Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Li-bertži (Ui. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Po&tnina plačana v gotovini Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — poHotna Ur 850 — letna Ur 1600 • m Inozemstvo: letna naročnina Ur 2HB Oglati po dogovor« Spedizione in abb. postale I. W ft. 502 TRST, ČETRTEK 11. JUNIJA 1964, GORICA LCf. XIII. llpoStmajte 'floumm v (l(deli! . Danes se je seslaia posebna komisij t, ki jo je •Jtienoval predsednik deželnega s :cU dr. Teodoro 0 Rinaldini in ki ima nalogo d i sestavi osnutek Pravilnika za seje in delo deželne zbornice ter Plenih organov. V tej važni komisiji ni nobenega Predstavnika slovenske manjšine. Pred dnevi je Je omenjeni predsednik dostavil slovenskemu dednemu svetovavcu dr. Jožetu Škerku osnutek Pfavilnika, ki so ga pripravili predsednikovi ura-|)- S tem v zvezi je dr. Skerk poslal dr. de Rinal-Piju tole pismo (Ured.). V zvezi z osnutkom pravilnika deželnega SVeta, ki so ga pripravili Vaši uradi in ki s^e mi ga dostavili dne 6. t. m., si podpisi predstavnik liste »Unione Slovena - Sionska skupnost« dovoljujem sporočiti Vam Dpslednje pripombe ter Vam izraziti nekaj 'Zvenih zahtev slovenskega prebivalstva naše dežele. Najprej ugotavljam, da osnutek omenje-pravilnika popolnoma ignorira dejstvo, a živi v deželi Furlanija-Julijska krajina s °venska manjšina in da je bilo v deželni *Vet izvoljeno tudi njeno zastopstvo. Kljub 6rr|u noben člen osnutka ne obravnava l[Prašanja uporabe slovenskega jezika v dednem svetu in njegovih organih, kar pa je Ja svetovavce slovenske narodnosti velike na-c^ne in praktične važnosti. Zato mislim, da '6 ^eba omenjeni osnutek predvsem tako °Pnaviti in dopolniti, kot ustreza etnični se-ayi deželne zbornice. , Pravično in demokratično bi nadalje bilo, va bi slovenski svetovalci bili prisotni tudi , Predsedništvu sveta, tako da bi jim bilo beljeno eno izmed podpredsedniških ali Sai eno izmed tajniških mest. ^ar zadeva komisije, je nujno, da se ustali tudi komisija, ki bi bila obvezno pri-ina za obravnavanje vseh vprašanj sloven-e narodne manjšine. r ^demokratični, nesprejemljivi in za na-0 manjšino diskriminacijski so členi 24 v naslednji predlaganega osnutka, ki pred-te Vai° ustanovitev mešane skupine, v ka-tQr° bi bili avtomatično vključeni tisti sve-VQvci, kj bi se ne izjavili za nobeno sku- ŠE NI POLITIČNE STABILNOSTI Sredinsko-levičarska vlada je te dni postavljena pred hudo preizkušnjo. Parlak ment namreč razpravlja in sklepa o državnem proračunu, kar je dalo tako skrajni levi kot desni opoziciji povod, da je poostrila napade na vlado. Kot znano, preživlja v zadnjem času celotno italijansko gospodarstvo precej hudo krizo, katere najvidnejši znaki so splošno naraščanje cen, velik primanjkljaj plačilne bilance, postopno zmanjševanje kupne moči denarja, skratka vsi znaki, ki napovedujejo inflacijo in vse, kar je z njo v zvezi. GOSPODARSKA KRIZA Kot uči gospodarska teorija, je vse to nastalo, ker med povpraševanjem in ponudbo ni več ravnovesja. Politiki iščejo krivca ali krivce za takšno stanje in si seveda celotno vprašanje povečini tako razlagajo, kot ustreza njihovim strankarskim interesom. Desnica na primer trdi, da je vsega krivo pretirano povišanje plač delavcem in uslužbencem, ki da so se lani povečale v mnogo večji meri, kot bi ustrezalo porastu proizvodnosti. Prva posledica tega naj bi bila znatno večja potrošnja, ki je daleč presegala proizvodnjo, zaradi česar se je močno povečal uvoz, tako da je plačilna bilanca konec leta 1963 izkazovala 610 milijard lir primanjkljaja. stoj ski 1% Piri Pod ali ki pripadajo manj kot tričlanski sku-V našem konkretnem primeru bi se q.rPi’sani proti svoji volji in proti vsaki lo-znašel v skupini, katere člane bi ne ve-;, a nobena niti politična niti svetovnona-bj?. še manj pa jezikovna sorodnost. To ijt 'I pravi pravcati nesmisel, ki bi pa hudo d?nieval in celo oviral moje delovanje v *6,nem svetu. predlagam, da se omenjeni členi os- n^k, a tako popravijo, da bo vsem svetovav-bjj'1 2ajamčena največja svoboda. Najbolje bi če bi v deželnem svetu bilo toliko sku-d6 ' kolikor je bilo kandidatnih list, ne gle- |. na Število svetovavcev, ki so bili izvo-n' na posameznih listah. Nedemokratičen je tudi člen 91 pravilnika, ki predvideva, da sme deželni svetovavec predložiti resolucijo le, če jo podpišejo vsaj štirje svetovavci. To praktično pomeni, da predstavniki slovenske manjšine ne bi mogli vlagati resolucij. Takšna omejitev je toliko bolj čudna in nelogična, ker je v posebnem statutu izrecno določeno, da ima vsak svetovavec pravico, da predlaga celo zakonske osnutke. Čeprav si pridržujem pravico, da stavim k predlaganemu osnutku pozneje še druge pripombe, si vendar že sedaj dovoljujem trditi, da je silno pomanjkljiv in da v določenih svojih členih celo dopušča grobe diskriminacije na škodo vseh manjših političnih skupin, zastopanih v deželnem svetu, zlasti pa na škodo svetovavcev slovenskega materinega jezika. Splošno menim, da bi predlagani osnutek morda ustrezal potrebam velikih zbornic, kot sta poslanska zbornica in senat, nikakor pa ne ustreza potrebam, sestavi in značaju naše deželne zbornice, ki šteje skupno 61 svetovavcev, približno toliko, kot jih šteje tržaški občinski svet. Gospod predsednik, prepričan sem, da boste te moje pripombe ter zahteve upošteval? pri pripravljalnih delih za sestavo dokončnega osnutka pravilnika ter beležim z odličnim spoštovanjem Trst, 10. 6. 1964 o Dr. Jože škerk Najbrž ne bo držalo, da so gospodarsko krize krive samo delavske plače, kot trdi gospodarska in politična desnica, temveč so za sedanje stanje odgovorni tudi in predvsem vodilni gospodarski in politični krogi, ki se niso pravočasno pobrigali, da bi izvedli vse tiste strukturne reforme, ki jih je zahteval nagel industrijski razvoj ter razvoj ostalih gospodarskih panog. Sredinsko-levičarska vlada se je ob svojem nastanku predstavila parlamentu z natančno izdelanim programom, ki med drugim predvideva prvo resnejše gospodarsko programiranje, že takoj v začetku pa se je morala spopasti s težkimi problemi, ki jih je povzročila gospodarska kriza, zaradi česar bi moralo omenjeno programiranje po mnenju nekaterih -krogov stopiti vsaj začasno v ozadje. Takšnega mnenja naj bi bil celo zakladni minister Colombo, kar bi se dalo sklepati iz pisma, ki ga je pred kratkim poslal ministrskemu predsedniku Moru in za vsebino katerega je na do sedaj še nepojasnjen način zvedelo uredništvo nekega rimskega desničarskega lista, tako da je celotna zadeva prišla v javnost in dvignila mnogo prahu. Leva opozicija jo zato zagnala velik hrup din spravila v zaga to zlasti socialiste, saj se je zdelo, da so ti odstopili od svojih bistvenih programskih točk, ki so hkrati opravičevali njihovo "delovanje v vladi. Zadeva je bila delno pojasnjena z govorom, -ki ga je imel predsednik Moro v ponedeljek v senatu. Dejal je namreč, da vsebina pisma ministra Colomba ni takšna, kakršna je bila objavljena v časopisih, ter da je minister izrekel -le nekaj svojih mi-sM v zvezi z gospodarsko krizo, vse pa daje v popolnem skladu s programom vlade. Ministrski predsednik je v ostalem dejal, ' da je vlada trdno odločena izvesti ves svoj prarram iin da med strankami vladne koalicije ni glede tega vprašanja nobenega nesoglasja. GOVOR PREDSEDNIKA MORA Ko je govoril o splošnem stanju gospodarstva, je priznal, da jte še vedno za.sk rb-Ijivo, vendar ni brezizhodno in se bo kriza mogla rešiti, če bodo uresničeni določeni pogoji. Kar zadeva delavske plače, je dejal, da bi se po sodbi strokovnjakov ne smele letos povečati več kot za 11-12% v primeri z letom 1963. Potrošnja bi se lahko povečala za največ 8 ali 9% v primeri z. lani, investicije pa bi se ne smele zmanjšati za več kot 10-11%. Ker se bo letos narodni dohodek predvidoma povečal za 3,3 ali 4%, bo celotni gospodarski sistem vzdržal brez hujših posledic le v primeru, da se ne bodo prekoračile že omenjene meje plač, potrošnje in investicij. Zato je (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 14. junija, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Cvetice v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Lepi janičar«. Napisal Rado Murnik. Prvi del, igrajo člani RO., vodi Lojzka Lombar; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj zakaj...; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela - Vladimir Bartol: »Ljubezen Sergeja Mihailoviča«; 18.30 Po društvih in krožkih: »Zbor in dramska skupina iz Bazovice«; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Zgodbe iz vseh vetrov«; 22.00 Vabilo na ples; 22.10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6, imenovana »Patetična«. • PONEDELJEK, 15. junija, ob: 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Zgodbe iz vseh vetrov«; 18.00 Tz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Zaljubljeni zajček sivček«; 18.30 Iz cikla koncertov društva »Arte viva« v Trstu; 19.15 Jože Peterlin: Mi ehelangelo Buonarotti: »Medicejska kapela«; 21.00 Antonin Dvorak: »Vrag in Katerina«, opera. Orkester in zbor RAI iz Rima vodi Luigi Toffolo. • TOREK, 16. junija, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike; 22.00 Slovenski in jugoslovanski solisti: Pavle Merku: Tri uspavanke za Jasno, op. 26. • SREDA, 17. junija, ob: 11.45 Naš jukeJbox; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Dragotin Cvetko: »Slovenski predroman-lični skladatelji«; 19.00 Zbor »Antonio Ulersberg«; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert orkestra RAI iz Rima. Vodi Lovro von Matačič. • ČETRTEK, 18. junija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert - Giorgio Cambissa: Koncert za trio in orkester; 1915 Širimo obzorja: »Sateliti odkrivajo vesolje«, pripravil Branko Pegan; 21.00 »Goyeve kaprice«, radijska suita Carmen Garcie Lecha, prevedla Desa Kraševec. Igra RO., režira Stana Kopitar: 22.40 Iz zagrebške glasbene bienale 1963. « PETEK, 19. junija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Gos«, pripravil Jurij Slama; 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Jože Peterlin: Michelangelo Buo-narroti: »Arhitekt«; 20,30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. Baritonist Aldo Protti in