Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 270.	v mm, v petek 24. novem \m
Leio XLV.
a Velja po pošti: Sa oalo leto napre] . , K 26'— ва en meieo „ , . „ 2*20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inosemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom i Za celo leto naprej . . K 24'-. sa en meseo „ . . „ 2-—
V	spravi prejeme meietno „ 1*80
s Sobotna izdaja: =
sa oelo teto......K V—
se Remćlj ° oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Eaosiolpna letiivrstu t iu шш široka in3rmviiioka ali ulo
prosior) za enkrat . ... po 3 i za dva- ln večkrat . . ,5„ pri večilh naroUlib гПкагоа рогик po do ovotu.
-■ Poslano: —--
Enostolpna p tttvrei i>o Ud vin.
Izhaja vsak dan izv omši nedelje in prazn 4o ob 5. uri pop.
Redna letna priloga rožni red
oor Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se os » sprejemajo. — Uredniškega elelona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi olloi š>. 6. — Račun roštne uraailnoa avstrijske Št. 24.7S7. ogrske iti.511, boen.-berc. št. 7583. — Upravnlš»ega teleiona št 188.
Slovesoa žolna seja kranjskega deželnega odbora.
Deželni glavar otvori sejo ob 4. uri popoldne.
Deželni glavar dr. Š u s t e r -S i č izvaja:
Velecenjeni gospodje!
Kranjska dežela je v globoki žalosti.
Častitljivi starček, ki je skozi sedem desetletij modro in z očetovsko ljubeznijo do vseh svojih narodov vladal starodavno habsburško cesarstvo, je po božji previdnosti preminul.
Cesar Franc Josip je užival ljubezen, zaupanje in zvesto udanost svojih podanikov v meri, kakršna še ni kmalu osrečevala kateregakoli vladarja.
Zato pa danes ob njegovi krsti stoje potrti v iskrenem žalju, v globoki bolesti vsi narodi prostranega cesarstva — med njimi v prvih vrstah dobro, hrabro in zvesto ljudstvo, ki prebiva v naši ožji kranjski domovini.
Cesar Josip je šel v večnost — zapustil je svojim narodom plemenite sadove svojega oseminšestdesetletnega neumornega vladarskega delovanja.
Vladarske vrline visokega pokojnika, njegovo delo, njegova skrb za javni blagor, njegova očetovska ljubezen do svojih narodov, njegova zvestoba do svojih vladarskih dolžnosti, njegova neumorna delavnost v izvrševanju svojega visokega zvanja, brezštevilne dobrote, ki jih je delil svojim narodom, uspehi njegovega vladarstva na vseh poljih državnega in ljudskega življenja, skratka, vsa njegova visoka svojstva in dela, — napolnjujejo knjige svetovne zgodovine in so globoko zarisana v srcu in spominu ljudstva.
Cesar Franc Josip zapušča prenovljeno Avstrijo — Avstrijo, ki je pod njegovim vladarstvm, pod njegovim vodstvom, po njegovem delu zadobila novo lice in novo vsebino.
•Iz njegove roke so narodi sprejeli ustavne pravice, pod njegovim viadar-stvom jih je obsijalo solnce državljanske svobode, pod njegovim modrim, očetovsko skrbnim vodstvom so narodi napredovali in se osamosvojili na kulturnem in gospodarskem polju, pod njegovim vladarstvom se je povzdignilo versko in narodno življenje do visokega procvita. Globoka hvaležnost tedaj navdaja srca vseh habsburških narodov ob krsti svojega velikega cesarja Franca Josipa — prekipeča hvaležnost napolnjuje zlasti srca naša, srca v naši ožji kranjski domovini, ki je vedno v vseh časih in razmerah bila posebno deležna očetovske skrbi in ljubezni visokega pokojnika.
Cesar Franc Josip je zavzemal visoko mesto med vladarji tega sveta. Dičila ga je v najvišji meri lastnost miroljubnosti in
LISTEK.
spcm'ni Da Simona Greprč (o.
Ravno danes jc preteklo 10 let, odkar je za vedno zatisnil oči naš pesnik Simon Gregorčič. V dan 16. novembra ga je zadela lahka kap, a osem dni potem, t. j. 24. novembra 1906 leta ob 10. uri 10 minut predpoldne, je plavala njegova duša v nebeške višave. Naravno je, da nam stopa podoba pesnika ta dan živo pred oči.
Ni in ne more biti nam pa namen v teh resnih, težkih časih, spuščati sc v kako kritično ali pa bodisi lc časoslovno razpravo o delih našega velikega pesnika-lirika, ki je s čarobno lahkoto vlival božanske misii v jezika rahle vezi in oblike. O tem se je in se bo v mirnejših časih Sc dosti pisalo in govorilo. Tudi ni nam namen ustaliti slovenski javnosti obsežno sliko o duhovniku Gregorčiču, ki je vestno in natanko izpolnjeval svoje slanovske dolžnosti, a postavil tozadevno še posebno načelo, katerega se je sam v prvi vrsti tudi držal, načelo namreč-
splošno se je opravičeno nazival steber svetovnega miru. Njegovi -modrosti, pre vidnosti in požrtvovalnosti se je v prvi vrsti zahvaliti, da je Evropa skozi več kot trideset let in Avstrija skozi domalega pol stoletia uživala visoki blagor miru.
Tragika svetovne zgodovine je hotela, da je cesar Franc Josip , čigar lasje so bili obledeli v neumornem delu za svetovni mir, moral doživeti največjo, najstrašnejšo, najkrutejo vojsko, ki jo je kdaj videl svet! Brezvestni sovražniki so, v hudodelski pohlepnosti po tujem blagu, v priznanem namenu razrušiti habsburško cesarstvo in podjarmiti njegove narode, izzvali voisko in prisilili miroljubnega belolasega starčka na habsburškem prestolu, da je v obrambo cesarstva in narodov moral dati besedo orož'v svoie slavne armade.
Kako kruto je bilo zadeto očetovsko srce blagopokomega našega vladarja! S svoiimi narodi ie žaloval in trpel ob krutostih in trdetah vsiljene nam voiske — pri tem na. bo'ehen starček, do zadnje ure svojega živlien'a zvesto iznolnil vse svoie dolžnosti kot vladar, č'ovek in — krisfijan.
Vznesena podoba plemenitega visokega pokokrka ostane v nHzbrispem hvaležnem soominu vseh narodov habsburške mon^tme in daleč т^-еко met cesarstva.
Hva.'ežna krarr'ska voivodina na'rflob-lie ža'i'ie in prosi Vsemogočnega tolažbe in utehe.
Čast in slava	ces-r'a Frana
.Topim!
Živahno pritrjevanie.
Deželni glavar nadaljuje:
Veleceniena gospoda!
Poklonili smo se mrtvemu iz prekipe-čega srca.
Dolžnost io srce nam veleva, da se pok1r"im0 živemu.
»Le ro' e?t mort vive 'e ro'!«
Cesar je umrl — žs^jo reszr!
Potrti ža'osf.j ra^i izgub** vroče Imb-lirmega očetovskega vladnrj-, Frar-> .To"Ha slavnega s^omipn. gledamo zau^'ivo na novega, vladarja, ki ie no bož:i milosti sedaj pokliran. voditi usodo starodavnega cesarstva in НгМ»епч domovine.
Ustavni zast"" krpn?ske vn5vcd;r,e pozdravlja v ra^o^l'" vp^noštliivost' N'. c. in kr. ar>ps*r>'c1-r> Vc't^f.M.vo, na'mi1csf1ii-vejega cpsm'a Knrola T. kot novega vladarja in Naivi*!e<Ja deželnega gosoo^a, V imenu na*e dežele polagamo ket vzilo na stojnice Najviš'erf" orcsfo'o kre^rH fitobo. M »e pre?'-'"5'"""??. v vseh ^ртЋ, s rofoM krvi 71 a. bres^eviVih
JlC"!1?;!-. pjiFprcjvn, JC^nir'i'H'O ^psV'fnS V
srci'- vrlega !hr-stva kran;sk<j vojvodine.
Rados(no girter. je vzel deželni odbrr na znanie Najvišii prcć'.as. v katerem Nj. c. in kr. Veličarstvo milostljivo obeta Svojim narodom pravičnost in ljubezen,, spoštovanje ustavnih svoboščin, pospeševanje
-Ne lc kar veleva mu stan,
Kar more, to mož jc storiti dolžan.«
Živo v spominu nam je pokojnega pesnika jeklen, zlat značaj, čegar odsev se zrcali v glavnih potezah v njegovi pesmi: »Na bregu«. Stalen kakor skala jc bil v svojem verskem prepričanju, čist kakor zlato v svoji ljubezni clo naroda in domovine, neupogljiv v svojih nazorih in načelih. Skromen do skrajnosti, kar se tiče njega osebe, je bil vendar zelo izbirčen glede svojih prijateljev. Merilo", ki mu je služilo v ta namen, mu je bilo nesebično resno delo za narod na tem ali onem polju. Spoštoval je lc one znance in osebe, o katerih je bil prepričan, da preveva vse njihovo delovanje čista ljubezen do naroda in domovine. Seb'čneže, širokousineže in ba-hače je smehljaje pomiloval in preziral, dočim je rad zahaial v družbo svoiih pravih prijateljev, med katerimi je bil rad vesel, dovtipen in često tudi ž'danc volje.
Tudi na to stran se nc nameravamo spuščati v podrobnosti. Za danes nam bodi naloga skromnejša; oteli hočemo po;^ab-nosti par napilnic, katere niso bilo — koliko r>ara znano — dosccaj Je r. kjer objavljene, a vendar so značilne za pesniško nadarienost pokojnega Simona in njega jc-
nravnega in duševnega blagra ter gmotnega blagostanja.
Na to odgovarjamo imenom kranjske vojvodine s slovsno obljubo ljubezni, uda-nosti in zvestobe do smrli,
V tesni zvezi Najvišjega prestola in vseh narodov ter v neizčrpnih življenjskih silah habsburške monarhije leži trdno jamstvo za obstoj, procvit in slavo naše velike skupne domovine.
In ko prisegamo Njega c. in kr. Veličanstvu nezlomljivo zvestobo in udanost kranjske vojvodine, se dviga proti nebu naša vroča molitev, naj Vsegamogočni nakloni našemu ljubljenemu vladarju v naj-obilneji meri svojo milost, svojo pomoč in svoj blagoslov.
Njega c. in kr. Aportolsko Veličanstvo na? presvitli cesar in kranjski ■■".•voda Karol I. živšol Živio! Živio!
Navdušeni živio-klici.
Nato se soglasno odobri sledeči predlog:
Obzirom na starodavni običai in sledeč nagonu srca, sklene deželni odbor, da se — če in kadar bo glede na sedanje iz-vanredne okoliščine mogoče — poda čim-preje deputacija us'avnerfa zastona kranjske vojvodine pod vodstvom deže'nega glavarja na Najvišji dvor, da se pokloni imenom dežele Nj. ces. in kr. Veličanstvu cesarju Karolu I. in po'oži na stoonire prestola prisego neoma:ljive udanosti in nezlomljive zvestebe naše cžje domovine.
Po sorcjet'u tega nredlorfa deželni glavar zaključi sejo ob 4. uri 20 minut po-"po'-Jne.
Po smrli cesarja FraoCiška
Cerkvene določbe o priliki smrti presvet-lega cesarja Franca Jožeia I,
Kn. šk. ordinariat ljubljanski je izdal sledeče določbe:
1.	V ljubljanski stolnici bodo tri črne slovesne sv. maše, in sicer 1., 2. in 4. decembra. K prvi in drugi se povabijo verniki, k tretji vse civilne in vojaške oblasti.
2.	Zunaj stolnice po mestih in na deželi naj bo po vseh župnih in samostanskih cerkvah slovesna črna sv. ma5a z libero, in sicer, če mogoče, žc v sredo 29. nov.; če pa to ne bi bilo mogoče vsled zapoznelega prejema teh določb, ponedeljek 4. decembra. Povabijo naj se vse civilne in vojaške oblasti ter vsi verniki.
3.	Vsak duhovnik naj opravi po eno sv. črno mašo za pekojnega vladarja.
4.	Ob uri pogreba naj se po vsej ljubljanski škofiji zvoni eno uro.
Skupni pastirski list bodo povodom smrti pokojnega vladarja izdali na Dunaju zbrani avstrijski škofje.
zikovno spretnost, posebno ako vpošte-vamo okolščinc in kraj, kjer so nastale.
Mnogi Slovenci sc gotovo še spominjajo one dobe, ko se je od izvestne strani napadalo pesnika radi njegovih proizvodov, češ da vsebujejo nekateri proliver-ska načela. Vsled tega so se cepili goriški Slovenci v dva tabora: Eni za, drugi proli pesniku Gregorčiču, Napadi so bili hudi, ostri in so rahločutnega pesnika zelo žalili. Umevno je, da so sc ga njegovi prijatelji in častilci še tesneje oklenili iu demonstrativno storili vse, kar bi mu za-moglo olaišati britkosti, povzročene po ten napadih. Tako ie priredila občina Prvači-na v ta namen leno slavnost ob Veliki noči v dan 6. aorila 1885, kateri jc sledil slavnostni banket. Iz mesta in okolice sc ic zbralo tam povodom te slavnosti mnogo gospode in drugega občinstva. Poko'ni profesor Fran Erjavec, ic imel le"), vzvi.*en slavnostni govor, ki je bil od vsega občinstva navdušeno sorejet. Na to vstane pes-n;k in deklamre svojo krasno pesem »Velikonočna«, ki ic zbudila nepopirno ralost in navdušenost.
To je rrerda dalo povod, da so priredili tudi rodoljubi iz ajdovskega sodnega okraja na Goričici pri Rcbku sestanek,
Sv. oče in smrt našega cesarja.
Curih, 23. novembra. Španski poslanik v Vatikanu je prišel kmalu potem, ko se je poročalo, da je umrl avstrijski cesar, v prostore sv. očeta, da poroča o vladarjevi smrti. Sv. oče je takoj zapovedal, naj se v Sikstinski kaoeli slovesno moli za rajnega vladarja. V Vatikanu se govori, da bo poslal sv, oče cesarju Karlu lastnoročno pismo.
Kako se je poslovil cesar Franc Jožei I. od svojih narodov, armade in mornarice.
Dunaj, 23. novembra. (K. u.) Posebna
izdaja »Wiener Zeitung« uradno razglaša:
Rajno Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. je v svoji Najvišji oporoki, ki se je včeraj odprla, naslovil svojim narodom, armadi in mornarici sledeče poslovilne besede:
Mojim ljubim narodom se zahvaljujem na zvesti ljubezni, ki so jo Meni ln Moji hiši izkazovali, tako v srečnih dneh kakor tudi v žalostnih časih. Dobro je dela Mojemu srcu ta udanost in Me je okrepčala v izpolnjevanju težkih vladarskih poslov.
Ohranili naj bi ista domoljubna čuv-stva Mojemu nasledniku.
