resno: "Prosim Boga, da nam ne bo treba napraviti ničesar več kot to; ako pa bo potrebno, tedaj sem prepričan, da bomo imeli popolni uspeh. Notranja sila skupine svobodnih narodov je napreanagijiva, ako »o pripravljeni nastopiti. Karkoli zadene enega, zadene na« /vse. Prosimo K «vet s nami po poti miru." Norveška je bila izdana IZDAJALCI IN NACIJSKI AGENTI SO BILI VEC ČASA NA DELU STOCKHOLM, Švedska, 16. aprila. — Prejšnji torek, med polnočjo in poldnevom so norveško glavno mesto Oslo in poglavitna pristanišča padla v nemške rok kot zrelo jabolko. Nikdo >poretka ni mogel razumeti, kako so mogli Nemci v tako naglem času 'vse to izpeljati. Vse se je zgodilo z dobro pripravljenim izdajstvom. Bilo je treba podkupiti samo nekaj vodilnih mož v vladi in v mornarici. Prvi dan so Nemci zasedli Oslo, Bergen in Narvik ter izkrcali vojaštvo. Znano je, da je Narvik predal Nemcem norveški poveljnik Kako so se mogle vdati mornariške Obnataibe v £Jerge:.u,< še »ni znano. Največje važnosti pa je bilo za Nemce, da so takoj spočetka obvladali Oslo fjord in samo prestolico Oslo ter se polastili močne norveške pomorske luke Horten. To pa so Nemci dosegli še na mnogo bolj presenetljiv način, kot pa so zavzeli Avstrijo in Čelioslovaško. Nemške bojne ladje in transportne ladje so odplule iz nemških pristanišč že v četrtek, 4. aprila ponoči — tri dni prej, predno so Angleži položili mine ob norveškem obrežju med Bergenom in Narvikom. V petek ponoči, 5. aprila so nemškč ladje že peljale proti Norveški in isti večer je bil v Oslu velik zgodovinski dogodek. Nemško poslaništvo je priredilo velik banket, na katerega je bilo povabljenih 200 najod-ličnejših Norvežanov. Povabljeni so bili vsi ministri, najvišji »vojaški poveljniki, vodilni bankirji, ravnatelji mornariških družb in industrijalci. Na vabilu je bilo naročeno, da naj imajo vsi gostje bele kravate, uniforme in odlikovanja. Med banketom je bil kazan film z naslovom 4 * Ognjen krst." V resnici je bila najbolj natančna slika uničenja Poljske iz zraka. Eno uro so Norvežani z grozo gledali uničevanje, nazadnje pa je nemški poslanik razložil ter rekel, da film nima vojnega značaja, temveč mirovnega, ker je kazal, da bodo države, ki so si izbrale mir, u-branile svoj narod pred uničenjem in trpljenjem. Ob času, ko je bil kazan film, je bil norveški nacijski voditelj general Vidkum Quisling v Berlinu in se je vrnil v Oslo v soboto, 6. aprila. V nedeljo ponoči so Angleži posejali mine pri Narviku. V ponedeljek je nemško časopisje divjalo proti temu početju. Takoj popolnoči v torek, 9. aprila pa so 'bile norveške trdnjave in obrambe izdane nemškemu brodovju in prve nemške čete so se izkrcaie v Fornebo, ki je pristanišče za Oslo. Nemci pa ne bi mogli dospeti v Oslo, ako olagaIec min Olaf Trygvason, ki ni prejel nikakega povelja ter je bil pripravi j eai na boj. Ob 4.30 zjutraj je prišla nemške križarka Emden z dvema podmornicama v Horten. Tri norveške bojne ladje so bile brez vsake moči, toda mali polagalec min je zapiral pot v pristnišče. — Pričel je torpedirati in je potopil križarko Emden in eno podmornico. Na enkrat pa je prejel brzojavko, ki mu je sporočila, da je kralj Haakon ukazal, da se armada in mornarica ne smeta upirati Nemcem, v sled česar je prenehal streljati in nemške ladje so priplule pred Oslo. Navzlic temu pa so Nemci izkrcali svoje vojaštvo in zasedli Oslo. Izdajstvo je prišlo od znotraj. Iiadja Olaf Trvgvason je bila pozneje potopljena. ANGLEŠKO DELAVSTVO IN VOJNA LONDON, Anglija, 14. apr. — Angleška Neodvisna delavska stranka (ki se je ne sme zamenjati z delavsko stranko, katera odobrava vojno proti noijzmu), je pozvala delavce v=ega sveta, naj napravijo konec sedanji evropski -vojni. Neodvisna delavska stranka je politična skupina, ki nasprotuje politiki ministrskega predsednika Chamberlaina. — Vsa znamenja kažejo, — je rečeno v manifestu, — da se bo vojna v Evropi še bolj razširila ter uničila vse male evropske narode. — Neodvisna delavska stran ka i>oziva delavce Velike Britanije in drugih vojskujočih se držav ter držav, ki so še ostale nevtralne, naj ustavijo vojno, predno ,se bo ta nevarnost za človečanstvo še bolj razširila. — Delavci \ -nh dežel, naj ne zahtevajo samo premirja, pač naj pa zajamčijo sistem miru, ki bo napravil konec sistemu imperijalzma, ki se očituje v vojnah. Konec stavke v Indiji BOMBAY, .Indija, 13. apr. — Stavka 150,000 tekstilnih delavcev, ki je trajala šest tednov, je bila dane* končana. Delavci bodo dobili na dan .štiri cente priboljška. Zahtevali so jih šest. Diesov odbor Murray za 30-urni delovnik Stroji čedalje bolj izpodrivajo delavce. — Načelnik CIO odbora zahteva za odpuščene delavce odpravnitno. WASHINGTON, D. C., 13. aprila. — Včeraj je nastopil pred zborničnim odborom, ki preiskuje monopole, Philip Murray, načelnik CIO odbora za organiziranje jeklarjev. Murray je podrobno opisal razmere v jeklarski industriji ter navedel par primerov, kako stroji izpodrivajo delavce. Da se temu že vsaj deloma jodpomore, je priporočil uvedbo trideset urnega delovnega tedna ter odpravnino za vsakega odpuščenega delavca, katera naj bi znašala najmanj petsto dolarjev. Po Murrayevib ugotovitvah so v zadnjin desetih letih izpodrinili stroji najmanj tride-se tisoč jeklarjev, kakšnih štirideset tisoč jih jim bo pa v prihodnjih par letih sledilo. V zadnjih desetih letih so odvzeli v vseh ameriških industrijah stroji najmanj enemu milijonu delavcev kruh in zaslužek. En milijon je precej nizka cenitev. Skoro gotovo jih je bilo dva milijona ali pa še več. V kratkem bo štirinajst je-klarn nehalo obratovati, in o-semnajst manjših družb bo razpuščenih, ker ne morejo konkurirati z velikimi. Jeklarji, ki jih jeklarska industrija več ne potrebuje, naj bi dobili odpravnino, znašajočo deset odstotkov njihovega zaslužka, za dobo desetih let. To in ono. DEMOKRATJE PRED REPUBLIKANSKO POROTO I1ARRTSBURG, Pa., 12. a-prila. —i Tukaj se vrši proces proti osmim demokratom, ki so obtoženi, da so silili državne uslužbence plačevati večje in manjše zneske v politični sklad. Zaslišanih je bilo veliko število prič. Obtoženci imajo štiri zagovornike, ki so skušali prepričati porotnike o njihovi nedolžnosti, dočim je o-krajni pravdnik Earl B. Shelley zahteval zanje najvišjo ka-j zon. Obtoženi so: David L. Lawrence, predsednik demokratske stranke v državi New .Jersey, tajnik demokratske stranke Ralpn M. Ba.