sopranistka Gloria Davy. V odmoru Ra-i o Bednarik: »Petdesetletnica sarajevskega atentata«. • SOBOTA, 20. junija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Po tujih krajih; 15 00 »Potovanje v Koromandijo«, igra v treh dejanjih, Dominika Smoleta. Igra RO., režira Balbina Baranovič-Bat-lelino; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Vinko Bcličič: »Jarnik in Stanič dramila obmejne Slovence; 19.15 Družinski ohkomik: 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe: Percy Faith; 21.30 Vabilo na ples; 22.50 Sodobna simfonična glasba - Kurt Weill: »Kleine Dreigroschen musik«. VBDBJVSKI KOH9DARČBK 14. junija, nedelja: Metod, Vasja 15. junija, ponedeljek: Vid, Vida 16. junija, torek: Jošt, Beno 17. junija, sreda: Gorazd, Lavra 18. junija, četrtek: Bogdan, Forlunat 19. junija, petek: Julijana, Lija 20. junija, sobota: Nenad, Silverij v Se ni politične stabilnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Moro pozval sindikate, naj sodelujejo z vlado pri iskanju najboljših ukrepov za rešitev 'krize, kajti drugače se lahko zgodi, da nastane brezposelnost, da kupna moč denarja še bolj pade, od česar bi imeli največjo škodo prav delavci. Napovedal je obenem, da bo vlada skrb,ela za največje varčevanje in se odločila le za tiste izdatke, ki posredno ali neposredno najbolj služijo povečanju proizvodnje. Sredinskodevičarska vladna koalicija je sicer trenutno srečno prestala preizkušnjo, vendar se čcda'je bolj pogosto javljajo znaki, ki niso kdovekako vzpodbudni. Demo-kristjanska stranka se namreč pripravlja na svoj vsedržavni kongres. Iz dosedanjih p-edkopgresnih volitev izhaja, da si je sedanja vladajoča struja »Impegno democra-tico« le s težavo pridobila 50Vr predstavnikov na bližnjem kongresu in da je precej napredovala opozicijska struja »Centrismo prpo'are.<, katere najbolj znana predstavnika sta bivši ministrski predsednik Scel-ba in bivši strankin tainik Gonella. Zelo čudno vlogo pa igra bivši ministrski predsednik Fanfani, ki ima tudi svojo strujo, in ki v zadnjem času ostro kritizira vlad > in se prikrito zavzema celo za njen odstop Nepristranski opazovavec pa ima občutek d.a ga pri tem vodi bolj osebna užaljenost kot kaki drugi tehtni razlogi. Na vsak na- OhiM)a 'imija blmmbko, popaulm Trst — dvorana Avditorija Sobota, 13. t. m., ob 21 uri Nedelja, 14. t. m., ob 17. in 20.30 Vstopnice v predprodaji v Tržaški knjigarni ul. Sv. Frančiška 20 Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 STATISTIKE O SVETOVNEM GOSPODARSTVU IN PREBIVAVSTVU Združeni narodi so objavili sv \j stati -‘lični letopis za leto 1962 ki prvič vsebuje tudi absolutne in ne samo odstotne številke o industrijski proizvodnji Sovjetske zvje ze in drugih vzhodnoevropskih držav. Iz letopisa ie razvidno, da je svetovna industrijska proizvodnja narastla v letu 1962 za 7,4 odstotka v primeri z letom 1961 :n ;e bi’a več kot podvojena v primeri z 'etom 1950. V to statistiko pa niso zajete komunistična Kitajska, Severni Vietnam, Seve-na Koreja in Mongolija, od katerih Združeni narod.i niso mogli dobiti podatkov. Ves svetovni izvoz ie imel leta 1962 •rednost 141 milijard dolarjev 41,8 odsto'-ka te vrednosti je odpad'o na stroje in nrometna sredstva. T z letopisa je tud.i razvidno, da so industrializirane države Zahodne Evrope in Amerike, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika obdržale svoje prevladujoče pozicije kot dobaviteljice industrijskih izdelkov in da zad.obivajo trgovini tudi vedno vrčio vlogo kot dobaviteljice živil in su rovin. Svetovno prebivavstvo ie znašalo sredi leta 1962 tri milijarde 135 mili:onov ljudi ;n se je od leta 1950 zvišalo za 25 od tot-kov, pri čemer pa je samo približno ocenjen porast prebivavstva v komunistični Kitajski. čin je zelo čudno, da se proti sedanji vladni koaliciji zaganja prav mož, ki se je svoj čas za takšno obliko vlade najbo’j zavzemal. Zaradi teh im še mnogih drugih vzrokov' je jasno, da v Italiji še ni prišlo do take politične stabilnosti, kot smo si obetali ob sestavi sredinsko-devičarske vlade. —0— POMEMBEN SESTANEK V ponedeljek sta se sestala v Leningradu jugoslovanski predsednik Tito in Nikita Hruščov. Razgovarjala sta se skoraj ves dan in največ na štiri oči o perečih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Ugotovila sta enotnost pogledov na medsebojne p°' litične, kulturne ter gospodarske odnose if na mednarodno politiko. Jedro razgovorov so baje bili odnosi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ki groze, da bodo razrušili strnjenost komunističnega bloka. Hruščov je nameraval sklicati konferenco vseh komunističnih strank, ki naj bi obsodila kitajsko smer. Hruščov je p°; vabil Tita, kot spretnega državnika in ‘k1 je tudi bil neprestana tarča kitajskih napadov, da bi slišal njegovo mnenje o sklicanju konference. Obenem pa želi, da bi prJ tep.nil Tito s svojim ugledom vse komun1-stične stranke na sovjetsko stran. KRŠČANSKE CERKVE ZA SKOPJE V navzočnosti visokih cerkvenih in drža^' nih predstavnikov so izročili pred kratkih v Skopju stanovavcem 125 hiš, katere s° zgradile iz svojih sredstev krščanske Cerkve' ki so včlanjene v Ekumenskem svetu Cerkvi S tem je bil obenem zaključen prvi del ni1” hove akcije pomoči Skopju, za katero s° zbrale Cerkve po vsem svetu nad 600.00° dolarjev. Slovesnosti se je udeležila štiričlaF' ska delegacija Ekumenskega sveta. Ta mesec so začeli z delom za drugi dej načrta. Petdeset mladeničev in mladenk, ^ sta jih poslali v Skopje ameriška Bratska cerkev in Ekumenski svet, je začelo z gradni0 majhnih barak pri novih hišah, da bodo sW' žile za shranjevanje kurjave, otroških vozF' kov itd. V Ekumenskem svetu so zastopane prote' stantovske in pravoslavne Cerkve, katoliska Cerkev pa kaže do njega dobrohotno sin1' patijo. V Laosu se nadaljujejo ogledniški poleti j ameriških letal, čeprav so filokomunistični j gverilci dvoje letal sestrelili. Američani mi-j slijo, da so ti storili s kakim posebno učin-1 kovitim orožjem. Enega letalca so našli in re-, šili, da ni padel v roke gverilcem. Kako se je to zgodilo, pa niso objavili. NOVICE Z VSEGA SVETA V ameriški volivni kampanji za nove^3 predsednika prihaja do presenečenj. V K3'1' forniji je dobil večino med republikanci fe akcionarni Goldwater, katerega možnosti, d bo postal s tem glavni republikanski kand1' dat, so se tako zelo povečale. Goldwater I® med drugim za to, da bi z atomsko borrih0 »rešili« vprašanje Vietnama. Proti njemu s° se »zarotili« republikanski guvernerji in N1 xon, ker ga smatrajo za »nevarnega ekstr® mista«. Veliko se govori tudi o bogas^ predsednika Johnsona. Sovjetsko obrambno ministrstvo je ob^0^ žilo Združene države, da se poslužujejo j-al nih umetnih satelitov za zbiranje vohunsK podatkov o sovjetski oborožitvi. Baje so meričani letos izstrelili že več takih umetn satelitov, ne da bi kaj objavili. V deželi čardaša in toKajca Tri vrste žične pregraje na avstrijsko-n'aclžarski meji, obmejni stražnik z daljnogledom, kratek pregled potnih listov in ‘mo na madžarskih tleh. Nehote se spom-nim na razburkano preteklost te dežele in na leto 1956. Napeto gledam okrog sebe, a vidim le spokojno zeleno ravan, tu pa lam majhne kmečke hiše, polja, trope pra-s'čev in krav ter jate gosi. Prvo mesto, nekaj desetin kilometrov od' nteje, je Gyor (izg. Džor). Industrija, stanovanjske ljudske hiše z vrtovi, vesela mlačna. Kako živijo? Delajo vsi, ker dela ne manjka — pravi vodič. Pa plače? Nizke; nd 1200 do 1800 florintov na mesec za de-avca, nekoliko več za specializiranega de-avca. Diplomiranci zaslužijo manj, a kljub emu mladina hodi v šolo in na univerzo. MARIJA MARTINUZZI In romantična stran Madžarske? Pannon-nlma (Panonija na griču) z opatijo na v*petini, od koder se odpira krasen raz-s-ed na obširno ravan, na vas pod opatijo, 111 za hip se človek preseli v davne čase Urških obleganj in bojev. V moderni re-avraciji nas pozdravi ciganski orkester. ardaš in ciganske pesmi imajo tako moč, a nas mine utrujenost od dolge vožnje z avtobusom. Hrana je izborna: do tujcev majo usmiljenje in ne natrosijo toliko pa-Pnke, kot je njihova navada. Madžari užilo predvsem svinjsko meso in ga krepko ,Va.jo s tokaj,cem, katerega je nešteto vrst. šc ena njihova značilnost; pred pe-arnami že navsezgodaj čakajo v dolgi vr- sti, Pa Pa ne zato, ker kruha primanjkuje, pač 2ato’ ^er imaJ° racIi še topel, komaj Pecen kruh. Človek bi po vsem tem skle ‘. da je najbolj razširjena bolezen rana .,a želodcu, pa verjetno ne bo držalo, ker .'m njihov veseli značaj in čardaš pospe 'a prebavo in podita skrbi. V Budimpešti ^ °°tem pohitimo dalje v Budimpešto, .^Ijico Donave, kot jo imenujemo. Reka ? deli na dva dela: na desnem bregu je j klenimi griči obdan Budim, na levi Pe-va. ki se razteza po ravnini. Oba dela po-- 7;u.)e pet velikih mostov, od katerih je lot tarejŠi ^se^' most. Ko gledam mirni k Donave in ladje, ki plujejo po njej, Pazim, da vse sklonijo dimnike, ko gredo j ® mostovi, potem pa jih spet vzravnajo. edi Donave je otok Šv. Margerite, ime-^van po madžarski princesi, ki se je odre-v a posvetnemu življenju in se umaknila ^ Samotarsko življenje na otoku. Njeno ime sita še most in cerkev, zgraj.na njej a čast. ^ °glejmo sedaj po starih ulicah Budima. ^koč naivažneiši d,el mesta ie moral fiati najvažnejši d,el mesta je moral dati ednost moderni Pešti. Hiše nosijo še 64»/ ° porušenih ali hudo poškodovanih - frhesta. Na bregovih, kjer so bili nekoč )ja.0gi najlepši hoteli, so zasadili vrtiče, 1] M Madžari pravijo, da so naveličani de-zasilne hiše in hotele, ker pa luksuz-p za enkrat ne morejo graditi, zamašijo «0 ‘ bnine z zelenjem. Z gričev Budima, ki dl največ 400 metrov visoki in katere Bu-I •‘Peštanci imenujejo gore, je krasen raz-j,.c na mesto. Na enem teh gričev je trd-Va. ki spominja na čase avstroogrskc monarhije. Zgradil jo je cesar Franc Jožef I. v sredi 19. stoletja ter so vanjo hoteli spraviti uporne Madžare, pa je potem ni-j so uporabili v ta namen, ker bi morali •zapreti ves madžarski narod. Sedaj je v kleteh trdnjave velika restavracija, kjer se pijejo najboljša madžarska vina in Madžari so celo hvaležni Francu Jožefu, da jim je postavil ta kraj prijetne zabave. Budimpešta j,e prava metropola, saj šteje 2 milijona