Splošni pregled                                                767
zdravstvenih razmer v Lj ubljani".1) Kot poslednjega slovenskega predavatelja naj omeni pisec teh vrstic samega sebe. Govoril je na podlagi lastnih desetletnih študij: „0 vzhodrvočeš kih gnajsih".3)
Hrvat, prof. zagrebškega vseučilišča, vsaj nekaterim našim rojakom znani dvorni svetnik dr. D. Gorjanovič-Kramberger si je izbral za svoje predavanje tema: ,,Pračovjek iz Krapine — Kanibal".8)
Izmed severnih naj omenimo le kratko imena naslednjih udeležencev. Poljaki: prof. Odo Bujivid (Krakov), prof. A. Gizelt (Lvov), prof. Bol. Wicher-kiewicz (Krakov), prof. An t. Gluzinski (Lvov), prof. C. Marchlewski (Krakov), prof. Bronislav Pawlewski (Lvov), dvorni svetnik prof. L ud. Rydygier (Lvov) in prof. Zaleski (Petrograd). — Rusi: prof. N. V. Petrov (Petrograd), prof. Ni k. Kuznecov (Jurjev) in ekscelenca prof. Dmitrij Ott (Petrograd).
Kakor je razvidno, ni bilanca ob koncu IV. shoda čeških naravoslovcev in zdravnikov za nas Slovence baš neugodna ali celo sramotna. Pomisliti je treba le, kako bore malo nas je. Nikakor pa še ni taka, kakršne bi smeli pričakovati. Poleg vseh naših žalostnih razmer bi bila udeležba lahko dosti večja. V naših vrstah smo pogrešali namreč še marsikoga, od kogar smemo zahtevati, da mu leži na srcu tudi kulturni razvoj naroda slovenskega. Pogrešali pa naših mož nismo le mi sami; po posameznih imenih so popraševali tudi pripadniki drugih slovanskfh narodnosti, kar jasno dokazuje, da imamo tudi v svojih vrstah može, katerih imena so znana izven mej ožje naše domovine. To velja v prvi vrsti za nekatere zastopnike matematično-naravoslovne skupine. Resnih izgovorov ni mogoče navesti proti udeležbi, če pomislimo, koliko čeških srednješolskih profesorjev se je shoda udeležilo ne le pasivno, temveč je tudi samostojno predavalo. Kdor misli, da mora perfektno češko govoriti in sploh le v tem jeziku predavati, se jako moti. Po kongresnih statutih ima vsak Slovan pravico, govoriti pri vsaki priliki v svoji materinščini.
Ob sklepu naj le še pripomnimo, da je privolilo celo c in kr. vojno ministrstvo, da se smejo udeležiti našega shoda vojaški zdravniki ter farmacevti, da je deželni šolski svet češki odredil primerne dopuste udeležnikom-profesorjem na srednjih šolah in da je dovolila deželna vlada za Bosno in Hercegovino udeležiti se shoda onim zdravnikom in naravoslovcem, ki so v njenih službah. Ta vlada je poslala pripravljalnemu odboru celo seznamek dotičnih, od katerih se je smelo pričakovati, da se bodo udeležili ,,sjezda" z ozirom na njih narodnost.
Dr. Karel Hinterlechner.
Bleiweisova nagrada za urejevanje „Novic". Znano je, da je bil določen za urednika tega lista izprva dr. Orel, posel pa je prevzel takoj od začetka dr. Blei-weis. Dasi so bile „Novice" pasivne, vendar je določil stalni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko nagrado za urednika „Novic" s sklepom z dne 30. marca 1846.1., št. 64. Iz denarja „Novic" je pa ni mogel izplačati niti za to leto, zato je nakazala kmetijska družba Bleiweisu iz svojega denarja za 1. 1846. — 205 gld. 58 kr., za prihodnje leto (1847) pa 300 gld., češ, da je popolnoma zadovoljna z njegovim urejevanjem.                                                                                       Dr. I. L.
') Ibidem p. 200-202.
2) Ibidem p. 241.
s) Ibidem p. 288—290.