XXX
S čuvstvi ginjene hvaležnosti se tudi spominiam Svoje armade in mornarice in se ji zahvaljujem na njeni hrabrosti in zvesti udanosti.
Njunine zmage Me navdajajo z veselim ponosom, nezakrivljena nesreča z bolestno žalostjo.
Izboren duh, ki navdušuje od nekdaj mojo mornarico in armado kakor tudi obe deželni brambi, Mi jamči, da se bo Moj naslednik ravno tako lahko zanašal na Vas kot Jaz,
Cesar Franc Jožei L še zadnji dan rro.'ega življenja pri pisalni mizi.
Budimpešta, 23. novembra. Posebni poročevalec »Az Esta« je govoril z osebnim brivcem cesarja Franca Jožefa Senn-hoferjem, ki je o svojem zadnjem delu na dan cesarjeve smrti pripovedoval. K cesarju sem prišel ob 7. zjutraj, ki mi je na moj pozdrav tiho odgovoril: »Guten Mor-gen«. Cesar je sedel pri pisalni mizi, na kateri je ležalo nekaj papirjev; v eni roki je držal pero; sedel je na navadnem stolu; dva strežaja sta ga podpirala. Ko sam ga bril, sem slutil, da to delam zadnjič. Barva obraza ni bila več živega človeka. Močno sem se trudil, da sem izvedel svoje delo, ker je bil cesar zelo slab. Kljub temu mi ie naročil, naj mu žgem brke in brado; vzel je na to zrcalo, da se je prepričal, če sem tudi svoje delo dobro opravil. Ves čas sem imel vtis, da je storil ccsar vse, da pokaže, kako nadvladuje svojo bolezen. Ko me je še cesar vprašal, kakšno je vreme, me je odpustil.
katerega sc je udeležil na posebno povabilo tudi pesnik. Umevno je, da tudi na tem sestanku ni manjkalo napitnic od raz-
l;čnih strani, ki so vse veljale slavlicncu.
Pesnik ie bil ta dan izvrstno razpoložen. Vsem slaviteljem: županom, učiteliem in drugim je odgovarjal v lepi vezani besedi.
Par teh šc neobjavljenih napi'nic imamo pri roki in jih podajamo tu slovenski javnosti, V boliše razumevanje prve opomnimo, da so urejevali tačas »Sočo« tri'e profesoric dr. K. Gregorčič. Fran Er'avcc in Ivan Perbuč. Zadnji je bil navzoč p:i tem prijaleljskem sestanku. Tem velja prva rnpitnica, ki se glasi:
Da Soča im4 svej vir v Triglavi Mi vemo in zemljcpisje nam pravi; S Triglava, vijoč se o vznožji pl nin, Pririerc do caš:h cvetočih ravnin. A mi še drugo poznamo vsi Sočo,
V Gorici priiazri svoj vir ime'očo! Čc prvo ljubiti in ceniti znamo, To drugo, bi rekel, šc rajši •mamo. Oboina Soča je krepka, jc silna, A ona vodena, a ta nam vodilna. Med Lahe ui.lc nam Soča reka, K la ir?d fcared slovenski prlte' a, Tn narod r.am drami in krepko bu.-lf. In vodi lep6 ga, uči in goj;
Cesar Franc Jožef I. na mrtvaški postelji.
Dunaj, 23. novembra. Danes popoldne ob 4. uri so dovolili domačemu osebju v Schonbrunnu. da je smelo priti kropit rajnega cesarja Franca Jožefa, ki leži v pr.e-cej mali spalnici. Pred oknom stoji španska stena, ob njej stoji cesarjeva postelja. Truplo je pokrito do glave z odejo. Obraz, je miren. ■ ■ . /
Mrtvaški oder v Schonbrunnu
v cesarjevi pisarni dela neki umetnik.
Oporoko cesarja Franca Jožefa
bodo v celem obsegu objavili. Kdaj se to zgodi, se še ni določilo.
V Budimpešti
se pripravljajo politični krogi, da postavijo cesarju Francu Jožefu spomenik na velikem trgu pred ogrsko zbornico.
Dvorna žalost v Nemčiji
za cesarjem Franc Jožefom bo trajala štiri tedne.
V nemški armadi
bodo vsled armadnega povelja cesarja Viljema morali nositi vsi častniki armade 14 dni znak žalosti. V vehfeeto glavnem stanu, pri gardnem grenadirakem polku Cesar Franc in pri huzarskem „polku Cesar Franc Jožef Avstrijski traja žalovanje tri tedne. V prvih treh dneh žalo*ti,;morajo biti zastave razobešene v znah.!žalosti na vseh vojaških službenih prostdrih na pol droga; tudi svirati se ne sme, izvzemši, če gori in ob alarmu. Dalje se borki pogreba tudi udeležila odposlanstva zgoraj navedenih dveh polkov.	■■■■! j
Cesarjeva grobnica.
V cesarski grobnici pri Kapucinih na Dunaju (Neuer Markt) so že začeli delati priprave za cesarjev pokop in sicer v novih oddelkih, ki so jih bili priredili v podzemskih prostorih pred petimi leti in dosedaj še niso bili rabljeni. Truplo cesarja Franca Jožefa I. bo torej našlo tu kot prvo večni počitek. Že tedaj, ko so prirejali ta oddelek cesarske grobnice, so mislili na to, da najdejo ob cesarju svoj končnove-Ijavni prostor tudi ostali ožji člani njegove družine. V doglednem času prineso semkaj trupla cesarice Elizabete, prestolonaslednika Rudolfa, ki ležita sedaj drug poleg drugega v oddelku »Iz vladarske hiše Habsburško-Lotarinške«, dalje krste z zem-«kimi ostanki cesarjevih starišev: nadvojvode Franca Karla in nadvojvodinje Sofije, cesasjevih bratov: cesarja Maksa in nadvojvode Karola Ludovika, kakor tudi cesarjeve zgodaj umrle prvorcrjenke nadvoj-Jvoditije Sofije.
» oV ta novi oddelek grobnice vodijo do-jlej4zaklenjena vrata na desni preko treh jnanaornih stopnic. To sta dve druga po-Jegeždruge ležeči, četveroooglati, precej prostorni, majhni dvorani, ki na človeka nikakor ne napravljata mračnega vtisa. Pa s® dobili primerno višino, so morali preje poglobiti tla. Stene v obeh dvoranah so pblq6ene z blestečebelimi marmornimi ploščami, pod njimi pa je napravljeno meter visoko obzidje iz črnega marmorja. Tuji J^frop je bel. V prvem prostoru je sredi jsjrgpa Kristusova glava v reliefu; v žarkih, ski obdajajo glavo, so majhne angelske glavice. Strop druge dvorane krasi podoba ■Matere božje. Priprost, a zelo okusno opremljen oltar v ospredju prvega prostora. Pod stropom prve dvorane so krog in krog napravljene v zidu majhne, štiriogla-te z belim steklom pokrite vdolbine, v katerih gori 38 električnih žarnic, v drugi dvorani pa nad okni 32 svetilk. Prvi prostor ima v podolžni steni dve okni, drugi prostor pa samo na čelni strani eno okno. Stekla v vseh treh oknih so svetloplava, za njimi je električna luč, ki razširja preko obeh prostorov modrikast sij..
Cesar si je o priliki svojih obiskov v grobnici ponovno ogledal nova oddelka. Cesarjevo truplo polože k večnemu počitku v drugi dvorani.
Zadnja državna listina Franca Jožefa I.
Zadnja držav, listina Franca Jožefa I., ki je 22. t. m. izšla iz kabinetne pisarne, je bila zahvalna brzojavka za udanostno izjavo povodom' otvoritve požunske univerze. Naslovljena je bila na nadvojvodo Albrehta, ki je cesarjevo zahvalo in njegove najboljše želje za staro mesto ven-čanja in novo vseučilišče sporočil mestnemu zastopstvu in rektorju.
Novi tesor.
In kakor nam una s Triglava prihaja To »Sočo« nam možko t r o g 1 a v j e
podaja.	\
Ud tega troglavja med nami sedi In srčno mu zdaj nazdravljamo vsi, — A tudi odsotnima pijmo na zdravje: Bog živi vse »Sočo« piščče troglavje!
Druga velja učiteljem, in nam kaže, kako dobro je umeval pesnik nalogo učitelja in duhovnika. Le kjer oba složno delujeta, je uspeh lep in gotov.
Ista se glasi: Tu v tej prijazni dvorani U družbi prijćtni Učitelji dvojni smo zbrani, Duhovni ino posvetni. Učitelji vi ste, učitelji mi, Gojitelji vf ste, gojitelji mi! Naloga pa naša je silno velika Intaje:ljudstvavsestranska o m t k a.
Naloga ta lepa zares je in slavna, A trudopolna in silno težavna. Posamno se prav ne zvrši pač nikoli, Ne v cćrkvi samo in ne sam6 v šćli; Če cerkev in šola pa složno se zveže, Najlepše vspehe lahko doseže, Bog živi tedaj vseh gojfteljev slogo, Da rešimo častno nam dano nalogo!
Novi cesar priseže na ustavo.
Dunaj, 23. novembra. (Kor. ur.) Ju-trišna »Wiener Zeitung« bo razglaisila sledeče Najvišje lastnoročno pismo: .-
Ljubi dr. pl. Koerber! J.
Svest si Moje ustavne dolžnosti, da prisežem v smislu člena 8 državnega temeljnega zakona z 21. decembra 1867 glede na izvedbo vladne in izvrševalne moči, pričakujem Vaših predlogov, da izpolnim to določilo.
Dunaj, 23. novembra 1916.
Koerber m! p.	Karel m. p.
Cesar vojakom.
Dunaj, 23. novembra. (K. u.) Cesar je
izdal armadi in mornarici sledeče povelje:
Vojaki!
Vaš vrhovni vojni gospod, Moj vzvišeni stari stric cesar in kralj Franc Jožef I„ ki je Vas, Vaše dede in. očete desetletja vodil z ljubeznijo in skrbel očetovsko za Vas, se je povrnil k Bogu.
Vedno svitel zgled vojaške dolžnosti in zvestobe, je rajno Njegovo Veličanstvo do skrajnosti posvetilo svojo modrost, celo svoje bitje domovini, dokler so vztrajale njegove moči, so bile pri Vas, pri njegovih ljubljenih, hrabrih vojakjh.
Vojaki! Trde, a slavne dneve tega orjaškega borenja sem preživel do zdaj z Vami.
V veliki dobi iz Vaše srede stopim zdaj kot vrhovni gospod vojske na čelo svoje v boju preizkušene armade in mornarice; neemajljivo verujem na našo sveto pravico in na zmago, ki jo bomo z božjo pomočjo skupno z našimi zvestimi zavezniki naše pravične strani priborili.
Duh prevzvišenega rajnika Vas bo ob-veval, povzbujal Vas bo na daljne junaške boje; naj nam bo usojeno, da položimo na njegov mrtvaški oder venec zmage v znak naše zveste hvaležnosti njegovi ljubezni in hvaležnosti, ker je njegovo plemenito srce vedno bilo za njegovo zvesto obrambno silo.
Dunaj, 22. novembra 1916.
Karol.
Prisega vojaštva novemu cesarju.
Na Dunaju so dne 23. t. m. šli vojaki v cerkve k božji službi. Nato so se vrnili v vojašnice, kjer so jih zaprisegli. Tudi generali, častniki in vojaški uradniki so ponovili prisego. Tudi drugod so na enak način zaprisegli vojake.
Kronanje na Ogrskem.
Budimpešta, 23. novembra. (K. u.) Jutranji uradni list bo na čelu objavil sledeče Najvišje pismo:
Ljubi grof Tisza!
Ker nameravam, da bom prej ko mogoče kronan kraljem Ogrske, Hrvatsko-Slavonske in Dalmacije, vam naročam, da se dogovorite z državnim zborom in Mi nato sporočate o Vaših tozadevnih predlogih.
Dano na Dunaju, 23, novembra 1916. Grof Štefan Tisza 1. r.	Karol 1. r,
Budimpešta, 23. novembra. Državno-pravni položaj zahteva, da pospešijo kronanje. Ogrske državne postave sicer predpisujejo rok šestih mesecev, v katerem mora biti kronan kra'j potem, ko je zasedel prestol. Dan kralj sam določi. Resni poli-; tični razlogi pa zahtevajo, da se bo kralj kmalu kronal. Preden namreč kralj ni kronan, ne more sankcijonirati nobene postave; sedanji provijtorij pa poteče zadnje dni decembra. Ce kralj do takrat ne bo kronan, bi postalo 1. januarja brezpravno stanje, kar bi radi izločili. Na kronanje se bodo morali pač več časa pripravljati. Z ozirom na vojsko bodo slovesnosti kronanja omejili.
Kronanje na Ogrskem bo 6. decembra.
Budimpešta, 23. novembra. »A Nap* poroča, da bo novi ogrski kralj kronan 6. decembra. To vprašanje se je obravnavalo v včerajšnji avdienci ministrskega predsednika grofa Tisza; kralj je pritrdil stališču ogrske vlade.
Cesar Karol bo prestoloval del leta v Budimpešti.
Dunaj, 23. nov. S strani, ki so v stiku z ogrsko vlado, se poroča, da namerava cesar K^ra! I. v bodoče prestolovati del leta v Budimpešti,	,
Darilo ogrskega državnega zbora kralju in kraljici pri kronanju.
Budimpešta, 23. nov. Po stari navadi bo izročil državni zbor kralju Karolu in kraljici Citi po odposlanstvu darilo povodom kronanja.
Prvi pozdrav vojaške straže novemu cesarju.
Dunaj, 23. nov. Danes dopoldne se je novi cesar prvič peljal vun. Prvič je nastopila novemu cesarju na čast vojaška straža,
Izprememba na prestolu in oba državna zbora.
Zakoni določajo, da cesar v navzočnosti gosposke in poslaniške zbornice državnega zbora priseže na ustavo. Cesar Karol je že naročil s svojim lastnoročnim pismom Koberju, naj vse ukrene, kar je potrebno, da bo na ustavo prisegel. Avstrijski državni zbor je od julija 1914 dalje zatvorjen s cesarskim sklepom; sklican mora biti zato z novo cesarsko odredbo. Ker je zasedanje zaključeno, morata obe zbornici zopet voliti predsedstvo, ker ugasne funkcijska doba dosedanjih predsednikov v trenutku, ko se bo pričelo novo zasedanje obeh zbornic,
V poslaniški zbornici bo prevzel pri otvoritvi zasedanja predsedstvo starostni predsednik, ki bo vodil državni zbor, dokler ne bo izvoljeno novo predsedstvo. Gosposka zbornica ne pozna starostnega predsednika; cesar imenuje predsednika, preden se državni zbor sestane. Na ustavo bo prisegel novi cesar v navzočnosti obeh zbornic; zunanje oblike so podobne otvoritvam zasedanj s prestolnim govorom. Obe zbornici se zbereta. ob takih prilikah na dvoru, a podrobnosti o teh vprašanjih še niso določene.