prebivalcev. Ima pa samo 13 hotelov in 700 taksijev. To je za množico turistov, ki od leta 1957 sem prihaja v mesto, seveda premalo. Zahodnjak, navajen hrupnega prometa, je presenečen, ko vidi tako majhno število osebnih avtomobilov. Ko pa zve, da stane n. pr. Fiat 600 70.000 florintov ali 1,890.000 lir in da inženir zasluži 2.700 florintov na mesec, mu je takoj vse jasno. Na Madžarskem tudi ne izdelujejo osebnih avtomobilov, temveč ’e tovornjake, traktorje in motorna kolesa. Kulturno življenje se zdi živahno V Madžarski narodni galeriji razstavljajo dela domači umetniki, v Muzeju lepih umetnosti in v Muzeju dekorativne umetnosti pa lahko občudujemo tudi dela tujiii avtorjev. Na opernem repertoarju smo opazili v letošnji sezoni med drugim Princeso Čardaša, in Veselo vdovo. Gledališč je 15 ter v njih predstavljajo dela tujih in domačih klasičnih in modernih avtorjev. Mnogo je tudi kinodvoran, a filmi v glavnem niso na posebni umetniški višini. Ko sem šla kar tako na slepo v kino, sem se morala zadovoljiti z dolgim dokumenlar-jem o športnem življenju na Madžarskem, ki je v resnici zelo razgibano, potem pa s kratko nemo rusko risanko, ki s preprosto tehniko, a zgovorno mimiko podaja moralni nauk, da človek sicer hrepeni po razkošju in bogastvu, a mu prineseta le bridkosti in praznino, ter se nato razočaran vrne k prvotnemu preprostemu življenju. Zanimale so me tudi knjigarne. Knjige so okusno vezane, imajo lep papir in v izložbenih oknih sem opazila tudi prevode italijanskih pisateljev Sciascie in Buzzaltl-ja. Iz lazgovora z mlado uradnico, ki po službi obiskuje večerno univerzo ter se uči italijanščine, je razvidna velika simpatija do italijanske umetnosti in do Italije sploh. Vroče si jo želijo obiskati, a ni lahko, saj morajo čakati na potni list vsaj tri mesece. Ljudje niso zaprti in če jih povprašaš o njihovem življenju, ti radi kaj povedo, še najraje pri mizi v hotelu ali v avtobusu, kjer je skoro nemogoče, da te slišijo skrita ušesa. Za sledovi revolucije V Pešti človek še stika za sledovi revolucije 1956, pa te vodič kar znova in znova ne more ali noče povesti tja, kjer so se zbirali ruski tanki, ali zato, ker so dela na cesti, ali ker je ulica enosmerna. Pra- vijo pa hudomušno, da so ruski vojaki, ko so pokukali iz tankov, vzkliknili: Ali je J to Suez? (Takrat je bila namreč sueška kriza, in so jim baje rekli, da jih peljejo tja, pa so jih preusmerili na Madžarsko). ; Ce hočeš o tem še kaj zvedeti, ti povejo, da je bil en center bojev tudi hotel Royal , na Leninovem korzu, katerega so potem [ v enem letu obnovili, nakar ti še rečejo, da so bili takrat doma in da več ne vedo. Zanimalo nas je tudi vprašanje Cerkve na Madžarskem. Pridite v nedeljo k maši v Cerkev kronanja, nam pravijo. Vsako nedeljo je slovesna služba božja z glasbo Haydna, Beethovna ali Bacha. Igrajo odlični godbeniki, bivši člani budimpešlanske opere. Cerkev je vedno nabito polna in te maše so svetovno znane ter jim prisostvuje marsikateri tujec. Večeri v Budimpešti niso dolgočasni. Zabave je za vse okuse, za romantične ljudi, ki uživajo ob otožnih in sanjavih zvokih violin in ob kozarcu samorodnega tokajca, pa tudi za moderno mladino. Dekleta so čedno oblečena in se na vse načine trudijo, da bi sledile zahodni modi. Niso redki koničasti čevlji z ozko peto in nakošatene pričeske.. Ta moda je pri nas že zašla, k njim pa pride seveda z dvoletno zamudo. Madžari so ohranili svojo prirojeno družabno galantnost. Cokolom! Poljubljam roko! je prvi pozdrav, ki sem ga slišala, ko sem prišla iz hotelske sobe na zajtrk. In ko zvečer zapušča dama kak lokal, ji pri vratih šef v resnici spoštljivo poljubi roko. , Budimpešta je tudi mesto zanimivih srečanj : japonska olimpijska ekipa dvigalcev uteži ali pa še bolj zanimivo srečanje s predsednikom jemenske republike Šavlom. Nič posebnih varnostnih ukrepov; da je na obisku kaka osebnost, je razvidno iz množice črnih reprezentančnih avtomobilov in iz prisotnosti nekaj policijskih agentov. A vse poteka mirno, in ko po večerji skupina visokih predstavnikov zapušča restavracijo, lahko nemoteno od blizu opazuješ v tradicionalno obleko odetega predsednika Salala z dvema šimitaramai za pasom. Ob Blatnem jezeru Madžarščina spada v ugrofinsko jezikovno skupino, ima nekaj pridobljenih turških izrazov, nekaj pa tudi slovanskih. (Soba se n. pr. reče szoba: sz = s, s = š, ss = dolgi š). Mnogo ljudi zna nemško, pa tudi francosko in italijansko. Za tujca je najbolje, da se obrne na turistično agencijo IBUSZ, ki je tudi edina, in se zaupa izredno spretnemu in ljubeznjivemu vodiču. Temperatura je v tem letnem času višja kot pri nas, saj je tam celinsko in precej vlažno podnebje. Budimpešta ima tudi na stotine zdravilnih vrelcev, iz katerih na dan priteče 70 milijonov litrov zdravilne vode. Temperatura vrelcev niha od 24 do 74 stopinj Celzija. Njihovo zdravilno moč so odkrili že Rimljani v prvem stoletju po Kr. Ti vrelci dajejo vodo neštetim kopališčem, kjer kar mrgoli ljudi in katerim1 se včasih tudi posreči, da naredijo dva zamaha v bazenu. Zapustimo sedaj Budimpešto in pohitimo še k madžarskemu morju, k Blatnemu jezeru. Ob južnem koncu tega jezera je bilo središče slovenske Kocljeve kneževine. Zadnje čase so tod okrog v teku arheološke raziskave, ki so že privedle do zanimivih rezultatov Voda v jezeru je mlečno zelenkasta, kot včasih morje po nevihti: šest sto kvadratnih kilometrov površine, 240 km obsega, od tega 100 km plaže. Največja g’obina 11 metrov, povprečna 4 metre. Zato imajo tudi pet mesecev kopanja, (Nadaljevanje na 9. strani) PRAZNIK ČEŠENJ V MAČKOVLJAH Mladina v Mačkovljah je priredila v nedeljo »praznik češenj«, na katerem se je /bralo lepo število ljudi zlasti iz Trsta. Slavje je bilo na travniku blizu vasi, poraslem z mladim hrastovjem, tako da ni manjkalo sence, v kateri so ljudje uživali dobrote, ki so bile na razpolago, po resnično »ljudskih« cenah, za kar moramo dati prirediteljem vse priznanje, ker se dodaja l udi obratno, da namreč ponekod ob takih slavjih grdo navijejo cene in skušajo čimbolj olajšati nič hudega slutečim go-slom žepe. Na razpolago je bil dober pršut in pristna, dobra domača vina, ki so bila ravno nekaj dni prej nagrajena. Kdor je hotel, je lahko sam ugotovil, če so bili razsodniki resnični strokovnjaki ali ne, toda ob koncu takega »ugotavljanja« so se mu najbrž ideje že nekoliko zameglile... Organiziran je bil tudi srečolov, in kogar ni tako zelo zanimala glavna nagrada — pršut — je kupil srečke zato, da je ustregel brhkim mačkoljanskim dekle.om, ki so jih ponujala okrog v pletenih košaricah. Največ simpatij med »dobitki« pa je užival mlad bel zajček, ki j; končno migal z ušesi že kar v ritmu ritmičnih popevk, ki so jih peli fantovski duet in tercet ter igral študentovski kvintet na električne kitare. Priznanje pa sta žela tudi nastopa mešanega mačkoljanskegu pevskega /bora, ki ga je vodil prof. Mamolo in je pel lepe slovenske pesmi, in skupine deklet in fantov v ljudskih nošah, ki so izv,edli folklorni prizor »Češnje so zrele« — da o ljubkih nastopih otrok niti ne govorimo. Tudi malčki so bili oblečeni v ljudsl.e noše in so priporočili odraslim Slovencem, da bi se ob prazničnih priložnostih tudi oblekli v ljudsko nošo. Pozdravni nagovor n.i udeležence pa je imel g. Stanko Janežič. Praznovanje je trajalo pozno v toplo noč in organizatorji so lahko nadvse zadovoljni •/. lepo prireditvijo, kateri je bilo naklonjeno tudi vreme. Mačkoljanska mladina se je izredno postavila in pokazala razveseljivo slovensko zavest in smisel za sodelovanje in enotnost. VROČA NEDELJA IN BOLEČ PONEDELJEK Preteklo nedeljo je bilo izredno vroče za ta letni čas. V Trstu se je dvignilo živo srebro v termometru v senci na 32 stopinj. Cele množice ljudi so že sredi dopjldieva romle proti kopališčem in proti obali v Barkovljah in drugod, kakor ob najbolj vročih nedeljah v juliju in avgustu. Pa tudi morska voda je bila za junij že nenavadno razgreta. Mnogi pa so si poiskali hladila tudi na kraški visoki planoti na tej in na oni strani meje. Zvečer so se vračali avtomobili v nepretrganih, kilometre dolgih kolonah in v kar najbolj poiasnem ritmu. Zaradi majhnih presledkov med avtomobili je prišlo tudi do mnogih trčenj od zadaj. Prav zaradi počasnega prometa pa ni bilo hujših nesreč. Zapeljivo vroče junijsko sonce je seveda opravilo svoje pri tistih, ki so se mu ves dan ali vsaj vse popoldne neprevidno izpostavljali — in takih je bilo ^elo veliko, še nikoli nismo videli toliko kot rak rdečih ljudi in trpečih izrazov kakor v ponedeljek in naslednje dni. Zlasti mnoga dekleta, ki so hotela dobiti čimprej modno zagorelo polt, so hodile v ponedeljek okrog z izrazi mučenic. Toda bolečine bodo vendarle prej minile kakor spomin na prelepo nedeljo z vročim soncem sredi jasnega neba, ki ga tako željno čakamo vso dolgo, vetrovno in vlažno tržaško zimo. Zato pač ni zameriti, kdor ga zdaj uživa nezmerno in takorekoč s — polno kožo. ODKRITA NAJDALJŠA KRAŠKA JAMA NA TRŽAŠKEM Skupina dvanajstih jamarjev, članov tržaškega jamarskega društva, je odkrila v petih dneh raziskovanja prehod v notranjost kraške jame, ki je registrirana pod številko 4139 V. G. Jama se razteza v dolini Glinščice, v bližini železnice. Vhod v jamo je zelo ozek, meri le okrog 50x50 cm. Tudi naslednjih trideset metrov predstavlja le ozek rov, ki je včasih precej stisnjen. Toda potem so se znašli jamarji v obsežni votlini, ki meri kakšnih 20x20 m. Iz nje se odcepi več stranskih votlin, ki jih krasijo lepi, nad en meter dolgi kapniki. Jamarji so prelezli približno en kilometer jame, ki se postopno niža, in v globini 200 metrov so naleteli na naj zanimivejše odkritje: na podzemeljsko reko. Ra-ziskovavci so sledili toku reke za približno 25 metrov in ugotovili, da se zliva v drugo reko. Nadaljnje odkrivanje jame in rečnega toka bo zahtevalo drznih podzemeljskih odprav. Najdba je zanimiva tudi za pre-skrbovanje Trsta z vodo. Že v rimskih časih je vodil iz doline Glinščice vodovod, ki je preskrboval tedanji Trst z vodo. Njegove razvaline je videti še danes. Zato so začeli že pred 102 letoma iskati na tamkajšnjem področju jamo z močnim vodnim tokom. Nabrežina: NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE V dvorani »Igo Gruden« so v nedeljo gojenci nabrežimske podružnice Šole Glasbene Matice imeli zaključni nastop. Staršem in prijateljem mladine, ki so se prireditve udeležili zares polnoštevilno, so pokazali, kako so letos napredovali v glasbenem izobraževanju. V tej podružnici, ki jo že vrsto let požrtvovalno vodi prof. Ermi-nij Ambrozet, se poučujeta klavir in harmonika. Gojenci so po večini gladko in nekateri celo prav dobro izvedli naštudirana dela. Prav prijetno pa je poslušavce presenetil šolski zbor, ki je pod vodstvom prof. Ambrozeta naravnost odlično zapel več pesmi. Starše in prijatelje mladine je v imenu šole pozdravil ravnatelj dr. Demšar, ki je med drugim poudaril pomen glasbe pri vzgoji mladine. Glede na dejstvo, da obiskuje nabrežin-sko podružnico glasbene šole precejšnje število otrok (letos je redno prihajalo k pouku 23 učencev), bi bilo nujno potreb- no, da se za to važno kulturno ustanovo poskrbijo primernejši prostori. Občinska u-prava je sicer ponudila prostore v bivši strokovni šoli na nabrežinskem trgu, vendar nadzorna oblastva še niso potrdil® sklepa, kar je zares zelo čudno. Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo, preteklo nedeljo sem bil na predavanju monsi-gnora dr. Jakoba Ukmarja, ki je prikazal zgodo-vinsko ozadje procesa proti Galileu Galileiu. Pr^ davanje je napravilo name velik vtis in ob tej priložnosti se mi je porodila misel, ki bi jo rad spravil v javnost, čeprav ta rubrika najbrž ni najboljše mesto za to. Sem veren katoliški izobraženec in me kot takega precej zanimajo tudi teološka vprašanja, čf prav je moje strokovno področje čisto drugje. Nimam nikakih posebnih verskih problemov, nasprotno, verovanje mi je nekaj samo po sebi razumljivega, ker mi edino krščanska vera lahko razloži smisel in nastanek življenja in edino v njej najdem tudi zadostno razlago za trpljenj® in smrt. Do ateistov čutim samo globoko pomilovanje, ker jim manjka tolažba in luč vere. Komaj si morem predstavljati, kako se morajo P0-čutiti v svojem bistvu nesrečne, ali pa si morajo krčevito prizadevati, da bi o tem sploh ne razmišljali, da bi tako pregnali iz svoje zavesti straž; ni občutek, da stojijo pred črnim prepadom, ki jih bo končno pogoltnil, saj jih ne tolaži upanje v nosmrtno življenje. Zdi se mi pa, da tudi katoličani premalo S0" vorimo in razmišljamo o posmrtnem življenjU' Ko poslušam v cerkvi pridige naših duhovnike^ (v mislih nimam samo tržaških), se pogosto za' čuden sprašujem, zakaj tako malokdaj spregovore o posmrtnem življenju. Poudarjajo sicer nujnost vere v posmrtno življenje, toda o njeni samem ali sploh ne govore, ali pa se zadovoljijo z nekaj splošnimi frazami, ki bolj izobraženega' najbrž pa tudi preprostega človeka ne morejo '>A' dovoljiti, in tako vzbujajo vtis, da se tega vprašanja nekam izogibljejo. Gre namreč za to: kak' šno bo naše posmrtno življenje? Se nikoli nisem slišal duhovnika, ki bi bil širneje spregovoril o tem. če bomo torej vstal’ tudi s telesi, kakšno bo naše telesno življenje P° vstajenju? Tu se. ne moremo zadovoljiti s pr®; prosto razlrgo, da bomo na vse veke prepevali Božjo slavo, kot to tako pogosto slišimo v cerkvi' Telesno bivanje predpostavlja čutno življenje in čutni svet, predpostavlja pa tudi aktivnost človekove inteligence, ki vendar ne more ostati na vs« veke neaktivna, nekako izključena od silne vizij*-’ Boga Nasprotno, mislim, da jo bo Božja vizij8 še podžgala in očistila, jo sprostila ovir, ki ,i° oklepajo v tej eksistenci. Telesno bivanje zahteva tudi konkreten svet Kje si iteologi predstavljajo ta svet? In kakšen bo? Bodo v njem živali, bo v njem zadoščen0 človekovim čutnim željam, ali pa bomo v nje*11 tako spremenjeni, da nam čuti ne bodo nič vet pomenili? Toda zakaj naj bi bilo potem potrd1' no telesno vstajenje? Vse to so vprašanja, ki me mučijo in na katera ne najdem odgovora. Res je, da v svetem pismu ni podrobnejših pojasnil o tem in da tudi teolO' ška veda prejšnjih dob teh aspektov posmrtneg® življenja po našem telesnem vstajenju od mrtvih ni natančneje raziskovala, oziroma se je zadovoljevala s čisto abstraktnimi predstavami? Toda moderna teologija mora imeti vendar tudi o ten1 že kolikor toliko izdelane predstave in pojme, v skladu z logičnim znanstvenim razlaganjem vel"' skih resnic. Tu seveda ne gre za to, da bi kri' stjanu obetali nekaka mohamedanska nebesa ču*' nih užitkov, ampak za to, kako spraviti v sklad naše telesno bivanje z obstojem nebes in hkrati z obstojem vesolja. Ali bo po razlagi teologov s sodnim dnem tudi konec vesolja in z njim vred Vmlje, kot bi človek sklepal po opisu Ap°" ka!ips~? Toda kje bomo potem tudi telesno večn° živeli? Na ta vprašanja ne. najdem zadovoljivih odg0" vorov. Ali bi ne bilo mogoče, da bi posvetili cn® izmed prihodnjih »Knjižic« njim? Ali da bi se našel kak resnično izobražen in teološko Poc|k^ van duhovnik, ki bi nam skušal ito razložiti tako jasnem predavanju, kakor je bilo predavanje dr. Ukmarja? Izobraženec ib OBČINSKI PRORAČUN V ponedeljek zvečer je začel razpravlja-11 goriški občinski svet o novih proračunskih postavkah. V začetku seje je sporočil župaa Galla !°tti navzočim svetovalcem, o čem bodo rOpravljali odposlanci goriške občine im S°spodarskih organizacij v Novi Gorici. Svetovalec Sfiligoj je predlagal, naj se na Ostanku domenijo tudi za razširitev obmejnega pasu na daljavo 20 ki'ometrov zrač-ne črte. Dr. Batello je dodal še predlog. naj se vendar že odpre obmejni prehod v u'' sv. Gabrijela, župan je odgovoril, da bo *° prišlo na vrsto pozneje, za zdaj da ima-obe komisiji že dovolj drugih točk na sPoredu. Sledili so predlogi za namestitev c'Veh večjih hladilnikov za ribe iin povrtni-n° na mestnem trgu. Občinski možje so nadaljevali z razpravo Pr°računskih postavk. Vseh še niso izčrpa-'■ Nekaj časa so porabili za debato o navdali občinskim odbornikom, katero je sProžil poslanec Zucalli. Očital jim je, da s° si odmerili previsoke plače. Odgovarja' 15111 je župan, da je treba primerno plačati finske upravnike že zato, da more tudi ®°spodarsko slabo stoječ meščan priti da v. ČEDAD , ^ soboto, 'nedeljo in ponedeljek bo vese- 0 Zazvenelo v starem mestu ob Nadiži. Po 'tarorn običaju, ki traja že 30 let, bo pri* eki bi nastopila v bratskem okolju. ■''•'nalita: blagoslovitev nove cerkve . KaSa vas, ki spada pod občino Tipanj, bila v soboto in nedeljo vsa v zastavah. /Mi smo namreč slovesno blagoslovitev °ve cerkve. .. s' farani smo ponosni na krasno in Hko stavbo, ker smo jo pravzaprav sami °stavili. Že leta 1948 smo začeli zbirati ^pevke. šlo je počasi, po stotakih in fci-(| ^akih; precej prihrankov so poslali tudi ^0lllačirii iiz tujine. Arhitekt Coissutti je na-j^il načrte in lotili smo se dela za svo-(i cerkev. Veliko si je prizadeval tudi se-•eatlH župnik Anton Kostanjevec, pa tudi ^ njegov prednik. Dolgi trud je bil v so-,'Ho kronan. Videmski nadškof je v sobo-v Posvetil novi božji hram ob udeležbi domačinov, kajevnih oblasti, župnikov j sosednih far in velike množice vernikov ‘ okolice. V nedeljo nas je obiskala še iz Nem in furlanska folklorna sku- Na. takega mesta, ne da bi mu bilo treba iz svojega žepa dokladati. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi komunist Batello, ki je poslanca Zucallija zavrnil, da je *udi on nekoč tako mislil. Zdaj pa ni več treba, ker imajo poslanci okrog pol milijona mesečnih prejemkov. Seja o proračunu se bo nadaljevala prihodnji teden. OBMEJNI PREHODI V mesecu maju je doseglo število obmejnih prehodov preko blokov v goriški pokrajini višek, odkar je bil podpisan v Vidmu obmejni sporazum. Prepustnic različnih vrst se je poslužilo 46.286 italijanskih in 80.544 jugoslovanskih državljanov. Lani je bil najbolj živahen za prehode mesec avgust; čez mejo je šlo v obeh smereh 118.592 oseb. Zanimiva je tudi ujotovitev, da uporabljajo obmejni prebivalci vedno bolj stranke prehode. Mali obmejni promet se torej vedno bolj razvija in bi zatorej bilo v obojestransko korist da se prehodi še podaljšajo v globino ozemlja na obeh straneh in da se dovoli vzeti s seboj večji znesek valute. ŽRTEV SOCE Ko so v ponedeljek zjutraj prihajali lju d je z onkraj Soče čez most v mesto, so z grozo opazili, da nosijo valovi nabuhlo tru-p’o starejšega moškega. Poklicali so gasilce, ki so potegnili utopljenca na suho. Oblečen je bil v delovno obleko, v rokah pa je krčevito držal zvit robec. V žepu so mu našli osebne listine, ki se glasijo na inv: 57-'etn:ga elektricista Angela Culota. Policija je ugotovila, da je izginil nesrečnež z doma že pred dvema tednoma. Ženi in sinu ni ničesar sporočil. Zadnje čase j: bil mož vedno bolj potrt, zlasti ker ni na šel stalnega dela. V obupu se je vrgel, najbrž v kraju »Pod konjedercem«, v vrtin časte valove. Zdravnik je namreč ugotovil da je bilo truplo v vodi že skoraj dva tedna. NASTOP SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL G'asbene šole, ki delujejo v ok\liru Glasbene Matice v Gorici, so priredile v sred.) 3. junija zključno glasbeno produkcijo v Prosvetni dvoraini na Korzu. Nastopili s 3 i’čenči prvega, drugega in tretjega razreda na klavirju, z violino, harmoniko, t rob in -o in k'ariniCtom. Na lažjih glasbilih so se kar dobro odrezali; po večini so seveda začetniki. Na koncu je zapel mladinski zbor iz Štandreža nekaj pesmi. Razveseljivo je da se ljubezen do glasbe vedno bolj širi med mladino in da po dolgih letih prekinitve spet deluje Glasbena šola v Gorici. NASTOP V DIJAŠKEM DOMU V nedeljo popoldne so povabili goj,encil in gojenke Dijaškega doma svoje starše in še druge goste k zaključni prireditvi. Nastop je prav dobro uspel, posebno če upoštevamo, da so nastopale mlajše gojen ke iin na zasilnem odru. Otroci osnovna šo’e so ljubko odigrali igrico o bolni punčki; večji pa »Mačeho in pastorko« v več slikah. Režiserka in nastopajoči za;lužij„-pohvalo. Med igrice so bile vključene ba letne in glasbene točke. Gostje, z'asti pa š : mamice, so kar ganjeno gledale in po. lu šale, kaj znajo njihovi malčki. Pevma: PRVO SV. OBHAJILO, BIRMA IN POROK r V nedeljo smo obhajali v domači cerkvi prav ganljivo slovesnost. K prvemu sv. obhajilu je pristopila skupina otročičev iz družin obeh narodnosti. Prisotni so bili tu cli starši prvoobhajancev. Gospod župnik