-hore, okrajni predsednik demokratske stranke Robert M. Ager in pet na-daljnih. Vsi porotniki, ki bodo danes odločili o njihovi krivdi ali nedolžnosti, so člani republikanske stranke. Okrajni pra'vdnik zatrjuje, da so vršili to nečedno delo od leta 1035 do leta 1939 in sicer samo vsledtega, da bi se vzdržali na političnem površju. Zagovorniki dokazujejo, da je vsak državni uslužbenec, ki je kaj prispeval v politični sklad, to storil povsem prostovoljno. Zadevo je baje spravil v tek demokratski generalni pravdnik Charles J. IMagiotti in sicer iz osebnih razlogov, ker je hotel postati governer. Za proces, ki se vrši že dalj časa, vlada splošno zanimanje. HARRISBURG, Pa., 13. a-prila. — Osem demokratov, ki so bili obtoženi, da so silili državne uslužbence prispevati v sklad demokratske stranke, je bilo dane3 oproščenih. Porotniki, sami republikanci, so se posvetovali štiri ure. Dies ne ve, kaj bi istoril z odpornim pričami._ Senator očita generalnemu pravdniku Robertu H. Jacksonu pristranost. WASHINGTON, D. C., 13. aprila. — Diesov odbor, ki preiskuje neameriško delav nost, ima s komunisti precej neprilik. V četrtek je zopet ]>ovabiI predse tri komunistične voditelje. Prišli so sicer, na vprašanja pa niso hoteli odgovarjati. Eden med njimi je priznal, da je pod napačnim i-menoni delal v Cuieagu za WPA, vsi trije so se pa branili navesti imena svojih tovarišev. Člani Diesovega odbora še ne -vedo, če bi jih dali zapreti ali ne. Nedavno so dali dva zapreti, toda sodnik ju je izpustil pod pretvezo, da ima Diesov odbor sicer pravico ljudi zasliševati, nikakor pa nima pravice zapirati jih. Thomas W. MeKenna, odbornik 5. varde v Chicagu, je rekel, da je delal za WPA in sicer pod imenom Thomas M. Stanley. Dejal je, da se poslužuje tega imena -že od leta 1937, kajti pod pravim imenom ga prejel poveljnik treh norveških poznajo kot komunista ter mu nočejo dati dela. Po njegovem mnenju je v državi Illinois dovoljeno, posluževati se tujih i-men. Zamorec Claude Lightfoot je priznal, da je organizator komunistične stranke za južni okraj Chieaga, kot tretji je bil pa pozvan za pričo Elmer Johnson, tajnik komunistične stranke v državi Michigan. Diesovi uradniki so jih hoteli izpraševati o tem in onem, toda na vsa vprašanja so trdovratno molčali. V zveznem senatu je kritiziral generalnega pravdnika Roberta II. Jacksona senator Bridges iz New Hampshire. Očital mu je, da je v Detroitu ustavil kvzensko postopanje proti sedemnajstim komunistom, dovolil je pa, da se vrši v New Yorku proces proti sedemnajstim članom takozva-ne "Krščanke fronte." Zaničiljivo je vprašal, če je Jackson vprizoril sedečo stavko proti justici. ■Murray je odločno pobijal izvanja Charlesa R. Hooka, predsednika American Rolling Mills Company, ki je skušal odboru dokazati, da stroji niso zmanjšali zaposlenja, pač pa nasprotno, da so ga celo povečali. Green za, Lewis proti amendmentom Priporočilo Smithovega preiskovalnega odbora vsebuje sedemnajst točk, tiikajočih se izpremem-be Delavskega urada. WASHINGTON, D. C., 13. aprila. —William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pozval -včeraj poslansko zbornico, naj odobri Nortonove amendmente k Wa-gnerjevi delavski postavi. — Po mojem mnenju, — je pisal Green vsem članom poslanske zbornice, — so ti a-jinendmenti zmerni in zelo potrebni. Če bodo sprejeti, bodo znatno izboljšali postavo za delavske odnošaje. Drugačnega mnenja je pa seveda John L. Lewis, pred -sodnik CIO. Vsem unijam Kongresa za indiwarijalno organizacijo je brzojavil, naj z vsemi svojimi silami in vplivom preprečijo katerokoli izpremem-bo._ Člani poslanske zbornice, ki niso zadovoljni z obstoječo Wagnerjevo postavo oziroma z Delavskim upadom (National Labor Relations Boar-dom), ;ifo razdeljeni v dve skupini. Prva skupina se strinja z Nortonovimi amendmenti, dočim ugajajo drugi priporočili! •Sanithovega prei® kto1 via \iega odbora. Priporočila vsebujejo sedemnajst točk, ki se vse tičejo temeljite izpremembe Delavskega urada. Demokratska kongresnika Healv iz Massachusetts in Murdock iz Ut|ah imata o preiskavi Smithovega odbora naslednje mnenje: — Pod krinko, da bi bila Wagnerjeva postava* bolj u- (Nadaljevanje na 2. strani.) * GLAS Ait£>DA" Owaed ud Perflated by OmvmU Pafcibfcfc* Ciwpiij, (▲ Corporation). ®rr*ak 8ik«r, Preridest; J. latMka, See. — Place of boslneaa of tbe corporatfoa aad wMwiw of a bore otficm: 218 WEST lfitb STREET, NEW YORK. N. Y. 47th Year **Glaa Naroda" la lamed every day except Sundays and holidays. —-Subscription Yearly $0.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto *el}a Hat za Ameriko in Kanado f&—; aa pol leta $3._; aa četrt leta I1.G0. — Za New York sa celo leto $7.—; ca pol leta $3.90. Za Inozemstvo aa celo leto $7.—; aa ped leta $3.50. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea 3—1242 NAROCNIKJ, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naprošeni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista. BISTVO PRIMARNIH VOLITEV Po posameznih ameriških državah se vrše primarne volitve, ki so v političnem -pogledu zek> velikega pomena ter obenem tudi napovedujejo, kdo utegne biti bodoči predsednik Združenih držav. Sistem primarnih vailitefv je v drugih "(demokratičnih deželah neznan ter je posebna ameriška naprava. V ameriško politično življenje ga je uvedel Woodrow Wilson ter se je izredno dobro obnesel in služi predvsem notranji politiki vsake politične stranke- ISvoječasuo so se pred volitvami zbrali voditelji te ali one politične stranke ter enostavno določili: Ta in ta bo na^ kandidat. Volilei niso imeli prilike izbirati, koga naj volijo, ampak jim je bilo rečeno: Tega volite, to je vaš kandidat. 