Ogrski državni zbor se je sam odgo-dilj obe zbornici zato lahko skličeta na zasedanje predsednika; ni še znano, kdaj bo sklican ogrski državni zbor, da vzame na znanje izpremembo na prestolu.
Vpoklic državnega zbora.
Dunaj, 23. nov. Danes popoldne je zbornični predsednik dr. Svlvester izrazil v imenu poslancev ministrskemu predsedniku dr. Koerberju globoko žalost vsled smrti cesarja. Prosil je ministrskega predsednika, naj mu izposluje avdienco pri cesarju Karlu; Koerber je obljubil, da bo to storil. Dr. Sylvester je na to govoril o vpoklicu državnega zbora in o izvedbi prisege. Koerber je izjavil, da glede na prisego ustavi zavzema strogo ustavno stališče in da bo cesarju predlagal, kar je potrebno. Glede na sklicanje državnega zbora se bo ministrski predsednik dogovarjal s strankami, katerim bo jasno razložil stališče vlade.
Grof Berchtold
bo postal, kakor poroča »Az Est«, z Dunaja, prvi vrhovni dvorni mojster novega cesarja. Grof Berchtold je bil dozdaj vrhovni dvorni mojster nadvojvoda prestolonaslednika,
Budimpešta, 23. novembra. »Az Est« poroča z Dunaja: Grofu Berchtoldu bo v vodstvu političnih stvari v monarhiji usojena izredna vloga.
Otroci nadvojvoda Franca Ferdinanda novemu cesarju.
»Pester Lloyd« poroča: Med prvimi so brzojavili novemu cesarju otroci nadvojvoda Franca Ferdinanda: Cesarju Karlu, Schonbrunn. Globoko ginjeni vsled nenadomestljive izgube, ki je zadela nas vse in celo Avstrijo, hite naše prve misli in molitve v globoki ljubezni in zvestobi k Vašemu Veličanstvu. Naši ljubljeni starši bodo molili v nebesih milosti in blagoslova Vašemu Veličanstvu.
Sofija. Maks, Ernst,
Stanovanje cesarske družine v Schonbrunnu.
Cesar Karol stanuje s cesarico Cito in otročiči v gradu Schonbrunn, kamor se je bila družina preselila iz Hetzendorfa začetkom prve vojne zime. Grad Hetzendorf se ni izkazal kot posebno prijetno bivališče, ker je kljub vsem popravam ostal vlažen ter bil tudi za prestolonaslednikovo družino kmalu premajhen. V Sch6nbrunn-skem gradu so uredili za prestolonaslednika in njegovo družino drugo nadstropje meidlinškega trakta. Veliki, a ne visoki prostori leže nad državnim appartemen-tom, v katerem so najlepši schonbrunnski saloni: »rožnobojne sobe«, smrtna soba vojvode Reichstadtskega, krasni" salon z gobelini, soba Vieux lague itd. V teh prostorih je stanoval ob svojih obiskih cesar Viljem.
Celo stanovanje cesarske dvojice je obrnjeno proti »vrtu«, to je proti grajskemu parku, ter je neposredno zvezano z levo stranjo komornega vrta, kamor otroci pridno zahajajo in kier si je mladi cesar danes (23. novembra) privoščil pol ure oddiha. Kadar ima cesarska dvojica kako pot izven gradu, se pelje vedno v avtomobilu; ravnotako otroci. Avtomobili stoje vedno pripravljeni na odhod.
Tako cesar kakor ccsarica imata izrazito razvit družinski čut ter zato ne mislita na to, da bi se preselila na Dvar, To se je tudi v zadnjem času jasno pokazalo, ko se
je cesarska dvojica z vnemo lotila dela, da znova uredi vilo Wartholz v Reicbenau, v kateri že dolgo ni bil.nihče stanoval, in docela prenovi tudi park, tako da sedaj oboje zadostuje za dalje poletno bivanje. Reichenau spada k družinskemu zakladu, a so ga prepustili cesarju Karlu v uporabo. Za cesarico je tu najbolj privlačna točka — lepa pristava, ki je v polnem obratu,, kar je za cesarico kot skrbno družinsko mater v sedanjih časih zelo važna stvar. Tudi sta cesar in cesarica velika prijatelja živali ter bosta mogla v Reichenau imeti veliko več ljubljencev iz živalskega kraljestva nego bi to bilo mogoče v Schonbrunnu, V Reichenau je bil krščen mali, sedaj štiriletni prestolonaslednik in cesar Karol je priredil tedaj pravo družinsko slavje, na katerem je nastopal kot izredno ljubezniv gospodar. Vsekakor je lepa poteza novega cesarja, da je povabil na botrinjo svojega prvorojenca tudi svojega bivšega vzgojite-lja, profesorja Holzechnerja, ki sploh ne manjka na nobeni veseli domači slavnosti v prestolonaslednikov! hiši.
Cesar Viljem cesarju Karlu.
Berlin, 23, novembra. (Kor. ur.) Cesar je brzojavil avstrijskemu cesarju in ogrskemu kralju:
Najgloblje ginjen vsled smrti Tvojega visoko spoštovanega strica, Veličanstva cesarja Franca Jožefa, Ti izražam moje najiskrenejše in najprisrčnejše sočustvo. Vlada rajnega cesarja, ki je dosegla po božji milosti redko dobo 68. let, bo živela v zgodovini monarhije kot blagoslovljena doba. Narodi žalujejo za voditeljem, katerega so se oklepali z najpopolnejšim zaupanjem in z najprisrčnejšo ljubeznijo. Mi, ki pripadamo mlajšemu rodu, smo bili navajeni, da smo videli v častitljivi podobi rajnega vladarja zgled najlepših vladarskih čednosti in resničnega, res kraljevskega izpolnjevanja dolžnosti. V sredi največje svetovne vojske je vzela božja volja njega, ki je stal zvesto do zadnjega zdih-ljaja na strani svojih zaveznikov; ni mu več dovolila, da bi bil videl kako bo izpadel boj in zopetni mir. Vsemogoči mu podeli po njegovem dolgem blagovetem življenju večni mir, Tebi pa moč in pomoč, da boš nosil težko breme, ki ti je v tako resni dobi pripadlo. Blagoslov rajnika spremljaj Tebe in Tvoje narode. Z gorečimi molitvami in z najzvestejšim soču« stvom se Te spominjam.
Viljem, j
Cesar in kralj Kari je brzojavno odgovoril:
V usodni, težki uri, ko je bil moj pre-vzvišeni stari stric, Njegovo Veličanstvo cesar in kralj, odpoklican k Bogu, ko navdaja najgrenkejša bolest mene, mojo hišo in avstrijsko-ogrske dežele, mi je bilo gin-Ijivo sočustvo, ki si mi jo Ti, zvesti prijatelj, izkazal, milotožna tolažba. Najtoplejše se Ti zahvaljujem za to in za spoštovanje in pravo prijateljstvo nasproti visokemu rajniku, ki Te je visoko cenil. Kakor je liki skala trdno stala Tvoja in njegova zvezna zvestoba, tako bo ostalo nam svitel spomin in blagoslov rajnika nas spremljaj na skupni poti k častnem uspehu naše pravične stvari. V to pomozi Bog! V zvestem prijateljstvu Ti prisrčno stisne roko.
Kari,
Cesar Karol pri pogrebu svojega prednika.
Dunaj, 23, nov. Prvega dela pogreba se cesar Karol ne bo udeležil; čakal bo namreč s cesarico pogreba v cerkvi sv, Štefana. Novi cesar in v cerkvi zbrani dvorni dostojanstveniki bodo nato spremili rajnika po Karntnerstrasse, Kupferschmied-gasse in skozi Novi trg v rakev pri kapucinih.
Ime novega cesarja.
i Novi cesar Kari je tretji Habsburžan s tem imenom. Njegova prednika sta bila Kari V., ki je bil od 1, 1515 do 1, 1565 rim-sko-nemški cesar in cesar Kari VI., oče cesarice Marije Terezije, ki je izdal pragmatično sankcijo. Sedanji cesar Kari je pa prvi avstrijski cesar z imenom Kari. Kot ogrski kralj je novi vladar Kari IV.
Uprov zociifl železničarjev.
Železniški minister Ernest Schaible je poslal dne 14, t. m, vsem uradom državne železniške uprave naslednji razpis:
Življenje je postalo vsled nastopivše pičlosti živežnih zalog in s tem zvezane draginje na železniške uslužbence kakor tudi za vse ostale prebivalce države težavno. Ob sedanjih razmerah se morajo tudi železniški uslužbenci zadovoljiti in sprijazniti s tem, da je neobhodno potrebno, omejiti potrebe vsakdanjega življenja do skrajne mere.
Železniško ministrstvo si pa v zvezi г drugimi poklicanimi drž. uradi neprestano prizadeva, da zagotovi preskrbo železniških uslužbencev z živili v toliki meri, kolikor je to ob danih razmerah mogoče. Ravno tako bo železniška uprava skrbela za olajšanje življenjskih razmer svojih uslužbencev s tem, da bo pomnožila osebne, kuhinje, odkazala zemljišča v svrho obdelave, pospeševala rejo malih ži-
vali, dovoljevala ugodnosti za prevoz živil, namenjenih uslužbencem in podobno. Tudi z nadaljnimi izrednimi denarnimi podporami bo skušala uslužbencem omiliti učinke draginje.
Ako bi kljub vsem prizadevanjem na kakem službenem mestu nastopilo začasno pomanjkanje živil, ne sme biti to nikdar povod, da bi se ustavilo delo.
Pod nobenim pogojem se ne more trpeti ravnanja železniških uslužbencev, ki bi moglo motiti redni promet železnic in spraviti v nevarnost s tem zvezane vojaške interese, kakor tudi preprečiti za državljane in uslužbence same neobhodno potrebni redni dovoz živil.
Zato opozarjam vse uslužbence na določila cesarske naredbe z dne 25. julija leta 1914. o kaznih za motenje javne službe ali javnega obrata; glasom teh določil morejo organi generalnega nadzorstva v slučaju motitve železniškega obrata odrediti takojšnjo odpustitev krivih uslužbencev, vrhu tega pa imajo taki uslužbenci pričakovati tudi zaporne kazni, ki se še posebno poostre, ako so vsled kaznivega ravnanja v nevarnosti vojaške koristi.
Razentega se bodo v takih slučajih vsi tisti obrati, ki so pod vojaškim nadzorstvom, vedno pravočasno poslužill sodelovanja vojaške straže, oziroma bodo tu-uradno zahtevali, da se nastavi vojaška str&ž&«
Prebiti moramo za vsako ceno in obrezuspešiti sovražnikov načrt, da bi nas izstradal, ko nas ne more z orožjem premagati. Ta misel naj preveva vsakega železničarja.
junaštvo Ш slovenskm planincev.
Gospod deželni predsednik Kranjske je odposlal o priliki devete laške ofenzive poveljniku domobranskega polka št. 27 iskrene častitke k sijajnim in junaškim činom hrabrega domačega polka. Poveljnik polka je odgovoril gospodu deželnemu predsedniku s sledečim pismom:
Vaše Blagorodjel
Dovoljujem si izraziti svojo najglobo-kejšo zahvalo za priznanje, ki ga je izrazilo Vaše Blagorodje mojemu resnično junaškemu polku.
Bili so težki boji osme in devete laške ofenzive na Krasu, v kateri so se bojevali ▼zorni Kranjci z izredno hrabrostjo in s številnimi dokazi občudovanja vrednega junaštva. Častitke načelnika domovine polka so nas posebno razveselile. Blagovolite, velerodni grof, sprejeti izraze mojega najodličnejšega osebnega spoštovanja, v katerem ostajam.
Vojska i Rusi in Rumuni.
Dosedaj od generalnega polkovnika nadvojvode Karla poveljevana vojna črta je prišla pod povelistvom generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa. Nadvojvod*. Jožef je v zimskih bitkah poveljeval 1915 v Karpatih nekemu armadnemu zboru pod generalom Boroevičem in nato prevzel pod istim vojskovodjem poveljstvo armadnega zbora na goriški fronti, ki je zmagoslavno odbil velike italijanske napade. .
Na Vlaškem so operacije kot nadaljevanje in izkoriščanje bitke pri Targujiu še, v razvoju.
Na zahodnem Vlaškem so naše čete osvojile več sovražnih postojank na vzhod-njem bregu spodnie Črne in so s tem pridobile ožji operativni stik s tistimi silami, ki stoje zahodno od Craiova.
V Dobrudži se je generalu Saharovu, ki je dobil močna ruska ojačenja, posrečilo potisniti nemško-bolgarsko bojno črto feld-maršala Mackensena proti Trajanovem nasipu nazaj.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. novembra. Uradno:
Bojna črta generalnega pol. k o v n i k a nadvojvoda J o ž e i a.
Pri spodnji Črni smo se ustalili na levem bregu. Sicer se z Vlaškega nič ne poroča. Na ogrski vzhodni meji in v gozdnih Karpatih se je živahnejše poizvedovalo.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Topovski boj se je mestoma pomnožil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H5fer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta marSala princa Leopolda Bavarskega.
Južno od Smorgona po močni topniški pripravi prodirajoče ruske patrulje smo odbili.
Jasno vreme je na različnih mestih nied Vzhodnim morjem in Karpati povzročilo živahnejše artiljerijsko delovanje-
Vojna s k u p i n a generalnega polkovnikanadvojvodeJožefa.
Ob vzhodnem robu Sedmograške boji poizvedovalnih odddelkov. Rusi se tam ojačujejo.
V	Vlaški se položaj ni izpremenil. Pri Craiovi smo poleg drugega plena zaplenili 300 železniških voz.
Vojna skupina maršala pl. Mackensena.
V	Dobrudži in ob Donavi na večih točkah artiljerijski ogenj.
Berlin, 23. novembra zvečer: Veliki glavni stan:
Na Vlaškem napredujejo operacije po načrtu. V Dobrudži in na drugih mestih pri Donavi živahenj ogenj z brega na breg.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
21. nov. Zahodno bojišče: Na celi fronti obojestranski artiljerijski in pehotni ogenj, ki je b'l ob Stohodu pri Mala-porska ljutejši. Težka in lahka artiljerija sovražnika je obstreljevala ozemlje pri Harbieovu in Rukalovcih zahodno od No-vo-Aleksin;eca. V gozdnih Karpatih je sovražnik 5 vrst severno od mesta Pnejni (Pinvon?) napadel, pa je bil odbit.
Rumunsko bojišče: Na Sedmograškem ie sovražnik z enako silo nadaljeval svoj napad v dolini Olta. Pod pritiskom sovražnika se rumunske čete počasi in bojujoč se umikajo proti jugu. V dolini Jiu so se Rumuni pred premočnimi sovražnimi silami umaknili proti kolodvoru Filiasi.
Donavsko bojišče: V Dobrudži je položaj neizpremenjen.