je imel primeren nagovor na otroke, dodal je pa nekaj besed na tiste starše, ki zanemarjajo vzgojo svojih otrok in stci jim dosti bolj pri srcu živina ali zemlja. Tudi za to je treba skrbeti, a prej je le skrb za lastno kri. V nedeljo bo v cerkvi druga večja slovesnost. Za sv. birmo se prip.av-lja okrog 30 otrok iz Pevme in okolice Tudi ta dan bo za faro pravi praznik. Ker že govorimo o farnem življenju, naj dodamo, da pričakujemo v bližnjem čas i tudi dve poroki domačih mladih parov. K > bodo že »zavezani«, bomo povedali, kako so tudi te slovesnosti obhajali. Jamlje: ODPRTJE KRAŠKEGA VODOVODA V nedeljo se bo vršila uradna otvorLe kraškega vodovoda, čigar mrieža je dokončno izpeljana v vse vasi. Jamlje so bile zad nje. Predsednik CAFO je sklical v ta namen poseben sestanek odbora, na katere n so določili spored slavja. Udeležil se ig.i bo tudi poseben vladni odposlanec. Slavnost bo pri novem vodometu na križišču v vasi. Vodomet z bazenom so najprej hoteli postaviti na šolsko dvorišče, potem so se pa odločili za javni prostor. Vas bo s tem dobila bolj prikupno lice i i upamo, da bo privabila tem več nedeljski i izletnikov. PRVE NEVIHTE Zadnje dni prejšnjega tedna in v nedeljo je vse vzdihovalo zaradi neznosne vro čine. Potili smo se skoraj pri 33 stopinjah vročine; niti v pasjih dnevih ni bilo tako vroče. V ponedeljek pa se je ves dopoldan pripravljalo na hudo vreme. Sredi popoldneva se je oglasil grom in začelo se je bliskati, prve težke kapljic so padle na iz sušeno zemljo. Močan veter je potegnil severa in je začel 'orniti veje in metati korce s streh. V ulici 20. septembra je izril celo več stotov težko kostanjevo deblo, ki je cesto kar zaprlo. Avtobusi s > morali voziti preko Placute in mimo siroti šča proti soškemu mostu. Zmanjkala je tudi luč, 'ker so začele švi gati nad mestom strele. Ena je udarila zvonik stolne cerkve. Izdrla je na v.hu e i stot težki križ, da je začel nevarno nihati in groziti, da bo zdaj, zdaj treščil na ulico Gasilci so brž zaprli cesto, da se ne bi pri petila kakšna nesreča. Niso pa premogli tako visoke lestve, da bi sneli viseči železni križ. Prišli so na pomoč gasilci iz Trsta Neurje je povzročilo ve'iko škod.e tudi po nasadih in na telefonskih ter televizij skih napeljavah. Najbolj je bilo poškodo-\ano omrežje v Sovodnjah. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA dnevnih sprememb ter razpoloženj, ljubezen du ! živali, zlasti do muck in psičkov, razmerje Polemika okrog »» V slovenskem tisku se nadaljuje zelo ostra polemika o uprizoritvi drame Marjana Rožanca »Topla greda«. To dramo bi bili morali igrati 31. maja v Križankah, toda skupina uslužbencev grosupeljskega »Agrokombinata« je predstavo že po prvem dejanju onemogočila s kričanjem in drugimi izpadi, češ da Rožanc (tudi sodelavec »Perspektiv«) v njej žali stare partizanske borce in aktiviste, ki delajo v socialističnem sektorju poljedelstva. Rožanc je namreč prikazal v drami razmere na nekem kolektivnem poljedeljskem -posestvu in je orisal direktorja prav nesimpatično hkrati pa dal tudi razumeti, da je to nekdanji partizanski prvoborec. V gledališkem lisitu je bi Io zapisano, da je to »drama tistih mitov, ki jih je afirmirala naša polpretekla zgodovina in ki so zdaj nujno in brezobzirno pred likvidacijo: negirala jih bo tista zgodovina, ki jih je sama ustvarila«. Slovenski -tisk prinaša pisma brarvcev, literatov in drugih, od katerih se. nekateri zavzemajo za Rožančevo dramo, ali bolje rečeno za pravico do upriziranjanja tudi takih del, katere naj potem kritiki in javnost obsodijo, če so zanič, in pa takih, ki so sploh proti temu, da bi smela taka dela na oder. Ljubljansko »Delo« je n. pr. prineslo 7. junija dve taki pismi; enega je, napisal Peter Levec, ki zagovarja pravico do uprizarjanja tudi takih del in pravi med drugim: »Rožančeva igra sicer morda res popačeno prikazuje neko problematiko, a morda je celo šibko in nepomembno delce. Vendar o item lahko samo ugibamo. Resnica nam je ostala prikrita, zakaj naši fizičn' in kulturni delavci in naši bivši partizanski borci, ki se nanje tisti razgrajači sioer sklicujejo, so po mnen istih razgrajačev premalo zreli, da bi smeli gledati Rožančevo igro in da bi jo sami zmogli presoditi ali obsoditi. To menda zmorejo samo tisti kričač', in to celo, ne da bi delo snloh poznali... Takšna groba in nerodno izvedena demonstracija je neglede na kakršenkoli namen družbeno škodljiva in zato vredna obsodbe in obžalovanja«. Nekdo drug, ki se je označil kot »borec iz leta 1941«, pa uprizoritev obsoja in je v svojem pismu omenjenemu dnevniku napisal med drugim: »Čudim se pristojnim činiteljem, kako pač lahko dovolijo, da drama s tako vsebino, ki najgloblje žali borce in aktiviste narodnoosvobodilne vojne, prav tako pa tudi delovne kolektive in posameznike v kmetijskih organizacijah, ki se z vso prizadetostjo zavzemajo za uspešno premagovanje najrazličnejših težav pri razvijanju kmeti iske ore-izvodnje za zadovoljevanje potreb Hudi. sploh lahko pride na r pertoar našega gledališča«. V imenu starih borcev odločno protestira proti unrizoritvi in zaključuje z besedami: »Brezobzirni do nas naj ne bodo! Vse bolj postajajo podobni tistim, s katerimi smo že imeli opravka. Temu se ni čuditi — saj tudi drugod ro svetu sem in I ja dvigajo glave, kar sodi v sedanjost, ne pa že v zgodovino. O tem moramo predvsem borci misliti, če se drugi dovolj ne zganejo. Prav bi bilo, da Organizacija Zveze borcev pregleda vse tisto, kar se je zadnje čase piisalo z jasno namero: pretrgati s tradicijami narodno-osvobodilne borbe ter Iti najveličastnejši del zgodovine slovenskega naroda čim bolj zamegliti in ponižati«. Večina dopisnikov v »Delu«, »Ljubljanskem dnevniku« in »Naših razgledih« pa ie mnenja, da bi slovenska literatura ne prišla da'eč, če bi o niej razsojali »agrokombinati« in »zveze borcev«, ker to pač ni njihova naloga in se na to ne spoznaijo. Dopisniki ostro obsojajo metode, kakršne se je poslužil grosupeljski »Agrokombinat«, ker so nasilne in protidemokratične. Javnost ima vsaj pravico, da zve, kakšno ie delo, ki je povzročilo takšno neumerjeno reakcijo pri »Agrokombinatu«, pravijo. V polemiko so posegli doslej zlasti mlajši 1-terati, ki so se vsi postavili proti metodam »Agrokombinata«. Iz nekega članka Tita Vidmarja v »Delu« 9. l. m. in iz uradne objave notranjega odseka Ljubljanskega okraja pa je ranzvidno, c'a sta bila aretirana sodelvca »Perspektiv« Jože Pučnik, avtor razprave o neuspehih socialističnega kmetijstva, ki je povzročila ukinitev revije, in pesnik Tomaž Šalamun, da pa je bil ta zadnji spet izpuščen, ker za nadaljevanje preiskave ni potreb- no, da je v priporu. Pučniku pa je bila preklicana pogojna svoboda, ker je bil že obsojen na sedem let ječe zaradi aktivnosti, ki je bila sovražna sedanji ureditvi. Iksuščen je bil šele pred nekaj meseci pogojno. On in Šalamun sta bila aretirana, ker sta pripravljala ilegalno ciklostilno številko »Perspektiv«. Vsa zadeva vzbuja v slovenski kulturni javnosti veliko pozornost »Perspektivovci« pa se branijo z neko ostro izjavo, ki so jo razposlali na naslove raznih ustanov in organizacij. bratcev in sestric, do staršev, babice in dedka, “ 1 učiteljev, do pravljičnega sveta in starih legend | doživljanje realnega sveta, srečanja in doživet)® V zvezku pa najdemo tudi že odmeve na vesolj’ j ske polete in hkrati posredne spomine na voj m' ’ strahote, po pripovedovanju staršev in sorodu1’ kov, zlasti pa mamic. Kako čudno pretrese člove ka, ki je vojno sam doživljal, ko bere o strašnem vojnem dogajanju v spisih otrok, ki jih la' krat še ni bilo. Cara tc številke »Galeba« pa bi ne mogle n<> bene učene besede bolje izraziti, kakor a o lZ razila mala Maja Poljšak iz četrtega razred® osnovne šole pri Sv. Frančišku v pesmici ževni dan«, polni otroške bolečine in sreče: —0— Čarobni 99 Galeb” Zadnja letošnja številka mladinskega lista »Galeb« je tudi jubilejna številka. Izšla je za deset-lentico izhajanja »Galeba« in je posvečena njegovi ustanoviteljici in prvi urednici, pokojni Mari Samsa. Njena posebnost pa je v tem, da so jo vso napisali otroci sami, samo uvodni članek je napisal znani mladinski pisatelj Josip Ribičič avtor priljubljene mladinske igre »V kraljestvu palčkov«, ki je bil dolga leta sam učitelj v Trstu in urednik prvega tržaškega mladinskega lista »Novi rod«. V svojem članku obuja lepi spomin na skupino tržaških otrok, ki so šli sredi prve svetovne vojne gostovat v Ljubljano z igro »V kraljestvu palčkov« ter so kot palčki na odru Opernega gledališča od utrujenosti zares zaspali... Reči moramo, da je to resnično čaroben »Galeb«. Čaroben čar preveva njegove strani in diha iz proznih in pesniških sestavkov teh naših otrok, ki so napolnili celih 68 strani s pristno otroško poezijo. Že dolgo nismo imeli v rokah tiskane stvari, ki bi jo bili tako prisrčno in tako pristno uživali. Svoje prispevke so poslali otroci 27 osnovnih šol na Tržaškem in učenci 7 nižjih srednjih šol, med katerimi je. tudi goriška. V njih se odraža ves otroški svet: dom, šola, domača vas, kraška pokrajina, doživljanje letnih časov in Onstran šipe dež rosi, moje mame pa še ni. Zjutraj zgodaj ven je šla, sama dolgo sem doma. Kaplje štejem: »En, dva, tri« Vendar njim se lak mudi, da jih šteti moči ni. Zdaj že žalost v meni tli. Naloge vse sem spisala, zvezke že pregledala. Zdaj pri oknu le stojim, se za mamico bojim. Pa je končno le prišla. Mokra in prezebla vsa kosilo nam je skuhala. Nič več nisem žalostna. Kulturne novice Črnski jazz-pianist Meade Lcwis je včeraj °nir' kot žrtev cestne nesreče v Minncapolisu v Minne' soti. Meade Lcwis velja za enega izmed začetkov plesne glasbe »boogie-woogie«. Star je bl 58 let. Letošnjega tekmovanji pevskih zborov v Arezz" se bosta udeležila iz Jugoslavije primorski demski zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane 11 akademski zbor »Goran Kovačič« iz Zagreba. ut 2fifffir*/jl V nedeljo je bila kot vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri v jezuitski kapeli skupna maša za slovenske izobražence v Trstu. Po maši pa je. bi- lo kot vsakokrat predavanje v prijetni jezuitski dvorani, ki vpliva zelo domače in prijazno. Predaval je dr. Jakob Ukmar o »Galilejevem procesu