2daj je volilcem predložen seznam mož, ki bi bili po splošnem mnenju najprimernejši za ta ali oni urad. Pri primarnih volitvah glusujejo za tega ali onega. In tisti, ki dobi pri primarnih volitvah večino, nastopi kot kandidat pri glav nih volitvan. Primarne volitve so odvzele moč političnim klikam ir političnim bosom, ki so zrinili v ospredje kakšnega svojega ljubljenca in enostavno zai>ovedali volileem (demokrati demokratom, republikanci pa republikancem): — Njega volite! Primarne volitve so s takim "diktatorstvom" pometle. Kandidat je tisti, ki ima največ zaslombe med pristaši te ali one politične stranke. Pri sedanjih primarnih 'volitvah izbirajo delegate za narodno konvencijo; delegatom je pa naročeno, koga naj na narodni konvenciji imenujejo za predsedniškega taididata. Primarne volitve v Wiseonsinu, Nebraski in Illinoisu so pokazale, da ima pri demokratih največ zaslombe predsednik Roosevelt, dočim so republikanci precej navdušeni za newyorskega okrajnega pravdni ko Dewey a. Ta izid seveda še ni odločilnega pomena za narodni konvenciji, kaže pa, v katero smer se nagiblje ljudsko mnenje. UMESTNO PRIPOROČILO !± Sfovehfje yaguca ni prida — hiti pri krstu. V nekem naselju blizu Dol pri Sv. Križu se je dogodil tragikomičen iprunor, ki potrjuje, da so izprašane babice pri porodih na vsak način i>o-.trelbne. jJeketova ž»*na je velela ino-,žn. naj brž stopi po,sosedo, ker ji bo kmalu potrebna njena po-jiioč. Porod je bil težaven. fVsprav so je porodnica tudi po tem, ko je otrok že pritšel na svet, še v<*lnn zvijala v krčih, .vendar ni-o poslaK po bahieo £e manj po zdravnika. Soseda je tolažila porodnieo, da »bo že boljše predvsem pa je jjbilo treba z otrokont kar hitro v dolino h krstu. Botri, ki so bili že davno prej naprošeni, so jo brž ubrali po hribu v eer-kev. Po krstu so, kakor je že navada, nekoliko prigriznili in zalili pa so tudi otroka poškropili z vinom kakor je v vinskih krajih nepotreben običaj. Tdda nemalo prffconočonje je čakalo botre, ko ,so se vrnili z otrokom domov. f>b porodnici je ločil drugi otrok, ki ,«e je rodil kmalu po tem. ko so botri krenili s prvim otrokom v cerkev. Kaj so hoteli storiti dragega, ko so vendar |)ili že pražnje opravljeni, pa „i>orodu sla sklenili z materjo, .la se znebita otroka. Mati je nesla otroka v vlažno k le, t ga navila v staro obleko in jio-♦i-nila v vodni škaf, kjer se je dete zadušilo in umrlo. Se j.ste-?;a dne ji- mati zakopala mrtvo truplo v zemljo v b'iznjein gondii. Mati in hči sta pri razpravi skesano prizn°l.i zločinsko dejanje. Mirno sta pripovedovali. kako sta se odločili storiti la usoden korak. Sodišče je obso lilo Marijo Koron na 7 let ječe in na trajno •Kirnbo častnih državljanskih pra^'ie, njeno hčerko Ano pa n a 7 let ječe. . žrtev zastrupljenja t z alkoholom. . IPmbivaMvo je te dni pretresla vest, da se je pri žga-njekuhi zastrupil z alkoholom .komaj lf» letni Janez Rajk iz Badovic«' pri Metliki. . fPri gospodarju, ki je kuhal žganje, so se zbrali sami mladi 7°4,nelu Potl1 Janez Vi fantje, od 1 (Jdo 18 let, da hi jz Rovt v Selški dolini S 'GLAS NARODA" % pošiljamo v^taro doji mo«ino. Kdor ga ho- S j 2e naročiti za svoje I J sorodnike ali prijate- { j I je, to lahko stori. — J Naročnina za stari i kraj stane $7.--V J Italijo lista ne poii- f SUamo. " — ^ Ob si "ni h ltolw'inali so možu ki mu je hilo z zmrznjenih prstov odpadlo že wo ireso, pripeljali v holnisnioo, kjer mu sedaj lajšajo trpljenje. . huda nesreča drvarja. tl«4blo na nogo. Ponesrečenca *o prepeljali v bolnišnico.. — Huda nesreča pri spravljanju drv -o je r>ii]K>tila tudi Naaro-deku T van n iz MJokronoga Naložen voz je moža pritisnil oh drevo, da mu je strlo več reber. Razen te hude poškodbe je dobil ponesrečenec tudi notranje poškodbe. . Peter Zgaga Preti nočnim klubom je stal lep avto. V njem je sedel šofer in kadil cigareto. K njemu je .stopil čedno oblečen človek s pismom v roki. Pomolil je šoferju pismo rekoč: — To pismo odnesi takoj svojemu gospodarju. Šofer je šel v nočni k liri) in dal pi>mo gospodrju. (iokir je pismo odprl in prebral v njem na s let In je besede: — ČV se ne :pQsreči, dobro. I V so posreči, še bolje. — Kaj naj to |M>meni * — je vprašal gospodar šoferja. — Xe vem, ga bom vprašal, — je dejal šofer in planil skozi vuata. Po par minutah se je NAROČITE SLOVENSKO - AMERL KAKŠNI KOLEDAR ZA 194». -1M STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 59 CENTOV. — V ZdruMk drianl \ahkm poSljete P* S 01. p« 3 cente. iz jeze je delal škodo. jLani v oktobru je kupil po idmar pose- Fami naflaljevali kuho. Okrog stvo »Mavca Jožefa Dolenca iz 7. zvečer je prišel v družbo ^ikopljeka v Poljanski dolini, tudi 16 letni Janez Rajk, o ka- Pogodba je bila sklenjena ta-flmsri potr, da uh ne bi ljudje!terem govore, da sploh nikdar l'a "ua '^Injo beseilo še Oppzili vdriiL'ič hiteti v cer- ni pil alkoholnih pijač. Morda doikj pa bi ostal Do- jene v svojem prodanem domu. Xemalo pre>enečenje je čakalo })il aiKono:mii pijat ,Vev. Župnik je tudi drugi j v šali je mladenič sprejel pojest rad opravil, potem pa de- nuja ni mu kozarec žganja iu "Veste, na«rlica ui nikoli dobra. Dnierič pa le počakajte t«e kakšeu dan doma." 3mrtka nesreča mlade katere. Kena radovljiškega pismo-noše Mlnka Kapu-ova. prav zato, da 1 »1 mogla izobraziti svojo deeo, vršila poleg svoje- tra na dušek rzpil. Posledice nepremišljenega dejanja so bile trrozne. Po prviJi znakih slabosti se je mladenič na|x>til domov, a je obležal nezavesten v bližnjem listnjaku. V >knbi Kanj ira tovariši jiotskali. in trudili, da bi ga z umetnim dihanjem spravili k zavesti. Poklicali