Južno od Campolunga zbrane vse rumunske rezerve.
Amsterdam, 23. novembra. »Standard« poroča iz Bukarešta: Rumunsko vojno vodstvo ie največji del rumunskih rezerv, ki so bile doslej v Dobrudži vsled nevarnega položaja rusko-rumunske armade jugovzhodno od Campolunga, poslalo semkaj. Tu zbrane rumunske čete so dobrle ukaz, da moraio na vsak način držati to važno postojanko. Obramba Dobrudže je prepuščena izključno tam se nahajaiočim ruskim četam.
Kritičen položaj Rumunije.
Lugano, 23. novembra. »Corriere della Sera« piše: V Londonu se zdi čudno, da iz Bukarešta razen kratkih poročil ni nobenih direktnih poročil o položaju Rumunije, ki je zelo kritičen, med tem ko sovražnik poroča, da je že dosegel Craiovo. Rumunske sile ob Donavi so močno ogrožene, če se niso pravočasno umaknile. Z novim sunkom avstrijskih in nemških čet je ogroženo glavno mesto. Tudi iz Pariza prihajajo vznemirljive vesti o Rumuniji. Očividno ni-meravata osrednji velesili odrezati malo Vlaško, da dobita v roke nižino, ki je zelo bogata na žitu.
Ženeva, 23. novembra. Pariz je že tri dni popolnoma brez vsake direktne brzojavne zveze z Bukare'tom. Časopisje je vsled tega zelo vznemirjeno.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. novembra. Uradno.
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 22. novembra. Uradno: Na Tri-dentinski bojni črti smo odbili manjše sovražne napade v dolini Astico. Na julijski bojni črti večje artiljerijsko delovanje. Sovražni topovi so izstrelili nekaj granat na Gorico in Tržič. Trajno neurje na celem operacijskem ozemlju. Na nekaterih višjih točkah v gorovju je padla temperatura na 24 stopinj.
Boli v Macedoniji.
Francosko uradno poročilo.
22. novembra. Gosta megla v okolici Bitolja ovira bojevanje. Sovražnik se na višini Saojeve, 4 km severno od Bitolja, do višine 1050 jugovzhodno od Makova krepko ustavlja. Ugrabili smo 500 novih u'etnikov. Na zahodnem bregu prespaške-ga jezera so naše čete vzele Lcsheues (7) in prodirajo dalje proti severu.
Grško.
Poslaniki zapusti'i Atene.
Bern, 23. novembra. Dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj so se diplomati in konzu'i osrednjih sil z grškim parnikom odpeljali proti Kavali.
Grška ne izroči orožja.
Lugano, 23. novembra. »Secolo« poroča iz Aten: Vlada je na vprašanje glede oddaje orožja ententi odgovorila negativno; kot vzrok je navedla strah pred ljudsko vstajo.
Velika grška lad'a potopljena.
Amsterdam, 23. novembra. (Kor. ur.) Angleški listi poročajo 18. t. m., da se je potopil 13,600 tonski grški parnik »Svy-liani«.
Krali Konštantin.
Rotterdam, 23. novembra »Times« poročajo iz Aten: Kralj je mnenja, da njegova vlada ni v stanu, da bi se ustavila sklepom ententinih držav.
Eoji na zaiioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. novembra. Veliki glavni stan:
Boji vzhodno od Ohridskega jezera so se končali z umikom sovražnika.
Na nemško-bolgarski bojni črti med prespaškim jezerom in vzhodnim tekam črne smo odbili več delnih napadov, na višini vzhodno od Paralova pa močne sovražne napade.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo.
Soiija, 23. novembra. Uradno. Med ohridskim in prespaškim jezerom se je sovražnik po kratkem boju umaknil proti jugu. Napad sovražnika na vzhodnem bregu prespeškega jezera se je izjalovil. Višino 1050 vzhodno od vasi Paralovo je sovražnik vnovič napadel, vendar brez uspeha. Sovražnik je imel težke izgube. Pri kraju Budamerci smo po posrečenem napadu zasedli sovražne strelske jarke.
Na ostalih delih bojne črte nobenega važnega dogodka.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega.
V	večernih urah je sovražni artiljerijski ogenj na obeh straneh Ancre in v odseku Sailly postal silnejŠL
Delni napadi Angležev severno od Gueudecourta, Francozov proti severozahodno od gozda Saint - Pierre - Vaast so se izjalovili.
Berlin, 23. novembra zvečer: Veliki glavni stan:
Na obeh bregovih Somme močan topovski ogenj, posebno severno Ancre in v gozdu St. Pierre Vaast.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francozi zasfjdli vasi v nevtralnem ozemlju.
Bern, 23, novembra, (K. u.) Pariški »Temps« javlja iz Soluna: Francoski oddelki so zasedli vasi nevtralnega ozemlja. Kralju zveste čete so sc branile, da bi zapustile vasi, češ da jim tega iz Aten niso zapovedali.
Tudi na Francoskem primanjkuje živil.
Ženeva, 23. novembra. Po celem Francoskem bodo smeli peki peči in prodajati lc tak kruh, kot ga bo določila vlada. Prepovedano bo peči in prodajati slaščice. Prodaja sladkorja se bo omejila na kristalizirano blago. Četrtek in petek bosta brezmejna dneva. Za zasebni avtomobilski promet bodo oddajali bencin le v omejenih množinah.
Škandal v irancoski zbornici.
V	francoski zbornici je bil dne 22. t. m. velik škandal. Briand je že začetkom seje nahrulil opozicijo: »Natančno vemo, kaj hočete; zahtevate, naj odstopimo.« Proti prebiranju 17letnih mladeničev je glasovalo z opozicijo 38 poslancev več kot prejšnje čase. Odredili so tajno sejo. Ko se zopet otvorila javna seja, so socialisti, na čelu jim Вгуоп, napadali vlado. Briand ni mogel govoriti, ker so neprestano kričali: »Proč z vojsko! Dovolj klanja, ki služi le zasebnim koristim!« V strašnem trušču je Deschanel izvedel glasovanje.
Največji angleški parnik potopljen.
Lugano, 24, novembra. (Kor. ur.) Parnik »Britannic«, o katerem se je poročalo, da se je potopil pri otoku Kea, je bil po novejših poročilih iz Aten in iz Londona lani zgrajen v Belfastu in je bil največja angleška ladja. Obsegala je 48.150 ton, dolga je bila 300, široka 30 metrov in je vozila z brzino 23. vozlov. Po dveh eksplozijah jc poizkušal poveljnik ladjo zapeljati na breg, a ladja je v 50. minutah izginila v valovih. »Britanic« je prej brzojav. prosila pomoči, iz Keretsani se je žc pripravljala neka torpedovka, da pohiti na pomoč, a druga brezžična brzojavka je preklicala klic po pomoči. Preklic je, kakor se zdi, povzročil neki sovražni podmorski čoln. Žrtev )e bilo 200.
Rožna poroči a.
sožalje povodom britke izgube ,ki je zadela Avstrijo vs'ed smrti Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa.
Glasovi o poljski debati v pruski zborni cL
Listi v Nemčiji so skrajno nezadovoljni s potekom debate o poljskem vprašanju v pruski zbornici. Soglasno povdarjajo, da je bil predlog o varovanju nemštva v vzhodnih pruskih pokrajinah državi škodljiv in da bi bilo veliko boljše, da bi sploh ne bil stavljen. »Vossischc Zeitung« opozarja Pru-sijo, da stoje državni interesi nemške države nad pruskimi koristmi. »Berliner Tag-blatt« prihaja do zaključka, da debata o poljskem vprašanju v pruski zbornici jasne dokazuje, kako potrebna je nujna izvedba volilne reiorme za prusko zbornico.
Vojaška pomožna služba v Nemčiji.
Berlin, 22. novembra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Načrt postave o domovinski pomožni službi se glasi: 1. Vsak Nemec moškega spola od 17—60 let, je pritegnjen k domovinski pomožni službi med vojno, v kolikor , ni že vpoklican v službo vojaške oborožene moči. 2. Za domovinsko pomožno službo se smatra poleg službe pri oblastihrin oblastnih uredbah posebno delo; v vrijni industriji, kmetijstvu, bolniški strežbi,i j«, vsaki vojnogospodarski organizaciji^ kikefr tudi v vseh obratih, ki so v svrho -ivojinb; ciljev in prehrane ljudstva neposredno ali posredno kake važnosti. Vodstvo chimovinske pomožne službe je v rokah vojbega urada, ki je ustanovljen v področju kralje\ega pruskega vojnega ministrstva. 3. Zvezni svet izda za izvedbo tega zakona potrebne odredbe. Kdor se proti tem določbam pregreši, je kaznovan z zaporom do enega leta in z globo do 10.000 mark ali pa z eno teh kazni. 4. Postava postane z dnevom razglasitve pravomočna. Zvezni svet določa čas njenega prenehanja.
Nasprotstva med Rusijo in Kitajsko.
Iz Frankobroda: Kitajska vlada je prepovedala kulijem izseljevanje v Rusijo. Rusija zdaj ne izstavlja potnih listov Kitajcem,
Wilson in mirovno vprašanje, Newyork. (K. u.) Čisopisi poročajo, da je bil izvoljen Wilson s podporo pacifistov in prpgresistov, kar tudi ve; »Evening Post« pravi, da ne bo Wilson ničesar sto« ril, kar bi lahko eno ali drugo skupino vojskujočih se držav žalilo. Ve, da je>.na» loga, naj se kmalu prične delati narmir, težavna, a netančno tudi ve, kako jeires mogoče doseči svetoven mir in pograbil bo za njo ob prvi priliki. To se lahko hitrejše zgodi, kakor se sploh pričakuje Baje more Wilson res v nekaterih mesecih, morebiti že pozimi, izprožiti vprašanji miru.	j8< j
Bagdadska železnica končana. Ar,, i Bagdadska železnica je dograjenajf iSl t, m. so -namreč srečno prebili zadnjcPttehi-nično oviro te proge: predor v Taurifipgoi rah.	rn.i \
f Sienkiewicz.	A o r
Krakovo, 23. novembra. Gališki dfefefc. ni odbor je sklenil, da se bodo zćffiski ostanki pesnika Henrika Sienkiewicz& na deželne stroške prepeljali iz Vevey pri'Eau^ sanne v Krakov. Truplo bodo pokopali v Skalki, kjer so pokopani najodličnejši Poljaki.
Sožalje Apostolske stolice ob smrti cesarja Franca Jožeia I.
Rim, 22. nov. (K. u.) Kardinal državni tajnik Gaspari je poslal zunanjemu ministru baronu Burianu v prisrčnih besedah sestavljeno sožalno brzojavko, v svojem in v imenu svete stolice izraža najiskrenejše
Dnevne novice.
-f- Ob današnji desetletnici smrti Simona Gregorčiča. Ob desetletnici smrti Simona Gregorčiča čutimo Slovenci, da nam je bil narodni prorok. Njemu, narodnemu klicarju, pesniku najlepših slovenskih vojaških pesmi, mu je bila najvišja odlika: služba domovini. »Moje vse je borni narod moji« tako je pisal pesnik spomladi I. 1902 mecenu Josipu Gorupu. Njegovo srce je bilo svetišče, v njem je visela slika naše domovine. Vsak srčni vtrip, vsak spev je bil njej posvečen:
Njo prvi spev je moj slavil, Poslednji njej se bo glasil, In zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo!
Vedel je, da bo srečna in varna naša domovina, ako vzplameni srca v istiniti, požrtvovalni ljubezni. Vzljubijo naj jo Slovenci, potem jej bodo junaški brambovci:
»V borbi za dom neustrašeni, vstrajni, Do zadnjega diha trudeči se zanj.«
Za njegovo ljubljeno Goriško se bore danes sinovi naše domovine proti zemlje lačnim tuicem. njgovi rojaki so izgnani po tuiih krajih. Najlepše torej proslavimo desetletnico smrti Simona Gregorčiča in popolnoma v njegovem duhu, ako trpečemu rodnemu bratu pomagamo v s'IL Kar moremo, to smo dolžni storiti svojemu narodu v tem velikem času! Zato na pomoč v prvi vrsti na pomoč najbednejšlm med nami, ubogim Gregorčičevim rojakom, gori-šim beguncem. V spomin desetletnice goriškega slavca naj bi vsik Slovenec po. s'al primsrčn drr vFosrc^cvB'nici za goriške hegunce v Ljubijrni*. To bodi najlepša proslava, primerna času in potrebam, po-
sebno sedaj, ko se bliža Božič, ki prinaša posredovalnici nove prošnje ubogih Gregorčičevih rojakov.
+ Pribiti!® na pomoč! Zima se bliža, mraz pritiska. Ubogi begunci nimajo niti najpotrebnejše obleke. Zato je vprašanje beguncev po obleki pri »Posredovalnici« jako veliko. Ker pa Posredovalnica« nc razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi tem uboščkom vsaj deloma pomagala, se obrača tem potom zepet na vsa usmiljena srca in prosi, da sc ji nakloni kaj obleke. Vsak kos jc dobrodošel. Posebno pa primanjkuje otroške obleke. Blagohotni darovi se sprejemajo pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljuhljani«, Dunajska cesta št. 38/1.
-j- Odlikovanja, Zdravnik dr. Janko Polajnar je bil imenovan za nadzdravnika pri 47. pešpolku ter je odlikovan s signum laudis in zlatim zaslužnim križcem s krono. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 61. pp, Henrik Košak. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: podpolkovnik 8. pp. Gustav Šiška, poročnik 2. bos. hcrc. pp. Ivan Leben in nadporočnik železniškega polka Josip Samec. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil častniški namestnik 5. drag. polka Franc Bregant. — Srebrni zaslužni križec so dobili: četovod. Ivan Križnar in pešca Franc Omerza in "Franc Longo, vsi pri 17. pp. in pešec 97. pp. Fi-алс Tamaro. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil iit. narednik 22. pp. Brenčič Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja 13. polj. havb. o. Dolenc, četovodja 16. pp. Ogorclec Fabjan in poročnik 53. pp. Prešcrn Slojan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: tit. narednik 87. pp. Gosak Franc, desetnik 2. trd. pehotnega baona Gabrič Peter in pešcc 7. pp. Bošnjak Milivoi. — Bronasto hrabrostno svetinjo sc dobili: pešci 27. dom. pp. Peč-nik Valentin, Vizintiii Alojzij in Pihler Ferdinand. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje ;c dobil rač. podčastnik 26. dom. po. Kurnig Ivan, pri-celjen 37. clom. pp. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila pešca 27. črnovoj. ckr. pov. Šimec Josip in Žarn Josip.
- Odlikovanje: Hani M a i e r h o f e r, župnik-infanterist. Lir. 4r je bil za njegovo hrabrost in nevstrašenosi pred sovražnikom odlikovan z bronasto mecalio.