in novem razmerju med vero in znanostjo«. Predavanje dr. Jakoba Ukmarja Toda tisti cerkveni oblastniki, ki so obsodil' Galileja, so bili samo otroci svoje dobe, kakor s° bili otroci svoje dobe cerkveni inkvizitorji in dlV' 1 1^1 en i monn Poi'h. 1* . • 11... Večina udeležencev je morda mislila, da ne bo slišala nič posebno nove«a, ker je zadeva dovoh' znana. Pričakovali so pač, da bo skušal dr. Ukmar še enkrat opravičiti ravnanje Cerkve nasproti Galileu Galileju. Zato so bili presenečeni, ko so slišali, da je govornik odkrito priznal napako in krivdo cerkvenih oblasti in hierarhije v procesu proti največjemu znanstveniku tistega časa ki je povzel po Koperniku tezo, da se Zemlja vrti okrog sonca in da ni ona središče vesoljstva. Dr. Jakob Ukmar se je postavil na zgodovinsko in dialektično stališče ter skušal samo pojasniti, kako je prišlo da te napake Cerkve, ki je katolištvu več škodovala kakor huda krivoverstva, kot je izjavil, ker je dala njenim ateističnim nasprotnikom v roke dozdevno najmočnejši argument da vera in svoboda znanosti ne nresta skupaj. Opozoril je nea dejstvo, da takrat odnos med vero in z-anostjo ni bil razčiščen, kakor je danes, in da so obsodili Galileja teologi, ki so si sami vzeli pravico, da posegajo tudi na področje prirodoslovne znanosti, ki ni bilo njihovo področie. namesto da bi bili ostali na področju morale in teološke vede. Storili so napako, da so dobesedno tolmačili besedilo svetega pisma, ne da bi se bili zavedli, da je jezik svetega pisma pač jezik, ki so ga uporabljali ljudje tistih dob, naj je še tako lep in pesniški, važna pa je resnica, ki je zapopadena v njem in katero je treba šele iz’u-ščiti iz jezilka in primer, kakor je tista o soncu, ki ga je Jozue s svojo molitvijo ustavil, da je lahko premagal sovražnike. Taka primera ni bila in ne more biti rikaka cerkvena do»ma. gi, ki so v imenu Cerkve ravnali proti duhu C& kve in proti naukom krščanstva, ker tista el°b? tudi še ni poznala pravnih norm in humanist1;' nega pojmovanja prava, kakor jih pozna naš® doba. Santo v tem smislu je treba razumeti in P1?" sojati pro -es proti Galileju. Teološka veda je P0& vržena razvoju kakor vse druge vede in dan^ seveda drugače gleda na tisti proces ter se boji odkrito priznati, da so napravili Galilej^ sodniki ve'iko napako, ko so se postavili za sod’ nike nad nečim, za kar niso bili ne pristojni 1,1 ne sposobni. Danes se teologija ne meša in se ^ sme vmešavati v znanost, katere pa se tudi V'L>C ne boji. Dr. Ukmar je poudaril, da z napredkoP’ znanosti vse bolj izginja staro nasprotje Cerkvijo in znanostjo, ker znanost vedno bo. spoznava čudovito smotrnost narave, smotrno*, ki more imeti svoj izvor samo v Božji modro*1 in si je tudi ni mogoče drugače razložiti. Ce še pojavljajo posamezna nasprotja med vero >n znanostjo, ni naloga teologov, da dokazujejo z|i;1J nosti, da nima prav. Ce nima prav, bo znan0* prej ali slej sama korigirala te svoje zmote, je logično nemogoče, da bi prišla resnična zn J- O---MU V' ■ ■ -OIU 1 w * nost v spor z vero, z verskimi resnicami. Te®1 gija ima samo nalogo, da bdi nad verskimi f0* nicami in nad krščansko moralo, pri tem pa P..j šča popolno svobodo raziskovanja znanosti, kai| ta lahko napreduje samo na osnovi eksperimen Ma- zoči so z napetim zanimanjem poslušali z* nimivo predavanje in na koncu je. bila izraz0 želja, da bi bilo predavanje tudi objavljeno, ,f se bo zelo verjetno zgodilo. Razhajali smo sC željo, da bi slišali še večkrat tako kvalitetna objektivna predavanja, in zlasti, da bi lahko teh sestankih izobražencev še večkrat slišali Ukmarja. Razstava tipičnih vin v Števerjanu 1. Nagrajenec. Komisija je imela nalogo oceniti 19 vin '9 je imela na razpolago 7 nagrad. S 1. haghado — zlata medalja prefekture v Dorici — je nagradila Cigliča Ivana, katerega silvanec je dosegel najvišjo oceno. Druigo nagrado — pokal občine Šte-Verjan — je dobil za svoj merlot Kocjane Jožef z Valerišča. Tretjo in četrto nagrado sta dobila z isto oceno Pintar Aloizij — pokal goriškega Monta — za 'okajca in Uprava baronice Tacco — pokal province Gorica — za najboljšo rebulo. Peta nagrada — pokal neposrednih obdelovalcev — je bila dodeljena Antonu Pintarju za vzorec pinota. Trgovsko-°brtna in kmetijska zbornica v Gorici je Prispevala dve medalji. Srebrno je do-’ Mužič Bogomir za malvazijo, Terpin Jo-žef s ščednega pa bronasto za tokaj ca. — °stali so dobili diplome. 2. Kakovost vin. Med razstavljenimi vini sta bili 2 rebuli, ^ malvaziji, 7 tokaj cev, en silvanec im 2 pijeta, skupno torej 14 belih vin im 5 merkov med črnimi. Kljub temu, da na raz-st^vi vina niso imela najbolj zaščitenih mest bn^d sončnimi žarki, nadalje kljub neugod-'P letni dobi, ker »ko trta cvete, cvete tuni vino«, so bili le redki vzorci motni. Polono tokajoi so bili nepričakovano bistri. Za ocenjevanje je imela komisija lestvico ; o do 10, pri čemer je bil 10 najboljši *ed. Od vseh vin je komisija izločila 6 ''Zorcev, ki so pokazali kako večjo hibo. *eh ni ocenila. Od ostalih je bil najvišje penjen edini silvanec, ki je dobil oceno ostalih 12 vin pa ocene med 5.5 in 7.5. z tega sledi, da so bile ocene nizke. Komisija je namreč zavzela stališče, da bodi razstava šola, sredstvo za nadaljnji napre-ck in ne hvalisanje doseženega stanja. Se-veda je potrebno to povedati razstavljav-Cciu. — Posebno visokih redov tudi ni bilo mogoče dati, ker so le redki vzoroi popolnoma odgovarjali označeni vrsti po barvi, !*uhu, okusu-aromi, alkoholni moči, kislini m po splošni harmoniji. Kakšna hibica se Pri vinu takoj dobi. Vendar so bila vina boljša, kot se je bilo jeba bati z ozirom na zadnjo kakovostno riabo letino. Končno pa odločajo o dobro-* vina pivci1, ki so razstavljenim vinom izdali dovoljno čast, tako da so bili raz-stavitelji kar zadovoljni. Kaj bi bilo potrebno za nadaljnji napredek števerjanskega vinogradništva? Razstava je pokazala, da je v števerjan-*rih vinogradih pravilen izbor trt. Tudi obuvanje in nega sta pravilni in glede Šte-,er.iana ne velja več sodba, kot jo je izre-m pred 80 leti avstrijski vinarski nadzor-lk BABO o primorskem, posebej goriškem, itiogradništvu: »Nega trt najslabša, vino malovredno, inteligenca pičla, domišljavost mina, podnebje in lega prvovrstni.« ^ števerjanu — in vsem slovenskem o-Jmiju pod Italijo — je vinogradništvo v 61 av; februarjem in je bila za 4 odstotke višja kot marca lani. Plače pa so bile v industriji v aprilu za 16,1 odstotka višje kakor v aprilu lanskega leta, v poljedelstvu za 8,6 odstotka, v trgovini za 8,9 odstotka in v prevozništvu za 14,9 odstotka. SLABO STANJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC Železniško transportno podjetje v Novem mestu je po poročilih slovenskega tiska objavilo kratko obvestilo, da bo ukinilo železniški promet od Ribnice do Kočevja, ker je železnica v preveč slabem stanju. Maksimalna hitrost vlakov na tej progi znaša zdaj 30 kilometrov na uro, osni pritisk pa so zmanjšali na 14 ton. Z dina-mometrskim vozom pa so pred kratkim u-gotovili, da celo ob tej hitrosti promet ni več varen. Zasilna obnova proge bi1 stala okrog 100 milijonov dinarjev, trajnejša pa 400 milijonov, toda kot se zdi, tega denarja ni na razpolago. Proga Ljubljana-Kočev-je je bila zgrajena leta 1895 in od tedaj še ni bila obnovljena. V javnosti je nastalo zaradi nameravane ukinitve proge precejšnje vznemirjenje, kot kažejo polemike v tisku. V slabem stanju so tudi druge slovenske proge. Proge \ Koper, pa — kot se zdi — letos še ne bodo začeli graditi. Jugoslavija je pred kratkim zaprosila Mednarodno banko za obnovo in razvoj za posojilo za obnovo svojega železniškega omrežja. Gospodarske novice 1. junija je stopila v veljavo pogodba o pridružitvi osemnajstih afriških držav, po večini bivših francoskih kolonij, Skupnemu evropskemu trgu. > tej pogodbi bo deležen izvoz iz teh držav na področju Skupnega trga postopnega carinskega znižanja, in isto velja za izvoz iz držav Skupnega trga v te afriške države. V prihodnjih šestih le-povečal za 0,1 odstotka v primeri z mar- tih bodo države Evropskega skupnega trga s 730 cem in za 4,7 odstotka v primeri z apri- milijoni dolarjev financirale program tehničnega lom lanskega leta. Življenjski stroški so , sodelovanja z 18 afriškimi državami. Glavni tajnik področja EFTA, to je evropskih držav za svobodno 'trgovinsko izmenjavo, Frank E. Figgures, je izjavil v nekem svojem govoru, T , t .. . ... . .da bodo do .konca leta 1966 odpravili vse carinske Industrijska proizvodnja se je v marcu j pregrade med sedmimi državami Evropske zve- letos zvišala za 3,8 odstotka v primeri s I Ze za svobodno trgovin v dneh 28. maja do 1. junija 1964 Tega pa posamezni števerjanski vinogradniki niti ne morejo pravilno urediti, ker jm manjkajo sredstva. Umno kletarstvo zahteva namreč visoke kapi.tale za ustrezne stavbe, posodo, stroje in ostalo. Vse naše vinogradništvo ne razpolaga niti z enim pasterizatorjem za vino, ki je nujno potreben aparat v dobi, ko se uveljavlja prodaja vina v steklenicah. — Potrebno je iskati rešitve v slogi, v skupnosti, v krepki vzajemni zadružni kleti, ki bo posamezinega vinogradnika osvobodila odgovornega dela v kleti. Ustanovitev take organizacije je nujno potrebna in na podlagi Zelenega načrta — ki je še vedno v veljavi — vlada izdatno podpre 'tako stremljenje. Končno se moramo zavedati, d,a slabo kletarstvo pokvari tudi najboljši pridelek in da dobro kletarstvo mnogo izboljša tudi naj slabšega. POTEK ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA V STATISTIKAH Po najnovejših podatkih osrednjega statističnega instituta se je povečal v razdobju januar — marec letos uvoz v Italijo za 22,5 odstotkov v primeri z .istim razdobjem lani, izvoz pa se je povečal v tem času za 474 milijard lir, to je za 12,1 od stotka. Indeks cen na debelo se je zmanjšal v aprilu za 0,2 odstotka v primeri z marcem, a je bil 3,9 odstotka višji kot aprila lani. Splošni indeks cen na drobno pa se je se zvečali v aprilu letos za 0,4 odstotka v primeri z marcem in so bili za 5,6 odstotka višji kot v aprilu lanskega leta. Nove družinske doklade Med vlado, ki jo je predstavljal ministerne pa v bančništvu in zavarovalništvu, za za delo Bosco, in predstavniki treh naj- katere je to