so tudi zdravnika, ki te dni Vidmarja, ko je prišel v kupljeno hišo pa je mora« ugotoviti, da je izginilo to in ono. Zmanjkala je dolga vrsta šip, izginilo je okovje in ključavnice >.koro od vseh vrat. Vidmar i; tako IjulM^zni-v os t jo seveda ni bil zadovoljen in je zadeva prišla na uho u-radnim organon*. ki so ten*e-Jjito pregledali, kaj vse je Do- VdKtve pri Edisonu Mrs. Elinor M. Herriek, o-krajna ra\-nateljiea Delavskega urada, je rekla, tla bo |mj preteku dveh tednov znan natančen iztd volitev pri Ediso-novih poddjetih v New Yorkn. Delavci so glasovali, katera ttelavska organizacija naj jih vrnil. — No, kaj je? — ga je vprašal gospodar. Aofer je skomuignil z rameni in odvrnil: — Posrečilo >♦* jp- — Kaj pa? — Avtomobil so vam ukradli. Tako je na tem svet n: ni j«» slabe stvari, ki bi ne imela kakšne dobre lastno-ti; in ni je dobre sfc\$iri, ki .bi slabe lastnosti ne imela. Tako je vse-povso«l, kamorkoli se človek o-zre. • Vzemimo velHcomestna stanovanja, ki so tako tesna, da ■se je komaj mogoče obrnitli v njih. %Stene mei|a lp Jm^-im*, k, so pokupili velike ka m Ivana t dirja. Dopoldne ,^ ^ mUdQ Mper okovje, natikala medtem je bila doma, popoldne pa v| - 'ko je mitšta seMilka svoj blaže- tflužbr. Kakor pripovedujejo, starčku zmrznili obe ni inir I>ri nekem sosedu v skednju. Vse izmaknjene bla- tgo je dobil lastnik nazaj. Posestnik Jože Bojane iz ATuhaherja se je napotil v sosednjo vas Dršljin, kjer .se je v prijetni družbi malo zakasnil. Starček 70 let je po ločitvi oil drualie od Sel *am v 1 omaro vas. Ko je Ihj napor-3ii poti srečno prispel domov na toplo, so ga jele kmalu bo-Jeti roke, ki so počasi postajale že kar nekam čudno modre. je usodnega dne prišla s tremi tovari&icami malo preti 13. uro v delavnico. Tu je baje takrat preizkušal Ivan ITdir novo brusilno ploščo in je navzoče opozoril, jiaj se nekoliko odstranijo od stroja, ki ga je fcam urejeval. Vsi so se nekoliko izmaknili. Usoda je hotela, da je le Minka ostala na .svojem miaBta. Že nasle vsej delavnici. Večji ko« brusilne plošče je zadel nesrečno mlado mater v /Podbradek in ji glavo dobesedno ra*zklal. Olb groznem pri-Koro eo se vsi navzoči razbeža-3i. Podjetje je delo takoj ustavilo in delavnico zaprlo. Nesrečna mati je zapustila tri o- v. , , .. ... . grozno dejanje matere in hčerke. . Pred sodiščem so se zagovarjali 22 letna Ana Koren iz Treh* pri St. Petm pod Sv. &>orami, .njena 50 letna mati J^arija in 26 letni -»in pose- tni- Večja kakor na otlnešenem, pa je škoda na pokvarjenem. Pri trganju železnih delov so nant-.reč hudo tri>eli le-eni deli oken, trpela so vrata, tako da ima Vidnlar nad 1000 din škode. Dolenc je svoje dejanje pri-polnoma priznal, in pravil, da je izvršil v jezi, ker je vedel, da 1wj moral kmalu iz hiše, ki jo je Vidmar kupil prepoceni. izumitelj torpeda. JTorpedi imajo v moderni .vojni, naj si bodo vodni ali zračni torj>edi. veliko vlogo. Zgodovina njihovega nastanka pa je bi iii še pred nedavnim zavita v temo. kakršna obdala pogetstonm vojne skrivnosti. Sedaj je razvidno iz neke objave na Švedskem, da je bil pravi izumitelj torpeda inženir Anton. Zandahl. Šele poleti je liil s svojo kon- strukcijo tako daleč, da je lahko mislil na javno predvajanje. To predvajanje je hotel izvršiti na jezeru Hamniarbv-ju. Tam >e je zbralo tudi na tisoče Ijinli, pr\-i torpedo startal i >ree. Ker sem v«lovec in ]>oleg 'tega še precej pri sebi, se že lini veseHti. Veselja jut ne po-zi*un brez nežnega sjiola. Zato se obrnem do tebe, ker vem, da se tudi ti zanhimš in ti je ta sjkjI dobro poznan. Ne bom okolnosti iskal, amp;«k kar naravnost te želim vprašati, ali ti je zifcino, kaj je z vdovo iz Pen nsv Ivan i je, o tem v«stva, ki so bile izvojevane s tako ve-lčkkiii težkočami. PESMARICA *'Glasbene Matice* Uredil dr. Josip C^rin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški, zbor. Pesmariea vsebuje 103 pe-mi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Stnedt, New York,-if. Y. DARILNE POSII JATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---% 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar. —----$40._____ ZAKAIH RAZMER V EVROPI m bile na«« TOe trn denarne pošlijatve v Jugoslavije nf—n preki njene. Sedaj ps we detalll MT« itim, ptjntari > moeoff našim rojakam ntrdU In iim ram h-Ailjntl Vendar Je bila nam pevl^ana rasa. ker aa rtroSki u peAiljaaJe pe Um ^ekn mhf tMK OpaurJame tudi, da aa ana tntaai nerr kaka poUlJatev zaradi rmpdrib umu cakaaniil f • • x ZA MONO l*U&ILM»VH)8L|)ŽrrB SB **CAB2Jl (IKI)KK". — DOPLAČATI JE TREBA ZA VakA^tO I^ILJATEV V.JVfiOSUWMO s SLOVENIC PUBLISHING CO: : POTNIŠKI ODDIHI : it 216 Wert18tk Street, Mew T o r k in ra^pot-H. . . . - w . iZnmlolil jo )>i! mož 7. dobri-!lla se P02""1«* ™ '>«'" mi idejami, mnogimi tehni«ii-j,lri,^0£ra nabiti, za nosm-m-jni talenti, toda z neverjetno vdovca, proskn te. vsaj na-Klahitn trgovskim duhom. Tn-'"ovor* vdovio, da so oarla-i v • i-. . . ' . ni.. .. vr____1___ v. ko s€» je zjrotlilo, da ^e je šved-Kka vlada zanimala za Šan-dsvlilov izum ni pa preprcrihi njegovega rstoeasnega poc^ija-nja z Rusi. Rusi so bili bitrej-H»i- a tudi manj ziinoslijvi. Po-nudiH so mu za njos^ovo konstrukcijo toipeda in tudi za novo brreistrelno pi»sko suie^ no ceno 7000 rulbljev. Piaeali *io mu na račtin sam$ 500 lje\-, chtanek bi dobil pozneje. Zandahl je za<"el oklevati. Rn-ske jHislovne metode mu niso ugajale in jo stopil spot v 7.ve-30 s švo i-ko vlado. (Prišlo je do čudnega koV-jbanjn sem in tja. Ko je izn-nitorj končno svoj ' torpedo predvajal strokovnjakom, so .je izkazalo, da je iy^ka tujna roka "wivrVila sa' ^tnžni mune-^or. Zandahl jo rzgubil živce in jo zavel pihati bosua pisma in so ^IhKšo brošure proti vsem mogočnim ljubem. Med tem jo njegova idejami a v svet . Izkoristiti so jo, kakor so ve-doli in zna^L Vsi sp imeli o svojo živčnostjo zapravil vso uspolio. . - . ; » „ MBN86IIA . SLOVENSKE fONOGRAVBKB « 1. Gktsu Naroda. Z:ivodno ti Ikuii hvaležen. Rini bi mu vzti*egelt pa mi skoro ni niofljoel4. tl Slovenska vdova v Pennsylvaniji" jo precej nedoločen pojem. Tega blaga je namreč totiko in izbira je tako velika, da človek ne ve, fa»m bi zagrabil. V eni sami majhni naselbini v bližini Forest Oitvja je bilo pred petimi ali šestimi leti nad trideset staveuskih vdov. Koliko se jih jo izza tistega ou*a oUdnki, no vem, rekol bi pa, da jih jo še vedno par ducatov. Roja-k naj so torej natančneje izrazi, ali naj so pa tista oglasi, ki misli, da gornje pismo nanjo cika. JPicor jo pa v» io\«a v Vseli o-7.irih rt*s dosti ln>lj priporočljiva kot |)a mlado, neizkušeno dekle. Vdona )Mizna. življenje in če je treba, najde z zavezanimi očmi j wit do oltarja. LetoviSčnika, ki jo sta-novul dva ttnlna v hotelu, jo vprašal hotelir ol> slovo-n, k;^ko mu jt ugajalo. Gost jo nakratko o^lgovoril^. - Scfca bi bi1 a lahko večja, račun manjši, vino starejšo in sobarica mlajša. -Sav »♦» » , * lll|BP«I JLA^j»JUL j Kratka Dnevna Zgodba j| Tuesday, April 16, 1940 SLOVENS (YTTOTSLSlVJ 01IC1 MILA PUOOVA: : : EMIL PRAVI: "TO NI JE NIŠTA!' Nadaljevanje . Skesano je povesila- glavo. "Ali res?" je dahnila predse tn je bila ponižna in lepa videti. Njen mož je v Ljubljani imel malo tovarno in vsakomur, kdor jo je hotel poskušati. je pravila kcflikanj zvesto ga ljubi. Marsido ji je verjel. eelo on sam. Tolhi itfospod Rfbarie je težko zfU penjal jopič nad zaokroženim irvoton*. Emil pa je bil tenafc v i>a»su kakor o>a. Na svetu je pač vse porazdeljeno, vfcak ne more imeti vsega. Stisnila je usttiice in je T boječe .napetimi mišicami jeln lezti >e v i* je. . IKajpa, pričelo se je bilo že T>red nc'kaj dnevi. Saj ni tre-hj^ misliti, da jedila v.a stvar kaj dnigega kakor smučanje. Ves ta čas je Emil enakomerno obupno in zaničljivo z vrha klanca vpil na srvojo črtita, čeravno se je bila pomnožila za tisto čudovito, boječo in .plavo-Jriso ovčrco v temnoiivndrem l>f«tMi. Star petelin, pijan .opoldanskega solnca je v-va-i ;»>d travnikom zateglo zapel. , V 'luknji, ki se je bila z padcem izkopa!ia, je gospa Riba-ričeva sedela udobno kakor v kopalhii kadi. Tega si je bila malone bolestno svesta, da že čez dva dni odpotuje odtod. Čez d va dnif, žal. In trikrat je boječe zaplahutaki s temno haličeniml trepalnicami, preden ?e je opogumila Ln Emi-Ju priznala, da se rada Lapre-ihaja po mesečini — toda ne p*ama. „ (Emilu se je za hip zavrtelo y glavi. Nu, če bi bila stvar jt&kfl', potem 1 . . Med. dvema ^kužnima zavojema in tačas, ko je bila njena spogledljivost v stalni nevarnosti, da izguibi ravnovo-je, sta se torej domenila, da bo mesec še nocoj ne- —-p-a- Mi in 1 s« r " naši otroci . l(Ta je eden izmed vrste č km kov, pripravljenih od P. L. I. S., ki razpravljajo o nekaterih izmed problemov med roditelji in otroci. Ako imate Jcrj reči ali vprašati, pišite na FIjIS—-Parent, 222 Fourth tal na nejbu. n^oda zaenkrat je sijalo še ^sonce in deibela gospa Biser-.nikova se je na vznožju klanca premetavala po snegu ka-ior ogromna, obupano brenčeča nutfha, ki se je z i^erutni-cami pr?lepiioti. ki vodi bolj složno nizdol, kakor pa smučanje. Nwzdol? Saj ni res! Samo majhen sprehod po mesečini ;— kaj ,pa je to že takšnega? (Vendar pa je včasih usoda kljub vsemhi naklonjena izku-£eni žen-ki kreposti, čeravno navadno narobe. Tisti hi]» sta si ob iztočiščn slrmine obe Zagrebčanki }>ud-rali VJešleče nosove, nrtili go-t po l ka]>etan j<> brisal iw>t-.ne srai^e z rjavega čela in debela iff!.s)>a Bisernikova je presenečeno ugotovila, da si jo z KO DEKLETA RASTEJO. . V ltfnogih driržisaji je..veliko zmede, ko dekleta vzrašča-jo in začenja,io imeti sestanke s fanti. To seveda velja tudi .za družine, ki >o živele v A-meriki skozi mnogo generacij, ali velja še mnogo več za one, ki so nedavno prišle v to deželo. Dekleta hočejo Jodu oblačila, hočejo lepotičiti *voja li m ,ostajat i zunaj do kasne ure in občevati s fanti, ki jih zanimajo, dočim starši dostikrat ugovarjajo proti tem stvarem. Pa poskusimo pogledati na ta ipoložaj ravnodušno in razumeti vzroke; . tPred sto leti so dekleta in 3ien-ke ostajale večji del doma. Le nekatere so delale Riuiaj hiše, kakor učiteljice, bolničarke itd. Dandanes najdemo ženske v mnogih ^tro-ka'h, kjer pred sto leti so bili 1<» moški. Ko ženske delajo in imajo lastni zaslužek, je le naravno, dr« jH>st:mejo bolj sa-jnostaim*. Z ilHom in zaslu«-kom s«' jim j«' oN,.W at**** »n, ku ,«a i^HfUiUe K izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje-vide z novimi mejami vojskujo fithm d rta v, kakor bodo preme* njene po nedatiji vojni.1: " tJ r-i- ■ ..... M . , I. _ I _, Naročite Atlas pri: toi M B W U m K , N. ¥. i J je dogajalo prav ti-ti hip, ko ^e je na poti, ki je vodila mimo travnika, v hitrem koraku pri križal osamil jen nio^ki. |Saj ni bilo mogoče! Gospa fiilbaričova je priprla svoje svetle oči in jih potem iznova siroma odprla. Loj, obrnil se je s poti proti klancu in v mehkem snegu toliko, da se ni udri do kolen, ko ji je hotel priti bliže. Kajpada, sedaj ni ?>i!io več moči dvomiti v resnico, ta ki ji je prihajal nasproti, ni bil nihče drugi, ka-,kor njen mož, gospod Ri'ba-rič. ki se je pod težkim kožuhom udano potil in se ji ljubeče nasmehnil. Kaj v^e hoče, tudi nocoj bo mesec, visoko sijal na temno višnje vem nebu. toda po zaslugi slučaja ne bo v smrekovem gozdu za hotelom prav nikogar, ki hi se rad iz-prehajal po mesečini. "Prišel sem z zadnjim vlakom! Dva dni lahko ostanem tukaj pri tebi. Ali si kaj vesela je klical. (Seveda je bila vesela — pa še kako! Od nepričakovanega vesolja se mto je pod svojim tem« o modrim: hi derma jeskim klolbukom liufbeče in kislo nasmehnila. Emil *ga je spoznal: sPrav dobro >e je še spominjal postavnega gospoda, ki je 4>red dnevi hi'1 pripeljal lepo pripi ki imfjjo zadosti denarja zA njih nakup) so dale ženskam annogo več prostega časa, da ,-e zabavajo, izobražajo in zanimajo za druge stvari. Dekleta vidijo vse to, kar se dogaja okoli njih po svetu, in ona tudi hoče nekaj .