—	Slovenska služba božja na Ошзја
(pridiga in litanije) je vsako drugo nedeljo v mescu ob 3. uri popoldne v XV. okraju, Pouthongas., cerkev sv. A.ntona. — Shod za slovenska dekleta je vsako orvo nedeljo v mescu ob pol štirih popoldne v lav-retanski kapelici avguštinske cerkve, I. ekraj, Augustinerstr. 7. Vhod skozi zakristijo. Ta shod je namenjen posebno slovenskim dekletom, ki so doma zapisane v Marijini družbi; povabljene so pa slovenska aek'eta r.a Dunaju sploh. — Za begun-c e ima slovensko popoldansko siužbo božjo č. g. dekan dr. F. Knavs vsako nedeljo (izvzemši drugo nedeljo v mesecu] in vsak praznik ob 3. uri popoldne v X. okraju Quellengasse 154 (blizu protcslantov-skega pokopališča). — Sv. spoved v slovenskem jeziku se lahko opravi po vsaki slovenski r.lužbi božji. Slovensko se izne-veduje dalje: v cerkv'i sv. Mihaela, Mi-chaelerplatz, vsako soboto zvečer :n v nedeljo sjutraj, ravno tako ob praznikih; kdor želi med tednom opraviti slo ver'k o spoved v tej cerkvi, naj se oglasi v zakristiji, Izpovedniki čč. gg.: c. in kr. kaplan dr. J, Ujčič, Tomaž Kiir.ar. Gregor Žerjav. Dalje se izpoveduje slovensko: cerkev pre-svetega Srca Jezusovega, Sacre Coeur, III. okr., Renmveg 31 (izpoveduje č. g. Prija-tej); daijc: cerkcv čast gospodov misijonarjev (lazaristov), VII. okraj, Kaiserstr, (izpoveduje č. g. Geršak).
—	V. avstrijsko vojno posojilo. Pri V. avstrijskem vojnem posojilu, in sicer pri 40-letnem amortizačnem posojilu, se je finančni minister odločil v interesu največje popularizacije vojnega posojila, z namenom, cla bode omogočeno vsakomur udeležili se pri vpisovanju tega posojila, izdati komade tudi po 50 K nominale. Dosedanji najmanjši komadi so bili po 100 K. Dobiti je pa tudi komade po 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K in se subskripcija teh papirjev priporoča za trajno ugodno naložbo. Blagajniške državne zakladnice 5^4 let imajo le večje komade, in sicer: po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K. Po teh papirjih bodo segali gotovo najraje trgovski in industrial-ni krogi, kateri bodo lahko v kratkem roku zopet v slučaju potrebe razpolagali s kapitalom.— Kakor izvemo, je zanimanje za novo vojno posojilo zelo živahno. Opozarjamo na današnji inssrat Ljubljanske kreditne banke, katera kot članica konzorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij nudi subskribentom največje ugodnosti pri vpisovanju lega posojila.
—	V laškem ujetništvu je član Kat. društva rok. pomočnikov v Celovcu E. Bergles.
—	Iz divjegorskih šum sc' oglašajo 'n
pošiljajo srčnć pozdrave enol, prost.: Štefan Schein, Andrej Križman, Emil Košar, Rudolf Kobilica, Andrej Mozetič. Ob etiem prosijo dobra srca za eno kitaro ,ki naj se v slučaju uslišbe dopočljc pod sledeči nc,-slov: Einj. Freiw. Štefan Schcin, k. u. k. Baukomp. 8, Bh. 4,
—	Novi bankovci po 50 kron pridejo v promet 18. decembra, po 1 krono pa 21. decembra.
—	Padel je na rumunskem bojišču c. in kr, dragonec Rihard D r o 11 e , v 21'. le-tu starosti. Z bojišča je napisal mnogo lepih stvari za »Slovenca«. Trajen spornih mlademu junaku!
—	Umrl je v torek zjutraj v Zdušalr pri Kamniku posestnik Anton Sušnik, star 63 let. pokojnik je oče profesorja nadpo-ročnika v rezervi g. Antona Sužnika. Naše iskreno sožalje. — Namestil, venca na grob umrlemu očelu. je daroval g. prof. Antoh Sušnik 40 K za goriške izgnance in trgovec Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta, namesto venca na greb svojemu očetu za vdove in sirote padlih vojakov 40 K.
—	20vinarski novci iz nikla. Stranke se opozarjajo na to, da se sprejemajo 20vi-narski novci iz nikla v privatnem prometu v smislu razpisa c. kr. financ, ministrstva z dne 31, julija 1916, drž. zak. št, 237, lc še d o 31. decembra t. 1.; radi tega naj sc vporabljajo ti novci za plačila pri. državnih blagajnah in uradih ali naj se zamenjavajo pri istih ozir, pri tukajšnji fili-jalki avstro-ogrske banke,
—	Umrl je 19. nov. v Irčivasi pri Novem mestu občeznani in spoštovani posestnik, mizar in občinski svetovalec, g. Jurij Košir v starosti 63 let.
—	Poročil se je v Novem mestu 19. t. m. g. Jožef Lutschounigg, delovodja drž. žel. v Ljubljani, z gdč. Ano Plaper iz Novega mesta. Obilo sreče! — Poročil sc jc 19. t. m. v Šmihelu g. Jar.cz Blatnik; artiljerijski četovodja in posestnik v Čermoš-njicah pri Novem mestu, z g. Alojzijo Lesar, posestnika hči iz Sel pri Ratežu. Po svojih umrlih starših ie prevzel posestvo in znano gostilno pri Johani«, — Poročil se je g. Franc Vovk, žel. kurjač, doma iz Poliiovca pri Št. Jerneju, z g. Marijo Novak, c. kr. drž. cestarja hči v Kandiii.
—	Ujet je bi! na 12. avgusta t. 1. uči-teljiščnik praporščak 27. planinskega polka Alojzij W 3 b e r ob Bystrici na Gali-škem ler ze jc po 40 clneh oglasil iz Moskve. Kam da pride, še ne ve. Ob času velike ofenzive pri A.sieru na Laškem si jc pridobil za hrabrost veliko srebrno kolajh'o 1. razreda.
—	česdna nesreča. V Rucmancih na Spod. Štajerskem jc odrezala kočarjeva hči del vrvi, ki jo js prinesel seboj na vojaški dopust došli oče. da si napravi podvezo. V vrvi je pa bilo razstreljivo, ki je eksplodiralo in deklico tako razmesarilo, da je šc isti dan umrla.
—	Radecki'cv veteran. Dne 7. nev'crn-bra je umrl v Podturnu pri Toplicah 86 let stari Janez Vrtar, Udeleži! se ie bojev pri Kustcci.
Utonljeaec, Utonil je dne 19. t. m. Martin Perne v župniji Mekinje v malem potoku. Bil je natakar. Nesrečno žganje! -Naj je pijača še tako draga, pijanec jo mora imeti, da si izkoplje sam grob. Naprej Zlata doba
Pisemski promet z Inozemstvom. Kakor je bilo žc svoj čas objavljeno v časopisju, je troba odpošfljateljem v pisemskem prometu z inozemstvom uva-ževati sledeča načela: Vsebina pisma !.:■ f!?a dveh strani poie, ki ima - o oriiko. Nasvetujo se, cla se pi-' oro'-ila na bel ali vsaj na svetel n z razločno pisavo. Razločnost IO,'če stoje vrste v preozki raz-■ f. pišejo posamezne vrst (i Pisma naj r.e vsebujejo nobenih s pismenimi sporočili. Priporoča ie, da se Uporabljajo pis-rnski ovitki iz naVađnega papirja ali snovi; pisemski ovi'ki, ki so podloženi s svilenim papirjem ali z drugo snovjo, se naj sploh ne r.-bijo. Pri poslovnih papirjih lahko obsega vsebina tudi več ko dve strani pole in se smejo prilagati računi, cenovni seznami in enake priloge kupčij s k e vsebine. Na to se znova opozarja občinstvo s pripombo, da se pisma, ki n? odgovarjajo zgornjim navodilom, nadalje pisma, ki so slabo čitljivo pisana, 'ahko precej zaknsne.
—	Med c. in kr. vojnimi poštnimi uradi in Nemčijo se odprs poštno-nakazniski promet ped sledečimi pogoji: 1. Denarni znesek poštne nakaznice se mora navesti v kronski veljavi. Najvišji znesek posamezne nakaznice je določen v Nemčijo ra 7C0 K, iz Nemčije v zasebnih zadevah na 100 mark, v vojaških zadevah na 800 mark. 2. Prepovedana so pismena sporočila na levem odrezku nakaznice izvzemši kratke z.-znarr-ke, ki označijo namen vplačila. 3. Za vojnoroštne nakaznice v Nemčijo sc vporabljajo vojnopoštne nakaznice, uvedene za promet od čet na bojnem polju. Od vsakokratnega denarnega zneska v kronski veljavi se odbijejo stroški V7orco. pošl-nc nakaznice ter v prometu z Nemčijo določene pošino-nakazniške pristojbine. Na
Г
trpi z dalji počez, prilog
ostali znesek sc potem izda poštna nakaznica v markah za Nemčijo. Za preraču-njenje je merodajno preračunjevalno razmerja na dan dospetja vojnopošne nakaznice prcračunjevalnemu poštnemu uradu. Nakaznicc iz Nemčije so spolnjene na vzorcih, predpisanih za poštne nakaznice iz Nemčije v Avstrijo in se pošiljajo neposredno na c. in kr. vojnopoštne urade v splačilo. 4, V Ostalem veljajo' splošni, predpisi'za promet vojnopoštnih nakaznic, samo da znaša reklamačni rok radi splačila na neupravičeno osebo eno leto po predajnem dnevti.
— Potres. Iz Zg, Tuhinja, 21-. nov. Nocoj nekako !2 minut po polnoči smo čutili tu precej dolg in močen potres, ki je zbudi! mnogo ljudi, Bili so trije zaporedni navpični sunki v smeri sev, zah,— jug, vzh. — Tudi potres, o katerem ste poročali iz Gornjegraida dne 28. okiobra t. 1., nas je isti dan ob 9. uri 18 minut dopoldne nekoliko prestrašil. Bil je močan navpičen sunek brez škode, a uteži pri stenski uri se tri četrt ure niso pomirili. Tudi mleko iz latvic je plivkalo. — 18. t. m. je sneg po dolini pobelil, sedaj ga je jug zaenkrat še vzel, Barometer je oadel te dni 25 mm pod normalo, tako da sem dejal, če ne bo viharja, bo pa potres. Pa je uganil. — Poročila o potresu so narn došla tudi z Rakeka. Zaplane in raznih drugih krajev.
Harmonike si žele in prosijo 'zanje slovenski fantje na našlo V: Jožef Mikec, Schw. F. A. R. 6, K, 2, Feldpost 386.
ШШ S!dv(?ncev ln Mov.
Predsedstvo Hrv. - slov. kluba v državnem zboru je povodom pretresljive smrti preljubijenega vladarja Franca Jožefa I. izrazilo na najvišjem mestu najgloblje sožalje hrvatskega in slovenskega naroda.
lorsfce novice.
Salezijanci v Trstu, »Tagespost« priobčuje popravek provincijala Salezijancev dr. Avgusta Allonda glede na napade na red, ki jih je »Tagespost« ponatisnila iz »Tiroler SoldatenzeitUng«,
»Posredovalnica za goriške begunce v Kranju« sporoča, da se je njen odbor konstituiral sledeče: Predsednik gospod Anion Koblar, dekan v Kranju; podpredsednik gosp. dr, Eržen, zdravnik; tajnik gosp, Milan Vovk, nadučitelj; njegov namestnik gosp, Josip Hrovatin, nadučitelj v pokoju; blagajnik gosp, Pirjevec Ivan, računski nadsvetnik; odborniki g. Jakončič, ravnatelj »Monte di pieta«; g. Hafner, župan in svet. trg. obrt. zbornice v Škofji Loki; g. Thaler, veletrg. v Škofji Loki; g. B!až Grčć', žup. v Šenčurju; g. Zabret Blaž, župan v Predaslu; g. Prežel Franc, trgovec in namestnik g. Joško pl. Premmerštein. Dnevi uradpvanja so v ponedeljek in sredah zjutraj od 10. do 12. in popoldne od 2. do 4, ure ter ob sebotah od 10. do 12. ure dopoldne. Begunci naj vselej prinesejo s seboj dokazila glede svojih prošenj. Podruž-rici je blagovolil izročiti preblagorodni gospod Schitnik, c. kr. okr, glavar v Kranju, 100 K, katere je v to svrho daroval vele-zaslužni gospod Pollak Karol, inžener v Tržiču. Najtoplejša srčna zahvala!
Zarjan cand, iur. Jože! Bitežnik v ruskem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva se je javil te dni član slov. kat. akad. društva »Zarja« cand. iur. Jožef Bitežnik iz Solkana pri Gorici.
Pismo iz italijanskega ujetništva, Ro-činjski trgovec Ivan Lehun poroča iz Cor-denon&a (videmska provincija), da so on in njegovi soujetniki zdravi, vprašuje po družinah kanalskega poštarja Gevbca in kanalskega tajnika Bajta, potem oo učiteljici Pipan in vojaku-topničarju R. Čargo. Že od aprila ni debil iz Avstrije nobene vesti.
Iz ruskega uie.ta:?iva se je oglasil vojak 27. dom. polka Janez Gerbec iz Do-blarja pri Ročinju.
Uslrežeano. Prejeli smo v nemškem jeziku naslednji dopis: Au die lobl. Redak-tioiv des »Slovenec«, Laibach. Mit Bezug auf den in ihrem Blati vom 20, November 1. J., Nr. 266 (Seitc 5. zweite Spalte, Ab-satz 6), ersehienen Notiz iiber meine Frau, crsuche, um v/eitere Unannahmlichkeiten zu vermciden, d&s Wort »izgnanka« zu v.'iderrufen, v/idrigenfalls ich gezwungen bin gerichtlich voržugehen, da meine Frau von Pola me ausgewicseh wurde. — Se-verinus Nardin, k, u, k. Stabstclegraphcn-meister, Pola, — S priobčenjem tega dopisa je sedaj stvar v redif. Razume se, da bcsccla »izgnanec« ali »begunec« v vojnem času ni razžaljiva in ima za prebivalstvo prizadetih pokrajin le časten pomen.
Ysi Vrtojbinci, ki so vpisani v družbo sv. Mohorja, dobe knjige pri družbi sv. Mohorja v Celovcu, Kjer prebiva več udov, naj skupno naročijo. Vsak naj sporoči, kje da stanuje in hišno številko.
Šolska kosila v Trste. Dne 18. t. m. je obiskal namestnik baron Fries-Skene nemške in slovenske državne ljudske šole v Trstu, v katerih dobivajo potrebni otroci
od 6. t. m. dalje vsak dan skodelo izvrstn* zakuhane juhe in kos kruha. Doslej je deležno te dobrote 1550 otrok. Popoldne istega dne je obiskal namestnik obednico v nekaterih mestnih ljudskih šolah, kjer dobivajo potrebni otroci brezplačna kosila že od leta 1897., in sicer deloma na mestne stroške, deloma prispevajo razna dobrodelna društva in denarni zavodi. Namestnik se je nad vse pohvalno izrazil o človekoljubni ustanovi in izrazil željo, naj bi bile te dobrote kmalu deležne tudi še vse ostale mestne ljudske šole.