drugače urejeno, večjih sindikalnih organizaciji CISL, UIL in 1 CGIL je bil podpisan 4. t. m. sporazum o zvišanju družinskih doklad. Pogajanja o NAGEL GOSPODARSKI RAZVOJ ZAHODNE NEMČIJE tem so trajala med vlado in sindikati več j Zahodnonemška industrijska proizvodnja kot mesec dni. Družinske doklade bodo je bila v prvem četrtletju letos za 20% več tiem pravilno, ni pa v redu kletarstvo. zvišane v dveh obrokih, 1. oktobra letos in 1. aprila prihodnjega leta. Od 1. oktobra bodo dobivali delavci po 15 lir več na dan za vsakega otroka, in po 17,50 več za vsakega od staršev, za ženo ali za moža pa po 11 lir več. Od 1. aprila prihodnjega leta pa se bodo ti zneski podvojili, tako da bodo dobili delavci od 1. aprila naprej za vsakega otroka po 30 lir več na dan, za vsakega od staršev po 35 lir več in za ženo ali moža po 22 lir več. Ti zneski se prištejejo sedanjim, ki znašajo po 4940 lir za vsakega otroka na mesec, po 1430 za vsakega od staršev in po 3588 za ženo ali moža. V poštev pridejo vsi delavci v industriji, trgovini in poljedelstvu, ja kot lani v istem razdobju, pa tudi izvoz je narastel za 20%. Vrednost izvoza je znašala v prvih treh mpsecih letos nad. 15 in pol milijard mark. Plače industrijskih delavcev so se dvignile od lani na letos za 8,3%, nezasedenih delovnih mest pa je bilo, ne upoštevajoč poljedelstvo, 622.000. Kljub pomanjkanju delovne sile bo trajal po mnenju gospodarskega ministra Schmueckerja ta razvoj naprej. Zaslugo za to je pripisati predvsem sorazmerno stabilnim cenam industrijskega blaga, zaradi česar je nemška konkurenčna moč v zunanji trgovini zelo narastla, zlasti glede na dejstvo, da so v tujini in zlasti v zahodni Evropi cene v industriji mnogo manj stabilne. VIRGILU SCEKU V SPOMIN NAŠE ZAHTEVE Grožnjo so zborovalci potrdili s prisego. Maggiorino Ferraris je bil sicer prijazen, a odločen nasprotnik naših zahtev. Vendar pa 113 Dr. E. BESEDNJAK je odgovoril, da more končno odgovoriti le sporazumno z vsem ministrstvom, kar pa ni mogoče, dokler se predsednik Facta ne povrne iz Genove. Po končanih razgovorih z ministri se je zbrala vsa komisija ob 9. uri zvečer v neki dvorani parlamenta, kjer je do polnoči sklepala, kaj je storiti. Člani komisije so bili: Cosolo, Sturani, Gorjan, Fargioni, Ribi, Luz-zato, slovensko stran je zastopal dr. Besednjak, od poslancev sta bila v odboru Sček in Suvich. Zastopana so bila razna mnenja. Prvi predlog se je glasil: Ministrstvo pozna naše zahteve in jim ni ugodilo. Mi se vrnemo v Gorico in izvedemo sklepe shoda od 2. aprila. Drugi predlog: Ker ministrskega predsednika ni v Rimu, se vrnemo v Gorico in čakamo, da se Facta vrne, nakar bomo zahteva M točen odgovor. Tretji predlog: Z odgovorom ministrov smo nezadovoljni, zato nadaljujemo boj proti vladi in vzdržujemo agitacijo med ljudstvom. Komisija se vrne domov, a v Rimu ostaneta dva člana, da nadaljujeta agitacijo in počakata končnega odgovora. Dva člana komisije, ki sta ostala, sta bila dr. Sturani in dr. Targioni, ki sta v spremstvu Virgila ščeka obiskala ministre za zaklad, za notranje zadeve in za nove pokrajine. Istočasno se jim je posrečilo, da so priobčili v najvažnejših dnevnikih v Rimu vrsto člankov o naših željah v vprašanju vojne odškodnine. Tako v listih »Avanti«, »Cor-riere d'ItaIia«, »II Tempo«, »II Popolo Romano« in »La Tribuna«. Vrhu tega je bila spisana in izdana propagandna brošura in razdeljena med vse poslance, vse senatorje in najodličnejše časnikarje v Rimu. KAJ JE S PRISEGO? Naše resolucije, je pisal Sček, so take narave, da jih posamične ne more rešiti no ben minister zase. Nekatere naše zahteve spadajo v delokrog ministrskega predsednika, druge v delokrog ministra za poljedelstvo, tretje rešuje minister za finance, zopet z drugimi zahtevami se bavi zakladni minister itd. Odbor je mislil, da bodo resolucije, ki smo jih sprejeli, našle vse ministre zbrane v Rimu, a ta misel je bila zmotna. Za tiste dni je bila namreč sklicana svetovna konferenca v Genovi. Sicer je iz Genove prihajal tu pa tam kak minister v Rim, toda vlada ni mogla dati takojšnjega odgovora na naše resolucije. Ko smo v Rimu razvili po časnikih najsil-nejšo agitacijo proti vladi, tedaj me je pod-minister Merlin ustavil v kavarni in mi rekel : »Iz vsega vašega obnašanja razvidim, da Goričani mislite resno z agitacijo. Povem ti namreč, da smo takih shodov, kakršnega ste imeli v Gorici, že navajeni. Če pride! na ministrstvo, Ti pokažem cel kup brošur ostrih člankov in spomenic, ki so jih prinašali skozi tri leta iz starih pokrajin. Taka deputacije so vsakdanja s'.var in mi smo jirr> dajali le malo pomena. Pri vas pa se zdi, da ni tako.« Iz teh besed sem razumel, da je dal mi-nister našim zahtevam približno toliko važnosti kot drugim, z drugo besedo našim zahtevam niso dali nobene važnosti. Ob takem premišljevanju je prišla večina odbora do zaključka, da ob danih prilikah ni mogoče sklicati shoda in udejstviti naših groženj. Resnici na ljubo, je poudaril Sček, moram reči, da so bili zastopniki Slovencev vedno in ob vsaki priliki za radikalno postopanje, a ker je večina v odboru odklanjala to našo smer, nam ni kazalo drugega, kakor da smo se vdajali, ako nismo hoteli odbora razbiti-Proti razbitju odbora pa so bili tudi republikanci in socialisti. Odbor se je imel boriti' z velikanskimi težavami. 1. Par dni je še manjkalo do pr-vega maja in vladni krogi so napovedovali, da se shod za vsako ceno prepreči. 2. Govorili so o 600 oboroženih fašistih, ki se pošljejo proti našim ljudem. 3. Laško časopisje, n. pr. La Voce delTlsonzo, se je odločno postavilo proti shodu. 4. Pod tem vplivom se večina furlanskih županov ni pridružila sklepom shoda. 5. Vlada je odločno odgovorila: »Ako izvedete davčno stavko, bomo takoj ustavili izplačevanje vojne odškodnine.« 6. V odboru je nastalo nesoglasje in če bi Slovenci terjali radikalno izvršitev sklepa, bi se odbor prav gotovo razbil- Predlog Slovencev, da moramo držati besedo, je bil z veliko večino preglašen. AA' smo hoteli pokopati prvotni načrt, ki se je glasil: V zmago smemo upati edinole pod pogojem, da se bijejo složno vse stranke in vse stanovske in gospodarske organizacije v deželi. (Dalje) »Hola-drija hola-dro, hola-drija-ho... kc... kc...!« je hripavo prepeval. Hum... kc... kdo nam kaj more... kc... kc... I Jaz sem... hum... špičmuh... razbojniški poglavar... Vsi se me boje... kc. kc...! Denar... hum... je sveta... kc... vladar... ha-ha-ha, to b > denarja... kc... kc... hum... Vse žepe polne kc... zlata kc... !« Toda glas mu je vedno bolj pojemal in kmalu nato so zaslišali hrešča-nje, kot bi kdo žagal hrastovo grčo. »Tudi on že smrči. Zdaj pa le na delo!« je zašepetal Janez. Splazili so se iz gozda k steni, za katero je ležala Evica privezana z vrvmi na ležišče. Janez jo je potihem poklical pri okencu: »Evica!« Takoj se mu je oglasila. »Si ti, Janez?« »Ja. Prišli smo te rešit..< »Je tudi moj očka z vami?« »Ne, a bo kmalu prišel. Zdaj pa vse lako stori, kot ti bomo naročili. Boš?« »Bom.« »Ne smeš zakričati ali zaropotati, da se razbojniki ne prebude, ker potem bi se vse ponesrečilo.« »Čisto mirna bom in tiha,« je obljubila Evica. »Moj brat Tinček bo zdaj prilezel skozi okno in ti prerezal vrvi, s katerimi si privezana, nato pa te bo dvignil skozi okno,« je rekel Janez. »Še prej pa stopim pogledat, kaj delajo ra boj-niki. A t|i se nič ne boj.^ Splazil se je k drugemu koncu koče in prisluhnil pri steni. Toda iz koče je bilo slišati le še smrčanje. Tu pa tam je kateri od razbojnikov kaj zamrmral v spanju ali zaškrtal z zobmi, da je bilo grozno slišati. Toda Janez se ni bal. Bil je ;adovoljen. Stvani so se pravzaprav še lepše razvijale, kot je pričakoval. Zamikalo ga je, da bi kar sam vdrl v kočo in obračunal z razbojniki. Skušal je potihem odriniti vrata, toda bila so zapahnjena, skozi -linico pa je videl, da eden od razbojnikov leži čisto Trije bratje gredo po svetu 13. PRAVLJICA F. J. za vrati. Kljub pijanosti vendarle niso pozabili na previdnost. Talko res ni preostalo drugega, kot da pošlje Tinčka skozi okence v kočo. Splazil se je nazaj in se sklonil k Tinčku, ki je sedel na travi. , : i »Zdaj si ti na vrsti, Tinček. Sc bojiš?« »Ne,« je rekel Tinček, čeprav mu je srce precej močno utripalo. Toda za nobeno ceno bi ne bil pred starejšima bratoma p°' kazal, da se boji. »Dobro me poslušaj, Tinček. Dvignil te bom, in ti, ki si droben i>n gibčen, boš lahko zlezel skozi okence in prerezal deklic1 vezi. Na moj pipec! Zelo oster je, saj veš, zato pazi, da ne urežeš sebe ah Evice.« »Ne bom, ne,« je obljubil Tinček. Ko je začutil Janezov pipec v hlačnem žepu, mu je zelo zrastel pogum. »Ko boš prerezal deklici vezi, ji pomagaj, da bo zlezla skoz1 okence; ti pa se splazi v prostor, kjer so razbojniki in odpahru vrata, če moreš, če ne pa zveži vse razbojnike z vrvmi in fc11" boš še našel takega. Tu imaš tudi moj pas v ta namen. Si vse razumel?« »Vse,« je rekel Tinček. Bil je kar ponosen, da mu je Janez zaupal tako važno nalogo. Želel mu je reči: »Vidiš pa me nista hotela vzeti s seboj!