-amositalnosti. . (Ko se naiziranja spreminja- jo, nekateri imajo radi, kar je novo, drugi, kar je staro, nekateri pa nekaj izmed obeh. Zlasti mladi ljudje gledajo radi na nove- ideje, dočim sta-•rejsi ljudje dostikrat hočejo, da gre vee po starem. Hčere hočejo biti samostalne, očetje in n latere pa jih hočejo nad-vladovati. Kaj s** zgodi * • T^oznam deklo — recimo, da ji je ime Marija — ki se je zagledalo v fanta, katerega je .srečavala na poti v štacune. Dopadel ji je in bi rada š a ven ž "njiur, kakor vi li pri mnogih drugih ameriških dekletih. V starem kraju, odkoder -o njeni starši prišli, dekleta so mogla videti fante, ako so oni prišli v njen don) na obisk, ven pa so mogla iti le v spremstvu starejše osebe. .In tako se je zgodilo, da je tprišlo v družini «lo burnega kreganja. Marija je hotela iti ven — katera želja, je jako taka pri dekletih — in biti kakor druga ameriška dekleta, ki so bila ž njo v šoH. Zato se je :s fantom sestajala na .-krivaj. Bala se je očeta, da ?>i jo tepci, ako dozua za n jimo sestanke. Končno mladi }>ar-ček ni mogel več prenašati napetosti in dekle je pobegnilo v skrivni zakon. Kmalu pa se je Marija zavedla, da njen soprog ni bil to, kar si je mislila. Tmela jo otroka, ali zakon je bil jako nesrečen. . To dekle je hitelo v poroko bolj radi vzroka, da bi -o rešijo nadzorstva staršev, kot radi i; prave ljubezni. Zakon-ki stan pa je preresna stvar, da bi člo-.vek zašel vanj za tak vzrok. Staiši v takem slučaju so ix>-r^rešilil ako bi bili dajali de- ★ i knjiga, vr 00 ki Vas« bo zanimala! AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. ( (i)9 strani.) Janko Kersnik je pp 1 leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega Agitatoria'*' bo sleherni vital z užitkom. Cena......................$1.00' OPOMBA: Knjige označene z sol v platnu vezane. (iOKNJO KNJHiO LAHKO naroČite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST 18th STREET NEW VOHU, N. troci so vrevlni najboljšvga premišljevanja, ki ga jim ino-j-oino dati. . KONJ ARETIRAL TATU. U\a ulici Xazionale v Rimu je »kila te «lni |»ozomo>t množica obrnjena na voj:'-ko god-3»o, ki je korakala mimo. Wki jnožak je to izkoristil., da jt* segel po tujem kolesu, ki je sta lo sanw) pred nekim vhodom. 2. Iiiwl je pa -iuoIo. kajti v' i-lt ui trenutku, ko je hotel p >-vzpeti nanj, j«1 ^topi! n.-: iili«--» lastnik koULsn iti st«*l:el - ki i B h«. ! 12, ' 15. I/.. mjein TI P m. i 19. iTaln v-e je tedaj vide o b-t'je. [ da z i vrže kolo in ste-"e - da ;2L je. Ko pa je pritekel na vo »<*. zišče. je priVozila neka k< "-i ; I /in lahko si mi>limo tatovo u /zrozo, ko je konj z glasnim reorgetom pokazal svoje zobe ter ga prijel ž njimi za ovrat- 28. Bel;-aj*ki Biser (Vital Hur^ka Vojska »evira Orleanska iJulioini boj (Li.vrrm- Scu|>oU» Fran Huron Trrnk (i«joru l*uuillman| Mesija , lir. Jeih«) Mladim Srcrm. i-ivesll la ^tlutliDo (Ksavor Mudkol M:inm. brsfanski deevk s Janeza Ev. -in mlado -'eno v hotel *in jo odtlej pustil samo, da bi se naučila smučati. Smučati -se ni navadila in niti tega -e ni na-,učila, kako se človek izprehaja po mesečini, kadar ni sam. — Ampak, na svetu je že tako. ^Pokaži no, ka j si se tačas .že vse naučila!" je iz nižine gospod Riibarič prosil svojo ženo. . * Kolena so ji bila vsa trda od razočaranja, ko se je spustila /po bregu nizdol. V vasi je zazvonilo poldne. Izza zasnežene in nazoibčane skalnate gmote planin je svojo okroglo, be-,lo glavo radovedno pomolil čopast, bel oblak. Naid prekri-žanimi smučkami je gospa Ri-J>aričeva niahoTrna padla z ne-volijno vdanostjo zveste žene, M ne pade nikjer drugje kakor v snegn. . t"To nije nista," je zavpil ,Emil in grenko požrl slino. ,'vletu nekaj svobotle, da bi šla fat se je otepal na %tso na zabave z raznimi fanti, bi dekle imelo priliko, da si boljše izbere in mpd tem bi bila o-stala doma. Kako naj dekle sodi modro o moških, ako ni-»na prilike, da »^e spozna z nwiogimi izmed njih? . Zapoveidati našim hčerkam in povedati, kako so se »lekle-ta svoj ča> ponašala v starem £9. 31). Oli .")<♦-I.el»iri dr Kreka Paniki Zlatar :noč. Toda konj gn ni izpu-til. dokler ni pr'liitel stražnik in prevzej tatu v svoje v;vi>Ko. S2. iMnoz'nwi se je >niejala in je zanimanjem poslušala razla-jss. cro. ki jo je dal v-t-ri kopija/. 34. k temu -logodku. Svojo žival 35 pred ča-om na neki j »Inižbi eirku-ih živali. 36 je na-topal ilolno ' z 38. Patri a. dobe Povest i« irske jiraaftk« t H. Federer? PopotuiTii, tmvele »n #rtic~ iuuhu Puseljt je K< »11 i kujiil Požiralec Pravljice Pmvljice dino tli. Majat) pripovrrikr za minis. KrtMitmV) kraju, ne pomaga pruv nič. |.uek'm pritlikavcem, kut-; n •Glavna stvar je razumevati j ie ob koncu torke vedno pri, t njih. kakršne so in hočejo biti n iea! z zobmi za ovratnik t.-, 45. v Ameriki. Ako hočejo imeti ra t: ko ne>il okro- arom vrla žival tako n nadn \f t NAJNOVEJŠI AMERIŠKI POTNIŠKI AEROPLAN stvari, ki jih imajo druga ameriška dekleta, pa se vam ne zdi nrav, kar hočejo, zakaj se mo-•dro in ravnodušno ne pogovarjajo z njimi. Ako to ne Tiomaga, so mesta, kjer morete dobiti dober nasvet. Naši o- ]«> vvrn ztvai i;ikh ti iiroino 7.a-•jrledala tatin-keira moža pred -»•l o j. se je menda nen ulno .-pomnila slavne preteklo-ti i!i v raztresenosti .je .-lm-a jno v .praven^ trenutku ponovila i-ivojo cirkuško vlogo. _ Ko i«-48. i-y * 1 gn^ ii I-»» * ?t . •' -v* »f t--. Novi aeroplan "^an-Xmerican! zračne proge ira pre4skn?*iem poletu nad Mount Bainer v državi Washington, Aeroplan ima štiri motorje lil prostora za 33 potmikov. m vsiiiiiiiiiiyiiiii^iiiiiiiiHiiiiiimiiiM Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELA VAM S PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. B ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽKNJE: $8,000,000.00 49. 