»Sv. Božidar« zaobljubljcni praznik Gradiškovcev, Gradiškovci tudi v tujini kot izgnanci niso porabili svojega zaobljub-ljenega in toliko spoštovanega praznika sv. Božidarja. Dne 9. t, m. so ga slovesno praznovali v Jablanici pri Liliji s sv, mašo ob 10. uri predpoldne. Skoraj vsi izgnanci
—	Gradiškovci, ki bivajo v litijskem okraju
—	med njimi je tudi njihov g, učitelj in podžupan Jakob Rojic, so prihiteli istega dne v imenovano vasico ter skoro popolnoma napolnili domačo lepo ccrkvico. V cerkev je pa privabilo lepo pritrkavanje v zvoniku tudi prijazne in gostoljubne domačine in so potem ž njimi vred obhajali lep praznik. Slovesno sv, mašo in »Te Deum« je opravil prečastiti gospod dekan Matej Rihar iž Šmartnega. Med božjo službo je imel krasen, do srca segajoč govor na izgnance, katerega je razdelil na tri dele, in' sicer: 1. Zakaj so morali kot izgnanci zapustiti svoje lepo domovje? 2. Koliko časa ostanejo v tujini? 3. Kdaj se povrnejo v svoje kraje? Gospod dekan je tako sočutno in tolažljivo govoril, da je vse ihtelo po cerkvi. Ni ga bilo očesa, ki bi nc bilo poroselo! (Ker јз govor tako zanimiv in času primeren, bi bilo dobro, če bi ga preč. gospod dekan objavil v celoti.) Sploh je gospod dekan .zelo prijazen in dobrohoten gradiškim izgnancem, vsi imajo v njem dobrega očeta, ki jim daje ob vsakem času potrebne nasvete in tudi tolažbo v teh hudih časih.. Gradiškovci gotovo ohranijo dobrega gospoda dekana tudi po vojski v najlepšem in hvaležnem spominu! Pri sv. maši so peli ubrano gradiški pevci latinsko mašo. Organist Saksida je spremljal pevce na dobrem harmoniju, katerega je bil ponudil za isti dan g. učitelj Rojic. Tudi za domačine je bil res lep praznik, ker v tej cerkvi ni še bilo take slovesnosti. Vsa čast tudi organistu. Omeniti jc treba, da je bila prisotna tudi šolska in društvena zastava iz Gradišča, čegar društva je bil ustanovitelj pesnik Simon Gregorčič. Kdo bi bil mislil pred leti gji razvitju zastave, da jo bo čez nekaj let hudobni in prisegolomni Italijan zapodil iz lepega Gradišča v tuje domovje? Popoldne so se Gradiškovci piosto zabavali pri rujnem vipavcu, ob-iskavali eden. drugega, spominjali se lepih časov, ki so jih doživeli v mirnem času v svoji rojstni vasi, na obrazu vseh pa se je bralo domotožje. Tajto so prebili Gradiškovci letošnjega »Božidarja« v pregnanstvu sicer med dobrimi prijatelji z željo, da bi se kmalu vrnili boljši časi in da bi ga pri-hodnje leto zopet obhajali v svoji domači vasi na Goriškem.
Zahvala, Podpisani se najtoplejc za« hvaljuje v imenu vseh gradiških beguncev, ki bivajo v litijskem okraju, prečastitemu gospodu dekanu Mateju Riharju iz Šmartnega za lepo cerkveno slovesnost in gin-ljivi cerkveni govor o priliki praznovanja sv, Božidarja v Jablanici pri Litiji dne 9. t, m, Najiskrenejša zahvala za trud in požrtvovalnost napram gradiškim izgnancem! Bog povrni stotero! Gradiški Lazi pri Litiji, dne 10, novembra 1916. Jakob Rojic, šolski voditelj in podžupan.
Razpis štipendija. Razpisuje se štipendij v znesku 600 K ustanove Njegove Prevzvišenosti deželnega glavarja grofa Franca Goronini-Cronberg; ustanovljene v spomin na 40 letnico vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Pravico do tega štipendija imajo ubožni dijaki na vseučilišču ali na enakem učnem zavodu v tuzemstvu (univerza, tehnični zavod ali zemljedelska visoka šola), ki so pristojni v deželo Goriško-Gradiščan-sko. Štipendij se podeli za sedaj le za eno leto. Prosilci naj predložijo svoje pravilno opremljene prošnjo deželnemu odboru do 10. decembra t. 1. Prošnje, ki so bile predložene temeljem natečaja z dne 5. septembra 1018, št. 5550 za štipendij v enakem znesku in Isto ustanove obranijo veljavnost tudi za pričujoči natečaj. -— Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar.
Išče se gospodična P avla 0. o 1 j a iz Gabrovice št. 13, občina Komen. Kdor bi o njej kaj vedel naj sporoči to Ivanu Polic k. k. Inf. Reg. No. 30, 25 Marschkomp, 3 Zug, Feldpost 356.
Zavod za slepe v Trstu. Pred približno '15 leti v Trstu umrla Cecilija pl. Ritt-maycr je zapustila skoro večino svojega premoženja za to, da se ustanovi v Trstu zavori (in zavetišče) za slepce. Mestni magistrat, ki upravlja to ustanovo, je šele pred 2 leti kupil v Barkovljah pri Trstu neko vilo, da v njej namesti tak zavod. Vojska pa ic pretrgala pričeto delo in šele
SLOVENEC ШП.ШтШ f?ft» .
St, 270;	_
sedaj so predpriprave v to svrho končane. Upravitelj ustanove poživlja sedaj starše oziroma varuhe* naj naznanijo evoje slepe otroke, katere ima poprej preiskati dr. Manzutto. — Otroci ne »mejo presegati starosti 14 let.' V zavodu bodo otroci uživali šolski pouk, kakor je to upeljano v drugih sličnih zavodih. V zavod pa se sprejme tudi oslepele vojake, katerim se bo nudila prilika, da se v njem nauče kake obrti. Vsekako je pozdraviti gospode, ki so po 15 letih izpolnili poslednjo voljo pokojne Cecilije pl. Kittmayer.
Golobje v Trstu polagoma izginjajo. Danes jih je kvečjemu še tretji del od poprej. Do vojne z Italijo se je So dobilo kaj dobrih src, ki so redila te golobe, sedaj pa se redko kdo še spomni na njeT "
Pomanjkanja v tržaški bolnišnici (ospedale civico). 2e v času miru je manjkalo v tej bolnici precej. V glavnem je manjkala: snažnost, krščanska postrežba in spoštovanje nelaških bolnikov. »Slovenec« je svoj čas o razmerah v tej bolnici že poročal. Sedaj je odpadlo edinole zaničevanje nelaških bolnikov, (ločim se je nesnažnosti (stenice itd.) pridružilo nekaj takih nedo-statnosti, da je bivanje v tej bolnišnici postalo nevzdržno. Manjka zdravnikov, ženske, ki strežejo v tej bolnici proti plačilu, sb ostale ravnotako brezskrbne kot.poprej. Glavna njih skrb je preža za napitninami; bolnik, ki nima sam denarja ali ljudi, ki bi zanj plačevali tem ženskim napitnino, je trikrat revež. Bolniška uprava, ki je bila pred vojno t u d i v laško-liberalnih rokah, je odbila predlog zdravnikov (tudi Židov in brezvercev), naj se te ženske nadomesti z usmiljenkami. Zato so bili tudi vsi bolniki in so še danes. Obisk k bolnikom je bil poprej dovoljem le trikrat na teden. Sedaj pa je to dovoljeno vsak dan. Vzrok tiči pač v tem, da lahko, svojci kaj prinesejo bolniku.
Skopa do smrti V Trstu so našli mrtvo v njeni borni izbici, ki jo je imela v pod-najemu, 77 letno Cecilijo pl. Benzinovich, ki je živela skrajno borno in je umrla same oslabelosti. Ko je policija preiskala njene stvari, je pa našla med umazano staro šaro hranilni knižici, glaseči se na 1800, oziroma 600 K, v starem čevlju 1400 K gotovega denarja, potem več dragocenosti. Razen tega je bilo razvidno iz listin, da je bila pokojnika lastnica velike trgovine za čevlje v Pulju. Truplo so prenesli k svetemu Justu. "*
Ljofiljaoske novice.
lj Žalujoča Ljubljana. Izložbe ljubljanskih trgovin so večinoma črno drapirane. V žalnem arangementu stoji v izložbah kip umrlega cesarja. Gledališča, ki so bila te dni zaprta, bodo zopet odprta jutri in v nedeljo, nakar se zopet zapro za nekaj dni.
lj Desetletnica smrti Simona Gregorčiča se je praznovala danes v trnovski cerkvi s peto črno mašo in libero. Sv, mašo je daroval goriški rojak msgr, Filipič, V cerkvi je bil postavljen zelo ozaljšan ka-tafalk, na katerem je stal kip velikega pesnika. Na karu je pel pomnoženi cerkveni zbor z orkestrom, ki je po dovršeni cerkveni- slavnosti dovršeno zapel vedno krasno pesem ?Nazaj v planinski raj«, pri kateri ni ostalo suho skoro nobeno oko.
lj Umrla je soproga mestnega stavbenika in tovarnarja g. Valentina Scagnet-tija, gospa Vekoslava Scagnetti, roj. Štrukelj. Plemeniti soprogi in materi najblažji spomin, velespoštovani rodbini pa naše najiskrenejŠe sožalje I
lj Prodaja kruha v VI. krušnem okriju.
Ker je vsled prometnih ovir (tramvajsko postajališče) dovažanje kruha h g. Podboju na Sv. Petra cesti zelo otežkočeno, bode prodajal kruh na št. 3206 do 4800 od nedelje naprej g. Stravs, Škofja ulica 16. Stranke naj torej založe svoje krušne izkaznice številka 3201 do 4800 pri g. Stravsu.
lj Za aprovizacijo ubožnih slojev izročila je mestnemu magistratu tvrdka Peter Kozina & Comp., družba z o. z., vsoto 500 K; v isti namen je izročil g. Franc Fa-bian ml., veletržec, znesek 50 K, ki so ga vsled njegove intervencije darovali trgovski prijatelji. — G. Josip Olup, trgovec in osestnik, je daroval o priliki smrti svoje čerke Verice za mestne uboge 100 K.
lj Glasbena Matica pripravlja dva lepa dobrodelna koncerta. Ob lOletnici našega yelikega pesnika Simona Gregorčiča izvajala se bo v tekoči sezoni njegova pro-roška pesem »Soči« s sodelovanjem pev-»kega zbora, solistov in orkestra. Pesem je uglasbil krasno in genijalno naš izredno napredujoč skladatelj P. Hugolin S a 11 n e r. Cas izvajanja je odvisen od odredb, ki se bodo na Dunaju izvršile glede koncertov v času žalovanja po Njega Veličanstvu umrlem cesarju.
lj Aretirali so kantinerja v topničar-ski vojašnici Krištofa. Dolže ga nekih nenravnih dejanj.
lj Oddati je Jakob Schellenburgovo ustanovo v znesku 293 K 50 vin. na leto.
Do te ustanove Imajo pravico invalidi Iz prejšnjih vojsk ter popolnoma za delo nezmožni pohabljenci iz sedanje vojske. Ne-kolkovane prošnje je oddati do 28. novembra pri okrajnem dopolnilnem poveljnlštvu ter priložiti vojaško odslovilnico, družinsko pojo, domovnico, zdravniško spričevalo ter ubožno in nravstveno spričevalo. Tozadevni vzorci se dobe v ekspeditu mestnega magistrata.
lj Utesnitev prevažanja tovornega blaga. Železniško ministrstvo naznanja, d« je z ozirom na sedanji resen položaj, ker ima železniške vozove na razpolago večinoma vojaška uprava, prevažanje tovornega blaga zelo težavno in tudi ni upanja, da bi se to v doglednem času izboljšalo. Poleg tega je dala železniška uprava preostale vozove na razpolago tudi za nujne aprovizacljske zahteve in tako pride v poštev za navadni tovorni promet prav malo voz. V očigled teh razmer se pač tozadevne pritožbe ne morejo, tako upoštevati, kakor v normalnih časih, kar naj interesenti upoštevajo. Zaradi preje navedenih razmer se bode prevažanje tovornega blaga še bolj utesnilo.
lj Prošnja. Katera blaga oseba bi hotela posoditi glasovir, pianino ali harmonij, eventuelno proti plačilu, za novoustanovljen vojaški pevski zbor v Ljubljani. Prijazno ponudbo se prosi pod Ivan Zagažen, v civilu učitelj, sedaj pri c. kr, strelnem etapnem-bataljonu, I. stražna stotnija v Ljubljani,
Ueviiosi.
»Čas« vsebina: Članki: Dr. Fr. Gri-vec, Apologetični pomen konverzij I. Verodostojnost konvertitov, II. Konverzije t<- delo božje, III. Umski razlogi konverzij; Dr. P. Gvido Rant, Poganstvo in prvotna religija; Ivan Grafen-auer, Drobci iz starejše kulturne in slovstvene zgodovine, 4. Iz zgodovine slovenske metrike; Jos. Šimenc, Iz pro-povedi nemškega monista; Dr. J. T., Profesor F. W. Foerster, pa svetovna vloga nemštva. — Obzornik: Kultura: Naša bodočnost, Friedrich Naumann, Mitteleuropa. Austria nova. (A. U.); Socialno vprašanje: Nova pravda o abstinenci. (A. U.); Slovstvo: O metafori in metonimiji. (A. U.) Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1916. (A. U.); Zapiski: O moderni umetnosti. Umetniki in občinstvo. (A. U.) O Hermann Bahro-vem rpmanu »Himmelfahrt«. P. Bour-get: »Le dćmon di mid«. Pedagogika in vojna. (F. B.) »Naprej zastava slave ...« Slovenska stenografija. (Prof. Fr. Robo.) Za vojake. Glasnik »Leonove družbe«,
Gospodarstvo.