«, se je premagal. Bo že še prišla priložnost za to. Palček Oprezalček, ki je stal zraven njiju in poslušal njun šepetajoči razgovor, se je ponudil, da bo tudi on zlezel s TinČ' kom v kočo, da mu bo pomagal. In tako je Janez dvignil naJ-prej Tinčka, nato pa še njega k okencu. Spretno kot mački st& se zvila skozi ozko odprtino in tiho zdrknila na roke na tla. Vsi« ki so ostali zunaj, so napeto prisluškovali. (Dalje' „Mods” in „rocKers” Mnenja bravcev SLOVENSKA ZASTAVA V zadnji številki Novega lista sprašuje cenjeni bravec Sergij C., kdo si je izmislil slovensko zastavo in če ima sploh kako zgodovinsko podlago. Njemu in drugim našim či-tateljem, katere prav gotovo zanima to vprašanje slovenskega simbola, odgovarjamo danes. V dobi Bachovega absolutizma je skušala avstrijska policija zadušiti vse slovensko kul-lurno življenje. Svojo ost je naperila proti narodnim buditeljem in v prvi vrsti proti Petru Kozlerju (1824 1879). Ta bistri mož sicer potomec nemške rodovine, ki se je preselila v Ljubljano, se je z drugimi prvaki potegoval že leta 1848. za združitev vseh Slovencev, tudi beneških in ogrskih v veliko “zedinjeno Slovenijo«. Kozler je izdelal tudi prvi zemljevid slovenskega narodnega o-zemlja. Policijski minister Bach ga je zato °btožil veleizdaje in ga je tiral pred vojno sodišče, češ da ruši Avstrijo. Vendar je zma-9ala preudarnost sodnikov, ki so bili mnenja, da je težko dokazati, da je možno z enim zemljevidom rušiti državo. Pač pa so Oplenili 422 izdelanih izvodov in litografir-ni kamen. §e isto leto 1848 je predlagal Peter Kozler v družbi Antona Globočnika, člana dunajskega slovenskega kulturno-poPtičnega društva »Slovenije«, naj bi si tudi Slovenci izdali, kot vsi drugi narodi, barve za svoj Prapor. Nasvetovala sta, naj bi vzeli belo, ^odro in rdečo zastavo iz kranjskega deželnega grba. Nemci so zagnali zoper ta znak slovenske skupnosti velikanski hrup. zahte-vali so, da mora ostati še dalje v veljavi po vsem slovenskem ozemlju stara zastava kranjskih deželnih stanov, ki je bila: rumeno-^ od ro- rdeča. Boj za barve na zastavi je trajal do jeseni 'eta 1848. Takrat je izšel ministrski odlok, ^ je rešil vprašanje tako, kot so zahtevali Slovenci. Seveda, na Dunaju niso s tem ho-teli ustreči ne Kozlerju, ne Globočniku in ne Slovencem. Ministrska pisarna je pisala v Mubljano, da »hoče sprejeti željo, če ne sPloŠno, pa vsaj velike večine v vsej kranjski deželi in še posebej narodne garde, da s® smejo posluževati starih deželnih barv (bele, modre, rdeče), ne pa stanovskih, kot Narodnih barv v korist javnega reda in mi-r°« Besede »deželnih barv« so v izvirnem Pismu celo podčrtane. Dunajska vlada je torej pred več kot sto eti dovolila slovenske barve, ker se je bala °dpora tlačenih narodov, ki so si v letu »pokadi narodov« izbojevali nekaj ustavnih Pravic. Ljubljanski nemčurji so kar pihali od |e*e, ker niso zmagali v boju za barve na “‘kranjski« zastavi, ki je postala splošno slovenska. Ljubljanska narodna straža je ta °9odek proslavila z baklado in godbo po ^estu. Zastava je ostala kot vidna pridobitev iz lstih burnih let še do danes in je častitljiv naše narodne skupnosti. Niti Bachov aoso|utizem se je ni več upal dotakniti. ,pač pa so si na dunajski in ljubljanski po-lc'ii dobro zapomnili in vpisali na »črni se-*nam« Kozlerja in njegove tovariše, ki so P°četniki naše narodne tribarvnice. r. b. 2e rimski satirik Persius se je bridko norčeval iz »zlate« mladine, ki je dneve prespa'a, ponoči divjala. Živela je 'brez dela, na ramenih staršev in počenjala razni bahaške neumnosti, samo da bi javnost opozarjala nase, kako je nevsakdanja in napredna. Take zlate mladine, ki je sebi kradla zdravje in poštenje, bližnjemu pi čas in denar, ni manjkalo tudi v poznejših stoletjih, vse d.o danes. Viprašanje tega mladostnega izživljanja je pa začelo skrbeti vzgojitelje in socio'cg2 posebno zadnje mesece, ko so se pojavile v Angliji in Ameriki tolpe fantalinov, ki se hočejo uveljaviti z bedastim nastopanjem, pretepanjem, s posebno nošo in s hrupnim dirkanjem motociklov. Mladi fantje in dekleta med 15 in 20 letom, ki pravijo, da so naveličani običajnega življenja, se združujejo v posebne tolpe. Najbolj zloglasni sta v Angliji tolpi z imeni »Mod,s« in »Rockers«. Prva beseda pomeni fanta, ki je po modi; namreč p:> modi in načinu žVjenia, kot si ga v svojih praznih glavah predstavljajo pripadniki tolpe »modsov-<. Pravi »mod« njuha tobak, je obut v čevlje z visokimi petami, nosi srajco pestrih barv, po vrhu pa žensko jopo z rdečo pod'ogo in torbo preko ramen. Mno žična mladinska norost je zaje'a v prvi vrsti d.ijnke, vajence in sinčke premožnih družin. Vsak od teh ima tudi svojo »bird« ali prijateljico, ki se prevaža z n'im na> vespah od enega do drugega plesišča; to pa mora biti zakajeno in umazano, najrajši v kakem podzemlju. Tam premlevajo zeleni pobje in punčare svoje neslanosti in • oliio za častne č’ane tolpe tiste, ki po grunt a jo kak nevsakdanji podvig. Tako je tolpa »modsov« za Binkošti sklenila, da napade kopahšča okrog Margata in Folkesto-na iin da tam vse razbije. Zakaj? Samo zato, da uganja vandalizem in da pokaže, da ni »vsakdanja«. Na kraju svojega junaštva so pa »mod-si« naleteli na svoje tekmece »rockerje«, svoje »smrtne« sovražnike. Ti so izrezani iz tršega lesa in globoko zaničujejo »mod-se«, češ da so slabiči in meščanske gliste. »Rockerji« (beseda pomeni zvijati se) se pri hoji gugajo in poplesujejo kakor njih vzorniki, tisti štirje beatniki, M se med bobnanjem in kričanjem zvijajo na odru V deželi čardaša in tokajca (Nadaljevanje s 3. strani) kajti voda se v nekaj dneh segreje. Med zelenjem so skrite majhne hiše, ki so privatna last, če imajo največ 3 sobe, in last sidikatov, če so nekoliko večje. Poleg teh ie mnogo sindikalnih domov, kjer za 14 do 20 florintov dnevno delavci prebijejo svoj dopust. V značilni restavraciji v Balatonlele postrežejo z golažem in z okusno jezersko ribo, ki se imenuje fogaš, in seveda z odličnim vinom. Ko smo se poslavljali od te gostoljubne dežele, smo rekli: Koszom sz6-pem (lepa hvala) za vso gostoljubnost, in tudi Viszontiatdsra! (Na svidenje!) Zares, v malo dneh našega obiska sta se nam ta pogumni narod in dežela priljubila. Marija Martinuzzi kot udarjeni od bolezni svetega Valentina. Nosijo ozke plave hlače, usnjene jopice z mrtvaško lobanjo in dirkaške čelade. Vsak ima tudi težko motorno kolo, ki mora ropotati kot tank. »Rockerji« se zbirajo pri kakih oddaljenih restavracijah za kamijo-niste in pripravljajo načrte za boje z »mod-si-< in kakršnokoli razbijanje, samo da dajo duška svoji mladostni napihnjenosti. Za Binkošti in za še več drugih sobotnih de-'opustov so se spoprijeli z »modsi«. Po hrbtih in glavah so žvižgale verige koles, bliskali so se tudi noži; punčare so praskale in trgale obleke. Glavni cilj pa je bil obema tolpama, razibiti vse, kar jima pride pod roke. To so temeljito opravili in sicer kar za 200 milijonov lir škode. Nekaj mrtvih in dosti ranjenih niso niti šteli. Nekateri sociologi pravijo, da so ti tepi-stični pojavi posledica napačno usmerjene mladostnikove duševnosti, ki se čuti manjvredna in se hoče zato uveljaviti s takimi podvigi. Drugi angleški pedagogi pa pravijo, da sta taki brezdelni »zlati« mladini potrebna palica in prisilno delo. Najbolj pa seveda prava vzgoja v družini in v družbenem okolju. —0— KOVINA SEDANJOSTI Pred slo leti se je posrečilo francoskemu profesorju Henriku Devillu predelati aluminij tako, da je postal uporabljiv za in-Irstrijske namene. Sto let je zadostovalo, da si je vsestransko uporabljiva snov osvojila svetovni trig in v mnogočem izpodrinila j(eklo, baker in druge kovine. Leta 1852 je veljal en funt nove kovine 545 dolarjev, danes ga dobiš že za 18 csntov. Uporaba aluminija se bo, kot računajo, v prihodnjih dvajsetih letih še potrojila. ŠOLSKA PRIREDITEV Državni znanstveni licej v Trstu bo priredil v soboto, 20. junija 1964 zaključno šolsko prireditev v Avditoriju, ob 9. uri zvečer. Na sporedu je predstava Cankarjeve drame v treh dejanjih »Jakob Ruda«. Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin. Sceno so izdelali dijaki. V prostorih pred avditorijem bo pol ure poprej otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstava bo odprta tudi v nedeljo. ŠOLA GLASBENE MATICE priredi v soboto,, 13. 6., ob 20.30 nastop gojencev v dvorani prosvetnega društva Prosek-Kontovel. Sodelujejo solisti in mladinski pevski zbor iz Nabrežine. Vljudno vabljeni. OBVESTILO PLANINSKEGA DRUŠTVA PLANINSKO DRUSVO priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tošč. Vpisovanje v ul. Geppa v uradnih urah. OBVESTILO KMETOVAVCEM Kmetovavce obveščamo, da je dne 10. t. m. Kmetijsko nadzorništvo v Trstu pričelo razdeljevali majhne količine pripravkov proti parasitom in majhne količine semen razne povrtnine. Razdeljevanje se bo nadaljevalo, dokler se ne izčrpa razpoložljiva vsota. Prispevek za pripravke proti parazitom in za semena znaša 50% nakupne cene. Nekatere pripravke, kot n. pr. Rogor L. 40, Karathane in Vapam, pa bodo razdelili brezplačno. MALI OGLASI Prodam klavir v najboljšem stanju. Teil. 48-042. Prodamo žensko in mošiko slovensko narodno nošo. Ponudbe na uredništvo N. L. t--------------------------------------------------->1 u v Po povesti 0. Curwooda nse Miki Muster L j SL »*» ^1--^ 73. Bareeja je prevzelo zadovoljstvo. Prva borba, v kateri se je moral njegov nasprotnik umakniti! Zadovoljno je zaspal. Spal je skoraj ves dan in se šele v inrglku odpravil dalje. Čeprav je bil ves zdelan od boja s sovo, ga rama na nogi ni več taiko zelo bolela. Potoval je počasi in skrbno opazoval okolico. Življenje ga je naučilo previdnosti. 74. Potok se je umiril in se večkrat razširil v majhna jezera-Odikar je maral zapustiti dom, se Bairee še ni počutil tako domače, kakor v tem gostem, tihem in mirnem gozdu. Poto|K se je znova razlil v jezero, gozd je ipostal redkejši in nenadoma je Baree zaslutil 'bližino neznanih živali. Prišel je d0 naselbine bobrov, do naselja Zlomljenega zoba. . v. v.-:-.---v. v. v.;, — .. V: tV 75. Odkar sta Kazan in Siiva zapustila svoj dom zaradi prihoda Zlomljenega zoba, se v jezeru in v naselbini bobrov m veliko spremenijo. Zlomljeni zob se je postaral, zredil m polenil se je, in tudi previden ni bil več tako kot nekdaj. Mirno je ležal na velikem nasipu in ni slutil, da ga z visoke obale izza šopa trave Baree napeto opazuje. 76. Baree je z zadržano sapo opazoval živahno vrvenje b°' brov. Ko je napasel oči na Zlomljenem zobu in njegovih P0” danikih v vodi, je pritegnil njegovo pozornost nov šum na bregu. Izza nizke vrbe se je na blatno obalo prizibal mladiče^ Umisko, ljubka, mehki kepici podohna stvarca, za njim pa s0 prišli trije njegovi prijatelji. ■ : V Kimm ll|l 77. Vsi so bili debeli in kosmati, pa vendar tako prijazni. Baree jih je veselo ogledoval in ni se mogel načuditi debelim repkom, ki so jih -kot sanke vlekli za seboj. Kar naenkrat je skočil Umisko na prijatelja in ga prevrnil. Kot bi treni!, se je četvorica mladih bobrov v razposajeni igri kotalila po pesku in zadovoljno cvilila. 78. Ta prijetna igra je bila za Bareeja močno mikavna. 0 . je na noge. Pozabil je na vse, le ena želja je zaživela v njč da bi sen moegl poigrati skupaj s temi dlakastimi žogicaitn^ Tiho je zacvilil — bobri ga niso slišali. Prestopil se je 'n„j, jim počasi bližal, ves srečen v radostnem pričakovanju, jazno je mahal z repom.