51. 56. 57. M. FtvHi in Slike (Ksaver Me>ko) rrmUii JuM (Josip Vole) rn-tranjanje Indijanskih misl)«-i.arjrv i Si>illniaD> Kcvoluriia na »»orlujralskrm Sist« s Sr»lo (H FeUerer) Spisi Krištofa Suida Štuilrnl naj bo iS. Fints«r> »une^kl Invalid iS. KoSutnlkV Volk Spnknruik in drugo povesil za mladino i K^arer Meiko) Vnjniniir ali lupiiwtri ia krs* (Josip (»grluec Zbrani spisi za mladino (Hnselbert (Sinsl) Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ ^ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago^ 111. BHWIIM <3. Zlat okopi (Jooef SpUlman) (Vezava nekaterih knjig Je od Mft* oja nekoUko ukaiona.) Ako iiua kaka knjiga vt6 zvezkov, se šteje vsak zvezek sa knjigo. POZOEI Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 west 18th street new york STRAHOTE VOJNE f'AKr PRIM KRMA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttncr 22S strani Cena 50 centov Doliitos jo. pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 21C W. IS St., New York Ajlll . :,..:„.,<: . [Tuesday, April 16, 1940 laninski Kralj r Spisal L. GAXGHOFER. Za Gla> Xartula priredil X. X. =5 AMERIŠKO OBRAMBNO OBOROŽEVANJE r hkali. Stegnila da >o ji1 pogrt*x- XiMii.iiotiia ji* ojmziia ptira na ploščati' je roko pruli ujeti tu, takrat je pa izginil, kot nil v zemljo. S«* par korakov je napravila nato pa prestra-' H-iin .-vUiM'tla iu8/^ij. lJ km I njo jt* zazijalo temno brezno. ••'Ji zu- Ntaiija! Vražja soteska!" Pokrizaln .-«• j«* tli hotela |k>4Migniti. t/ iio^o j«* >|#ro/ilia kamen, hotela >koeiti na stran, takrat ji je desna m<-so no č»bo morala >anui tukaj prebiti.. Tukaj! (Spoznala je prostor kjer je nalmjala. Tukaj se je Xande smrtno poiH-sreoirl. '4DonV! Doroe!" jo kričala v mrak, upajoč, da fant ni prodale«" ,«la lx> uliia1 n jeno klico. . Zo]H't in zojK»t jo poklicala njegovo ime. Njen klic je >ieer otlmeval od >k;.l. o<>govora pa ni bilo. Sle Injič jo -klonila roke v naročju t« r nuvla brezupno zreti predse. ■ Tedaj jo opazila ob svoji nogi na mali travni ruši bel b!osk. Sklonila se jo. Na dolgem poclju so jo pozi/bavala v vetru planinka i wed ne velikosti. Odtrgala .jo cvetko, in vroče upanje je Hj»rolot< lo v-e njeno srce. V gostem mraku jo videla le hei blesk. S tT«*oeiiiii prsti jo začela -teti listke, ki >o kakor l>eii žunetni žari .rasli iz osrčja cvetke. / iiu'»o!j j«. štela, tomltolj j«' trepetala nemira in razburjenja. Štela na|M*oj: *4>edejiriudvajset, osemindvajset . . (Števila ni več imenovala, pa«"- j»a le [»otipala prodza-lnji m zadnji listek pred prvini, ki ga je v znamenje drža Ta z dve-msi prstoma levice. . "Xjegova cvetka." jo za jecljala. Trenutek >o jo obotavljala, takoj nato je pa zopet postala otrok svojega prazno-veniega očeta. S kontaj slišnim glasom jo poklloala — planinskega kralja.. ' iSama .-»»be .se je pr ost rabila ter priče.ti trepetati po vsem telesu. ' Xiti dihati ni tipala več, Srahoma jo oprezala v no*", t ml no prepričiuna, da se bo zdaj, zekunda za sekundo,, minuta za imnuto. Mealteu' ja nekako l&Jiku ji je bilo pri srcu. . Nato je zopet začutila v nogi -bolečino, ki jo jo bilo razburjenje hipno omamilo. ZojK*t so jo skušala vzravnati, pa om in drugimi ujodami! Kxlo ve. če so spominja gorke K>bice v očetovi koč; in gotovo je pogrešn -o njen Toto, Kako ga jo mogla zamenjati z zlitn duhom? Vražja soteska. In . . . VztrepetaLa je. Z >ilo je hotela odgnati to misli, se po-križa'a in skuša-ia moliti, iPo očenaAi ji jo nekoliko odleglo. Česa se ji treba bati? Saj noč verni ar ne bo večno trajula. Zarana zjutraj bo prišel Donče v kočo ,Ln ker jo no bo našel tam. jo bo šol s Cenco i-skat v goad. i ^Potrpežljivo je prenašala silno bolečino v nogi. Členek ji je zareK otekati. Popolnoma so jo znoeilo. ' Hladna in tenma no" jo legla na gore i,n na gozd. X« nebu jo bilo le malo zvezd, pa še to je bilo komaj mogočo opaziti čkozi težko koprone megle. Tudi mesečina je ugasnila v megli. Izza skal je začel pihati hladan veter in naznajat: dež. Težko se je privlek'ta Eviea do pečine, ob kateri jo skušala dobiti nekaj (zavetja prod vetrom in pred bližajočo so plaho. Dospovši do pečino, se je strahpma z obema rokama prijela za prsi, boječ so, da jo izgubila planinko, katero Je zataknila jza (/prsnik. 1 Olajšana so je oddahnila, kajti bela zvezda jo bila še .vedno tam. Skleni!* jo jo spraviti kot t*p«™in na to noč, iin ,na upanje, ki se je porodilo vnji ob pogledu na njo. , 6n*eje si je očitala neutemeljen strah pr«d dobrim duhom, )l\ ga je znal njen pokojni oče tako dobro in natančno opisati. '"»Planinski kralj" ji jo večkrat pravil, 4tje ogmjen s sipini plaščent njegov obraz je bol, ima jnodre oči, rjavo brado, na kodra-stih laseh ima pa klobuk, vos okraišen s pianin-Jcami." ' Ne, prav nič. bi se no bala Ev i ca, t če bi se ji bil takšen pridal. Gotovo 'bi jo vzel v naročje, jo odnesel v kočo in so ,samo dotaknil z roko njemo nogo, pa bi nnnila bolečina. < < kih prijateljev in poznavalcev Ogrske, na katerem bo.") metrov visok in je tako največji, doslej narejeni spomenik v Zagrebu. # # * Kneginja Olga na bazaru v korist Zveze Kr. Zena Beograd, S. aprila. — Kneginja Olga je danes o«lprla v Bel-gradu v prostorih Kola sester dobrodelni bazar v korist Zveze krščanskih žena Kraljice Marije. * * # • Vlada za pomoč ljudem prizadetim od povodnji Beograd, 8. aprila. — Jugoslovanska vlada je odobrila krc*-<1 i t v zno>ku polpetega milijona dinarjev za neposredno pomoč prizadetim od |>oplave kakor tudi razoplavljcne kraje v okolici Jabuke, Borča, Pančeva in Suvorina. Velik del krajev jo pod vodo, toda nadaljnje naraščanje vode jo preprečeno. * * * O stanju rek v zvezi s poplavami Beograd, 8. aprila. — Po raznih obvestilih od državnih hi- Tolovaj Hace v rokah pravice 'Pozno ponoči dne 14. marca I potisniti k lastnemu životu >e je po Kranju razširila vest,; Hace pa je wseeno streljal in o aretaciji