Zbiranje gozdnih sadežev in koščl-čevja za olje. C .in kr. 5. armadno poveljstvo (odd. Q.) je dokončalo svoje delo pri zbiranju divjega kostanja, želoda in žira. To pa se ne tiče zbiranja istih sadežev, ki je bilo uvedeno potom političnih okrajnih oblastev. V krajih, kjer se to zbiranje ni izvršilo, si vojaška uprava pridržuje pravico, posamezne nabiralne akcije izvesti v svojem lastnem delokrogu. V tem smislu je bile.„odrejeno zbiranje sadnih koščic in bučnih pešek. 5. armadno poveljstvo (odd. Q.) daje tozadevno sledeča navodila: A. Ko š č i č e v j e. 1. Nabirajo naj se samo koščice črešenj, češpelj, sliv in marelic. Breskvine koščice so za izdelavo olja za nič. 2. Koščice morajo biti od zrelega sadja; od nezrelega se dobi samo malo olja. 3. Nabrane koščice se morajo dobro o trobiti in posušiti. 4. Sušelijo koščic se najbolje izvrši na solncu, drugače pa ob primerni toploti na peči, pri čemer pa je gledati na to, da se koščice ne spalijo, ker so potem za izdelavo olja neporabne. 5. Posamezne vrste koščičevja je treba strogo ločiti, predno se odpošljejo na nabirali-šče. 6. Porabne so tudi koščice kuhanega ali posušenga sadja. 7. Preostanki sadja na koščicah znatno zmanjšajo vrednost. 8. Plesnjive koščice so bres vsake vrednosti, 9. Koščice treba shraniti na suhem in zračnem kraju. V za-duhlih in vlažnih shrambah kaj rade splesnijo in pokvarijo jedrce, zato jih je z lopato redno vsaki dan premetati, kasneje pa v rednih odmorih. 10. Iz 1000. kg koščic se dobi kvečjemu 50 kg olja; delo se torej izplača samo pri večjih množinah koščic. B. Bučne peške. Slično, če Še ne bolj, je treba paziti pri zbiranju in shranitvi bučnih pešek.
— Smola in smolnl proizvodi. V
svrho enotne ureditve uvoza smole in smolnih proizvodov je poverilo trgovinsko ministrstvo z odlokom z dne 8. novembra 1916, št. 1370, celokupni uvoz navedenega blaga posebni komisiji, ki sc je v to svrho ustanovila na Dunaju (Harzkommission, Wien, Ш'3, Sclnvar-zonbergplatz Nr. 4 (Inuustrichaus). Od-I slej naprej torej nihče več nc more ne-
posredno iz inozemstva nabavljati smole in smolnih izdelkov, marveč le potom navedene komisije,
01 Att dO №)№.
Pile Hani Malcrhofer, bivSi koroikl {upnik, sedaj prostovoljni domobranski infanterist in »pl«nkl»f« v ro|ai črti.
2. ХХШ. Mabaon,
Prvi moj listek v »Slovencu« je, soditi po precej številnih priznanjih, katere sem dobil ne le it mojih prijateljskih gorotan-skih krogov, ampak tudi iz ust in pisem sovojakov, precej ugajal.
»Nadaljuj!« — »Na delo!« •— »Intere-santen slogi« — »Pišite še!« in slično dre-gajo me došle karte.
Neka Rožanka mi je poslala kar — trideset pol papirja in sedem peres v svrho točnega nadaljevanja s pristavkom: »Vaše reči je tako fletno brati.«
Oj vi komodni zafrontovci! Nemoteno kot nebesne zvezdice hodite mirno tisočletno pot od dela k skledi, od mize k postelji; imate pero, tinto, papir, čas in mizo vedno in povsod pred nosom! Pa že v takih ali vsaj sličnih razmerah je očka pisateljev, stari Ovid, zdihoval in tožil nad bridkostmi in težavami pisateljevanja, zapi-savši:
»Habent sua fata libelli.« — »Težave svoje ima vsak spis.«
Kaj šele jaz v strelskem jarku, plen-klar v rojni črti?!
In v tej najpr-ozajičnejši vseh vojsk! V času cenzure, ki je v svojih manirah podobna sedanjemodnemu ženskemu krilu, ki je do skrajne meje prištucano, zoženo, skrajšano in tanko.
In šele pri lirfir, ki leta kot »bandra-joči regiment«, »letalna divizija« kakor večni jud od fronte do fronte, od postojanke do postojanke! —
Omenjeni »Slovencev« listek n. pr. sem začel pisati v —budoarju neke šivilje, nadaljeval ga deloma na javorjevi mizi nekega kraškega kmeta, deloma na nekem napol trhlem bukovem štoru, končal ga pa na tramu s sovojaki napolnjenega slabozade-skanega kozolca.
Drugi listek, spisan v nemškem jeziku, je obtičal v — cenzuri; tretji tiči v mojem nahrbtniku med patronskimi magacini in umazanim perilom, čakajoč že tedne zadnjega pila; četrti je še razstlan po oguljenih listih mojega »feldmafiig« strganega dnevnika, je večinoma v verzih in rimah in bo bogvekdaj obelodanjen, — tega-le pa sem začel dne 19. vinotoka 1916, ležeč pod milim nebom na trebuhu v nekem gozdu, nad katerim so se srečavale naše in sovražne granate v divjem žvižgu, in odkoder sem zrl na »morje adrijansko«.
Ker mi postrežljiva omenjena Rožanka ni poslala peresnika-držaja k peresu, sem odrezal letošnji poganjek od bližnjega figovega drevesa za zasilni peresnik, črnilo pa sem si izposodil iz tintnika našega četo-vodje, ki je ravno tam pisal svoj novi četni zapisnik. Nadaljevati sem ga moral pozneje v različnih brlogih s svinčnikom. Pa je tudi res težko i* težavno pisati ob strašnem plesu sovražnih granat, kajti svoje desnice včasih skoraj ne čutim, vsa mrtva je vsled težkega nahrbtnika, krušnika in puške; zadnja dva obtežujeta le desno ramo, matico desnice.
In vi, zafrontovski fejaki, bodete brali listek v svrho lažjega prebavljanja petkrat na dan zavžitih jedil...
Vedeli bi torej radi, kako sem končno prišel do bojišča.
Vzel me je seboj — XXIII, Mabaon.
Mabaon! Kaj je to? bo gotovo vpraša! še sedaj po 28 mesecih sedanje vojne marsikateri civilist.
Tudi jaz sem strir.el rrvd to jezikovno spako, ko sem dne 15. novembra 1915 trkal kot prostovoljec na vrata celovškega Marsovega tenipla, ki nosi v svoji lopi modernemu papirnatemu in pisarniškemu svetu primeren napis: »Landsturmbezirksergan-zungskommando Nr. 4« ter sem tam na enih izmed peterih duri v hodniku prvega nadstropja bral napis: Mabaon.
V svojem bujno kipečem patriotičnem ponosu kot »prostovoljec« in kot »študirana glava« sem si bahato domišljeval, da bom pogruntal kar mimogrede vse vojaške vede in militarične skrivnosti, in sedaj sem stal osramočen pred prvo vojaško besedo, kakar nekdaj faraonovi čarovniki pred Mojzesovo palico.
Mabaon, Mabaon, sem šepetal.
Hal To doni kakor Faraon! Torej sta-roegiptovski izraz, prilično iz dobe silovitega Ramzesa II., ki je kot prvi uporabljal militarično taktiko v svojih zaslovelih ogromnih vojaikih pohodih.
Pa kaj ima Ramzcs opraviti s sedanjo vojno?
Sramotno sem obtičal v svojem pre-umovanju.
»Hani! Ne bo šlo!« Sem že zdihnil. V mojo fantazijo so že lezle egiptovske mumije ter me strašile, češ: tak boš tudi ti enkrat na podonskih stepah ...
Tretji dan nato mi je moj prvi četovodja v volovskem vagonu na vožnji h ka-
Stran S.
dru raztolmačil skrivnostni Mabaon, češ, da je Mabaon po sedanji navadi skrajšan izraz za: Maršbataljon.
Toda, dovolj o »notio nominis«, tolmačenju imena, s katerim mora začeti vsak učenjak svojo razpravo, kakor so nas učili profesorji v črni šoli.
Mabaon je torej vsaki bataljon novo^ izurjenih vojakov, ki ga pošlje kader na bojno polje v spopolnitev vsled izgub na bojnem polju oslabljenega regimenta.
Jaz sem odšel s 23. Mabaonom.
Regiment pa ima štiri bataljone, bata' ljon štiri kompanije, kompanija štiri čet4 ali voje in voj štiri roje.1
Naš lirfir je bil spopolnjen sedaj že S 24. Mabaonom.
Je pač svetovna vojna, i
Kako so me torej opremili za Mabaon, da vsaj enkrat začnem v resnici nadalje, vati svoj prvi »Slovenčev« listek.
Prav imenitno!
Ž e v svojem prvem listku sem pove« dal, da smo »basali« razen mnogoštevilnih malenkosti prešteto 59 komadov vojne opreme.
Splošno je vojna oprema avstrijskega vojaka najbolj praktična, ker se ozira na vse ovire ozemlja, podnebja, padavine, letne čase, vsako fronto in vsakega sovražnika, tako da vrhovni poveljnik čisto pro* sto more razpolagati z vsako četo. Pošlje jo lahko na jug ali na sever, na snežene vrhe ali širne stepe; povsod si lahko postelje vojak svojo postelj, povsod pogrne lahko svojo mizo.
Zato pa je naša oprema tudi — najtežja.
Vsled pomanjkanja usnja so vpeljali prtene nahrbtnike, s prtenimi traki, ki se pa kmalu zverižijo v pravcato vrv, ki potem občutno reže rame — kar sem občutil žc dovolj in dostikrat.
In komur so vsled mesnega in drugega zapora izginili vsi mesni obkladki ramnih kosti, mi do pritrdil.
Naj le poskusi kak širokoustni — kot tak navadno tesnoprsni — zafrontovec no-, siti po deset ur na dan v volhinjski vročini in poljskem prahu 40 do 50 Kil težak nahrbtnik na svojih ramah ali plezati г njim po vrhovih, kmalu se mu bo mračilo pred očmi pri belem dnevu.
Kurijozno pa je bilo basanje nove opreme.
Službovodeči četovodja nas pokliče h skladišču. Tam smo se postavili v oblastne elipso. Pred vsakega je vrgel najprej dol-gocipasto šotorovko. To smo prostrli vsal predse na tla. Stali smo tri korake vsak* sebi. In sedaj je začelo bruhati iz skladi' šča kakor iz Vezuva: Štiri šarži so metali vsakemu na šotorovko po vrsti: suknjo kapo, nahrbtnik, krušnik, bluzo, hlače do-kolenke, čevlje, puško, bajonet, bajonetni držaj, patronske torbe, šalo s pokrovom srajco, spodnje hlače, vnuče, odejo, šotor* ske drožce, lopato, pas, vrečice za prepe-čenec, soli in kavino konzervo, ščeti, ma> žila za cevko in čevlje, volnen ovratnik prepaske za sneg, obveze za prvo pomoč in pozneje še zimsko odejo, podsuknjo, volnene nogavice, avbe, zapestnice, rokavice 4 konzerve, sol, kavo, prepečenec, različ ne jermene, tako da je rastel kupec pred nami na šotorovki v dopasno višino ter je vzbujal v nas razne, le bolj malodušne občutke, čustva in misli.
Popraskeval sem se zmerom naglej« za ušesi ter zdihnil: Dobro je že, dobro imeli vsega dovolj za vsako silo in položaj a to bom moral nositi sam, lastnoramno po vsej širni Avstriji čez.
Padel mi je v glavo modrijan Diogen, ki je vse svoje imetje nosil vsak dan s seboj in na sebi, ter je potemtakem mogel trditi o sebi: Omnia mea mecum portc (vse, kar imam, nosim s seboj); a filozofa čudaka vse premoženje je bil — edini plašč.
To moje premišljevanj'e pretrga čete vodjin — rezki klic: »Šultert!« (Na rame!]
In vzdignil sem sem s pritajenim ha-ruk-om breme, ki mi ga je naložila svetovna vojska, in ga naložil na svoje rame.
Ali je bilo moji sokrivdi primerno? Neki notranji glas mi je zatrjeval: »Vzemi, Ha ni, svoje breme na svoje rame in nosi ga za menoj... in boš našel mir svoji duši..,«
Hvala Ti, Krist!
Nekateri so poprijemali za štiri cipe šotorovke s smehom, drugi s kletvijo, alii aliter, vsak po svoje.
Butare pa so bile velike, kakor rjuhe sena, ki ga nosijo gorjanski bajtarji po svojih strmih rebrih.
Rechtsum! Marš! _ (Dalje.)
1 Rojna črta (Sclivvarmllnle) jc v črto rarpet roj vojn' v (navadno 12 do 15 mož), ki v raidalji treh do Seslih korakov naskočijo sovražno črto, Posamezni vojak rojne črte sc imenuje plenkler.
Vojaški! vesli.
Odlikovanja pri 97. pišpolku.
Srebrno lirabroetno svetin,o 2. vrste so dobili; narednika Lipovščck Peter in Žužek Štefan, četovodja 1'evlič Nikolaj, desetnik Lokar Franc,
poddesetniki Fide! Martin, Dagri Alojzij. Spcndl Gašper in Suban Marij, icf.intcristi I.cban Andrej, Mamar Anion in Petcrsei Karol. — Bronasto hmbror.tno svetinjo šo dobili: četovodja Mian Doirno; desetniki: Ogrin A!o|zil, Kumar Oskar, Mclling Ivan, Stugi Filip, B^bič Anton, Brajkovič Mat.; podder :iniki: Ju<; Alojzij, Hoj i k Andrej, An-ze!c Jernej« Pirjh Franc, Fabiani Anton, Stacul Virgilio, Furian ilerrik; tit. poddesetnik Iladalin Ivan; pešci: Petrič Ivan, Bcmusi Ivan, Dohavšek Arhimed, Andlovec Mat., Krrcac Jofip, Bocalič Fini!, Kausiiz Jcsp, Milovoj Anton, B'ašon Jakob, Dobravec Josip. Bolzan A'ojzi), Garanc Alojzij, Vidir Frane, Žakelj Arion, Carara Peter, Strinsčak Josip, Golob Josip, S&varin Anton, Poropat M., Uršič Anton, Kožčak Jakob, Božac Jo^ip. Ipavec Alojzij, Zugan Josip, Ulle Frr.nc, Keć Franc, Ur-baniić Franc,. Znidarčič Anton, Marinič Benedikt, Kocijanfič Marka, Belišček Ivan, Petelin Josip, Vi-voda Ivan. Gorjan Henrik, Malo ve c Anton, Mužina Josip, Š-jHn Florijan. Paulin Ignac, Muravec Josip, Kalčič Marcel, Bortoiin Franc, Deganutri Peter, Zutlioni Anton, Čic Anton, Baričevič Alojzij, Cu-irin Peter, Viola Vincenc, Živci Franc. Brana Iv., Silvestri Anton, Vogrič Ivtrn, Fabiančič Franc, Sta-bar Anton, Mohorovičič Andrej, Marcusa Peter, Parmeggiani Frnnc, Crosilla Rudolf, Čelihar Anton, Petronio Dominik, Portelli Severin, Purbar Andrej, Perkulič Ivan, Stabill Kalisto, Berna Ivan, Sironič Ivan, Elementi Riidiger, Gabossi Vincenc, Kocian-eič Ivan, Lanča Ivan. Skok Mat., Baraga Ivan, Bcnsa Anton, Bcncina Rudolf, Bergudac Ivan, Bratuž Ivan. Čebula Karel, Jclušič Roman, Strani Anton, Ptanisig Josip, Trček Pavel, Silk Fr., Novak Ivan, Urbinčič Josip, Riittig Vilibald. Štrukelj Ferdinand, Hliba Ivan, Beiaj Franc, Furlan Viktor. Miščik Jakob, Ferstl Ferdinand, Švagclj Franc, Poropat Anton. Kašca Josip, Likar Franc in Mlakar Ivan.
Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 33 polj. top. p. Ivan Krambcrger. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila lovca 7. lov. bat. Pogačnik Ivan in Kastclic Josip.
Iz seznama irgub št. 487. Lovec Božič Anton, 20. lov. bat.. 1. s.. Koper, 1SS3, ujet; inf. Brezovar Franc, 4. dom. pp., 6. s.. Celje, 1S8S, ujet; inf. Brišnik Ciril, 87. pp., 14. s., Šoštanj, 1889, mrtev (22.—31. 7. 1916); predmojster Burgar Jakob, trd. top. bat. št. 10, Moste pri Ljubljani, 1891, ujet; inf. Cehtelj Martin, 26. črnovej. pp.. Loka, 1876, ujet; inf. Čcrneka Ivan, 97. pp., 6. s., Buzet, 1386, mrtev (21,—-31. 7. 1916); poddes. Dugorik Ivan, 47. pp., 15. s„ Maribor, 1895, mrtev (1,—20 7. 19161; saper Figi Ivan, 3. sap. bat., 4. s.. Gorica, 1894, ujet; pijonir Gačnik Alojzij. 3. pion. bat., 1. maršstot., Sromlje. 1839. mrtev (1,—15. 8. 1916); saper Gla-van Anton. 3. sap. bat.. Ljubljana, 1894, ujet; poddesetnik Hcrga Mihael, 87. pp., 1&. £., Sv. Marko, 1377, mrtev (24,—31. 7. 1916); inf. Hrastnik Anton, 26. črnovoi. pp., Kalobje, 1S74, ujet; inf. Humar Rudolf. 4. dom. pp., 5. s., Gorica, 1889, ujet; inf. Javorčnik Ivan, 26. černovoj. pp., Marbor. 1873, ujet; saper Kern Josip, 3. sap. bat., 4. s., Cerklje, 1S94, u ct; saper Kmcieč Alojzij. 3. s^p. bat., 4. s., Šikole, 1S9!, ujet; saocr Kolarič Štefan, 3. sap. bat.. 4. s., Vodranci, 1895, ujet- inf. Krajnc Josip, 3. dom. pp., 1. odd. stroj, pušk, St. Jurij, 1881, mrtev (1.—?. 1. 1916); inf. Krell Anton, 4. dom. pp., 3 s Celje, 1883, ujet; in!. Kuharic Anton, 87. pp., 13. s.. Ptuj, 1887, mrtev (22.-25. 7. 1916); če'.o-voaia Kunec Ignacij, 3. sap. bat, 4. s., Logatec, 1577, ujet; desetnik Ladstatter Dominik. 3. sap. bat 4 s„ Domžale, 1891, ujet; inf. Lah Ivan, 4. dom. pp., 5. s., Radovljica, 1SS6, ujet; inf. Lapuh Ivan. 26. črnovoj. pp., Plcterje, 1373, ujet; inf. Lipnik Rudolf. 26. črnovoj. pp., Slatina, 1877, ujet; desetnik Markovič Martin, 26. črnovoj. pp., Ptuj, 1373, ujet; inf. Mlačnik Ivan, 26. črnovoj. pp., Luče, 1830,' ujet; inf. Močnik Franc, 3. dom. pp., lov. poveljstvo, Maribor, 1896, mrtev (1.-10. 7. 1916); inf. Orgolič Martin, 26. črnovoj. pp., Stanclinci, 1876, ujet; inf. Pernat Franc. 4. dom. pp., 6. s., Maribor, 1392, ujet; četovodja Petrač Volfgang. 3. drag. p., odd. stroj, pušk, Založniki, 1890, mrtev (8 9 1916); delavec Pirjevec Ivan, 1. črnovoi. pp., črnovoi. delavski oddelek št. 251, Trst, 1881, mrtev (13. 6. 1916); inf. Račič Franc, 26. črnovoj. pp., Bianca, 1875, ujet; inf. Romih Josip, 87. pp., 16. s„ Bianca, 1897, mrtev (24.-31. 7. 1916); inf. Rožman Franc, 26 črnovoi. pp., Ljutomer, 1877, ujet; poddesetnik Soštar Franc, 26. črnovoj. pp., Maribor, 1S79, ujet; saper Stolfa Viljem, 3 sap. bat., 4. s„ Trst, 1396, saoer Topolovec Ivan, čruovoj. saper-
ski oddelek št. 4, 3, Ptuj, 1878, mrtev (15. 8. 1916);
saper Urh Frane, 3. saperski bat., 4. s., Cerknica, 1394, ujet; inf. Žvab Ivan, 97. pp., 3. s., Dutovlje, 1833, mrtev (23. 7. 1915).
Vojaški pozdravi.
Ljubljančanom je gotovo žc mraz, nam je pa vedno bolj vroče, ker nam sovražnik kuri s prav težkimi poleni. Pa žc gre, in izmed nas ljubljanskih srajc se ni še nihče opekel. Nebroj pozdravov vsem našim dragim. Ognjičar A. Miklič, desetnik Lovrcnc Rosulnlk. — Pridni primorski fantje pošiljajo z bojišča najsrčnejše pozdrave staršem, prijateljem in znancem ter slovenskim fantom in dekletom: Desetnik Fcrčič Ludovik, poddesetniki: Defar Ante, I.eban Ivon, Peculič Ivan; infanteristi: Rosic Andrej, Božič Jožef, Lojk Leopold, Mrak Matija, Gruden Ernest, Hotko Franc, Gome-zelj Ernest — vsi zdravi in veseli. — Slovenski bojevniki pri oddelku strojnih pušk pošiljamo z bojišča prisrčne pozdrave vsem znancem in čitateljem »Slovenca*. Četovodja Matija Goste, Špita-lič; desetnik Peter Osotnik iz Ljubljane; poddesetnik Alojzij Marltlj, Ljubno; Franc Mrak, Kranj; Alojzij Demšar, Puštal; Andrej Svetek, Ljubljana —Moste; Franc Galle, Grosuplje; Maks Horvat, Ljubljana; Frice Pavel, Dolenjsko. — Mnogo veselih vojaških pozdravov pošilja Janko Ribnikar iz kranjskega okraja. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo z bojišča vsem domačim, prijateljem, znancem in dekletom slovenski prostovoljni strelci: Poddesetnik Omejec Franc; Košir Juraj, Jereb Franc, Zaletel Ivan, Torkar Jožef, Zabavnik Luka, Košir Albin, Jeriha Franc, Juvan Jernej, Križnik Franc, Mavrctič Jožef, Jerman Anton, Jakič Ivan. Kastelic Franc, Cotič Vekoslav, Navretič Jožef, Spreitzer Ferdinand, Gril Anton. — Vsem Slovencem, posebno pa slovenskim dekletom pošiljajo z bojišča iskrene pozdrave: Ivan Pečenko, Rihenbcrg; Izidor Germek, Kobljaglava; Jožef Kavčič, Prvačina; Ferdinand Kristančič, Medana; Franc Gašperin, Kozane; Andrej Volarlč, Kobarid; Štefan Pahor, Opatjeselo; Stanislav Pertovt, Banjšicc. — Iskrene pozdrave pošiljajo vsem cenjenim bralcem in bralkam »Slovenca^: San. desetnik Fr. Stclzer; desetnik Vidmar; Infanteristi Kurinčič, Miillner, Gašperšič, Glavač, Tušek, Mo-har, Podojsteršek. — Topničarji pri težki bateriji pošiljamo z bojišča najlepše pozdrave: Jožef Mi-kec, St. Rupert; Avgust Kordin in Jožef Jancžič iz Hrastove na Dolenjskem; Ivan Stres, Kobarid; desetnik Ivan Malik, Vipava — in vsi drugi. — Vdane pozdrave poštenim slovenskim dekletom in zvestim ženam pošiljajo slovenski ranjenci: Poddesetnik Janko Skrjanc, Homec; Anton Le-ban, Tolmin; Anton Zupančič, Trebeljevo; Peter Skrjanc, Stiška vas. — Slovenski fantje pri 30.5 cm možnarju pošiljajo iskrene pozdrave staršem, bratom, sestram in dekletom: Henrik Gofopevšek, Ivan Toplatnik, oba iz Savinjske doline; Anton Iskra iz Istre; Ivan Kralič ш Ivan Puž iz Reke. — Pozdrav vsem rojakom beguncem pošilja Jožef Stanič iz Brcstovice. — Podpisani semiški fantje na bojnem polju se našim vrlim nflumornim semi-škim dekletom in slavnemu odboru prostovoljnega gasilnega društva tem potom najtopleje zahvaljujejo za vposiani tobak, kateri je bil nabavljen iz čistega dohodka igre »Hrabre Blejkc«. Zelo nas jc razveselilo, da sc nas preostali domači večkrat spominjajo ter nas obdarijo z nam nepogrešljivim tobakom. Krepi nas zavest in spomin, da nismo pozabljeni na braniku domovine in kličemo blagim darovalcem »Na pomoč!«. Semiški fantje.
v fe(arost' okoli 30 let dobi R\8шШШМ Ugodno mesto kot vzgoji-mluOSJgLrU teliica otrok v boljši dru-VttgaVfUIVHM žini na (lej-eii Obenem bt tudi pomagala pri županskem tajništvu. Pogoj znanje nemščine. — Begunke imajo prednost. Odgovor n.i „Dobrodelno pisarno" v Ljubljani Kolodvorska ulica št. 35.	'2704
Dva dobro izurjena
ЖН1ШШИШ1ПШШШШ1Ш
v 115

Zahvala.
3770
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom pre-bridke izgube našega dobrega, plemenitega očeia, oziroma brata, starega očeta, svaka in strica, gos. oda
e. kr. kaznilnični nadzornik v p. ln hišni poses.nlk
izrekamo vsem našo najpri-srčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi preblag. gospodu dvornemu svetniku Pajku, blag. gospodu ravnatelju Urbančiču za izkazano zadnjo čast ter vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika k večnemu počitku.
Žalujoči ostali.
Na znanje!
Sicheri Josip, organlst, Ribnica. V za'ogi so 5e sledeče skladbe;
1.	6 miižnih za mešan zbor, partitura K 120, glasovi K 20 vin.
2.	Božične pesmi, partitura 1 E 20 vin, glasovi it 30 vin
3 Postne in. misijonske, partitura 2 K 30 vin., glasovi h 40 vin.
4. 25 Marijinih, partitura 2 K, glasovi & 30 vin.
6 Lavretanske lilanije (Sempniške), parlit. 30 v.
6.	Lilanije sv. Jožefa, partitura 20 vin.
7.	Tri|e moški tbori, partitura 30 vin.
Naroča se po donisnici pri skladatelju, ki pošilja po povzetju poštnine prosto,	2732
se dobi pri »Deželnemu mestu
za krmila« (Turjaški trg 3) po 58 h kg v množinah od 10 kg naprej.
Važno
za ljudi, ki Imajo sorođn'ke v Ameriki I	24<0
Kdor liofe od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podpore, naj spiSe kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske /odeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitKu naj zapiše naslov svojih soroilnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v dru«f zavitek, na knterega naj poleg svojega natančnega naslova ruzločno napiše tale naslov:
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresso Dresdner Bank, Berlin W. 8.
Opr. štev. P. I 317/16-2.
S sklepom tega sodišča z dne 4. nov. 191(3, opr. štev. L I 76/16-4 se je
Hago Wanek, trgovec,
preje stanujoč v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 10, zaradi pijančevanja popolnoma piv vlical.
Skrbnikom se mu je postavila gospa Josipina Wanek v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 10.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
odd. I., dne 20. novembra 1916.
Naprodaj imam
kobilo
za rej c in
staro 8 let.
Adolf Žabkar, gostilničar, Poljanska cesta.	2767
Proda se enonadslropna
______v
■TTr-lPr. Wr\ ^t^v
ИЗГШ И:
V&isčniKii V',-**

z velikim vrtom na Spodnjem štajerskem. Naslov pove j.z prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod št. 2714.
sprejme takoj v tr. delo Franc Lamovšek, čevliarski mojster, Ljubljana, Triaška cesta 5,
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doSli povodom bolezni in smrti naSega preljubega soproga, očeta, sina, brata, strica, zeta in svaka, gospoda
KUROL JAVORSšK
red. učitelj deželne trgovske Sole
izrekamo tem potom našo globokočutefio, srčno zahvalo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni prečastitim očetom frančiškanom za obilne tolažbe v bolezni m Častno spremstvo na zadnji poti. Najtoplejša zahvala tudi gospodu ponovnemu zdravniku dr. Mavriciju Rus-u za njegove mnoge obiske, trud in skrb trpečemu olajšati težko bolezen. Zahvaljujemo se toplo tudi ravnateljstvu deželne trgovske šolo in vodstvu Lichtenturnovoga zavoda, ki je spremljalo z uči-teljstvom, gojenci in gojetikami pokojnika k ve nemu poCitku. Istotako iskrena Mhvala častitim članicam Vmcencijeve družbo, potem gg. tovarišem mestnih in okoliških ljudskih šol; darovateljem cvetja in vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k njegovi prezgodnji grudi.
V LJUBLJANI, dne 23. novembra 1916.
Globoko žalujoči ostali.

99
■Se dobi v
neh lekarmh S К.Ц .-
Prsnsbolezm, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo n&j jemlje Sžrolin ?
1. Vsa!<,ki trpi na frajnem kaliju
lažje je obvarovati se bolezni,nego jo rđravifi. X Osebe s kroničnim koferorn brorikijev, ki s Sirotinom ordrave.
3. Vđdušljivi,kaferi'm Slrolln tna/no
olehča naduho.	, „
<4. Skrofuzni otroci,pri Uaferih učinkuje5iroJin t ugodnim vspehom na splošni počutek.
" »в*5£1
..".,.'." «. »I H
г4.г1мј'. 1 и I •
Oficlfelno subskrfpciisko mesto:
w и jni
in niene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici (t. č. v Ljubljani), Sarajevu in Celiu
sprejemajo priglase na
AVjSII*
I.	štiridesetletno davka prosto 5 ,%-no amortizacijsko državno posojilo h 92 50 % za 100 K nom.
II.	davka proste 5' 7-ne, tlm i. junija 1922 vračljive državne zakladnice k 96*50 % za 100 K nom. iu ortobro vsakemu suhskribentu »/г°/о bonJIikactžo. — Podpisovanje se vrši od 20. novembra do 18. decembra Ш6.