tolovaja Haceta. toliko ukrivil prste, da je kro-Po ulicah in še bolj po gostil-jgla zadela enemju stražniku v nah -o zbirali ljudje in od j nogo nad kolenom, z drugo ust do ust je šla novica. "A-|kroglo pa jo pogodil drugega rotiran jo najboljši razbojnik! stražnika v nogo pod kolenom. Kranjski stražniki so ukrotili (Razbojnik je najbrž računal Haceta P' Sprva ljudje tega da bosta stražnika popustila, -ploh niso verjeli a že ponoči pa so je zmotil. Stražnika sta je bila novica potrjena. Više odločnejše navali la nanj in prostorih policijskih zaporov v Kranju jo tedaj ros stal prod policijskimi organi tolovaj A. Hace, trdno povezan in uklo-n jen. Hace v Bati cevem stanovanju na Stari cesti. Vn«-ki hiši sa Stari cesti ob Savi v Kranju, stanuje starka! Bajič, pri kateri se je prod i kratkim skrival Hacetov pa j-1 da.3 StrtiKjle, ki so ga orožniki in policisti za s Vdova 1 i tudi zaradi vloma na Primskovem. Batičevi seveda niso sprva ve-koga skrivajo, a za njegovo skrivališče so kmalu zvedeli kranjski stražniki. Pred •dnevi so Strmoleta aretirali in zvedeli tudi. da so večkrat j zglasi pri njem neki svetlolasi mladenič, s katerim :nmta dolgo razgovore. Batičevi so povedali stražnikom, da fant navadno k:ir hitro zopet izgine in da je tudi večkrat prenočil pri Strmoletu. . ^ Stražniki so po opieu tako i drografič.mh ododrla. Xa strelo so prihiteli v stanovanje bli'/nji sosedje, ki -o priskočili vrlima stražnikoma na pomoč. Razbojnik jo bil silno upehan, saj jo trajala borba še kakih dvajset minut. Končno se je posrečilo Ilaceta pritisniti ob ki ^o zdravita v bolnišnici. tla, nato pa «-o ljudje prinesli vrvi, s katerimi so ga krepko zvoza i. Zv»«anega in nk t-njenega -o ga (x»tom jn^lavili na nogo.. "No, zdaj je pa konec ..." 31 ac<' jo komaj stal na nogah in jo nekaj časa globoko dihal. Sole potom je odprl oči, in se e divjim pogledom ozrl okrog, rekoč: 44 Xo, zdaj jo pa konec z menoj." Potem je dolgo molčal in šele na poziv stražnikov, naj jima sledi, jo nekaj zamrmral. Zunaj so je zbrala kljub pozni uri večja množica ljudi, ki so spremljali eskorto r IStaro ceste v inesto na policijo, kjer so razbojnika po-n-dili na klop in ga takoj pričeli zasliševati. Zapisnik s tolovajem je bil sestavljen približno opolnoči, nato pa so čisto izmučenega raajhojnika posadili v zaprt avto, in ira pod miočnim spremtetvom u k le njenega prepeljali v Ljubljano, kier so ga izročili polieiji. S Hacetom sta se odpeljala v Ljubljano tudi oba rnnjena stražnika Moglo in K rem žar. KNJIGE v angleščini... ?e peilikee po izvanredni ceni jem toku v Jugoslaviji in tako pri Beogradu, pa čeprav po malem. Sava so jo začela ulotavati, tako tudi Velika Morava in Tisa. Delo za preprečitev nadaljnih povodnji po ogroženih krajih se vrši intenzivno in uspešno in ob silni poplavi, ki go-sTKN^ari na našem ozemlju. Dočim stori tudi ljudstvo samo, kar more, opravlja to .delo z veliko vnemo in sistematično jugoslovanska vojska. (Nadaljevanje prihodnjič.) VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaslova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Pr»a Stevilku pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Ua nam prihranite nepotrebnega dela in siroAkov, Vaa prosimo, da sku£ate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte nafiemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed east upnikov, kojlh imeua so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu«j; druge naselbine, kjer je kaj 'naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo sa plačano naročnino. ■!ALIF01tNIA: San Francisco, Jacob l.awahin X)L0HA1>0: Pueblo, Peter C>ilig. A. Salti« Walaenburg, M. J. Barak NDIANA: Indianapolis: Ijouis Aiidrojna ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. Fabiaa (Chicago, Omri in illlnola) JolieC, Jennie Bambich La Salle, J. Spelich Mascoatah, Frank Augustln North Chicago in Waukegan. iVarick MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplv MICHIGAN: * Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Chisholm, J. Lukanich Ely, Jo*. J. Peshel Evelerh, I»uii> Ooola .Gilbert, Louis Vessel HibblriK. John Povfi* Virginia, Frank Hrratlcb MONTANA: Roundup, M. II. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: ' Brooklyn, toftwj Bvd 'Rwanda Karl inM .Little Falls, Frank Mmale OHIO: Barherton, Frank fraiia Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Resnik, Jof>» Slapnia Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John Komi* Youngstown, Anton El kali OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jernikar Conemaugh, J. Brezovec Coverdale In okolica, Mrs. Ivaaa Rupnik Export, Louis Sopan f IDILI SK BOSTE KO BOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitarijskem usnju. Pomislite! CQ Samo *P 1 •— PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOIJŠI AMERIŠKI VltTNAU-SKI VEŠCAKI IN 1Z1>AL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino cele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. Čudili se boste in veseli boste, ko boste videli, kako natančno va?, 'THE GARDEN ENCYCLOPEDIA pouči o vsaki najmanjši podrobnosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrnno sestavljena, tako da l ni izpuščeno prav nič. kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrbno preiskuSeuo, tako da je vse popolno, ja- |sno. priprosto. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga_ popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. Preiskusite jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da t>oljše vrtnarske knjige ni kot Je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena samo The CENA SAMO Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti raz-lago vsake besede spadajoče v njegovo stroko. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO $2 (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. ■OPTUS (IUUWLXVJ RDLY ^Bll BlIMBi"«P— U* v I —