Naro&nlno in Insarata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni,.Kopitarjeve ulice SL 2. -elo leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , — „ lotrt , , 6 „ 50 , »eaec 2,20, t ap ravnil t va pre)ensaa: Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Mlo leto naprej 20 K — h pol leta . 10 . — , letrt , , 5 , - . sseaec , 1 „ 70, Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. l2ha)a vsak dan,iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod V Ljubljani, v torek, 23. septembra 1902 Letnik XXX Zboruje se dalje I V včerajšnji seji je izvrševalni odbor vodstva katoliško narodne stranke sklenil med drugim sledeče: Zoper prepoved ljudskega tabor ja dn^ 12. oktobra se vloži rekurz na ministerstvo. Stranka hoče varovati svoje pravno stališče do zadnjega. Ker bi pa skoro gotovo došel vladni odlok strankinemu vodstvu tako pozno, da bi o tem času ne bilo mogoče prirediti vseh priprav — saj je moral izvrševalni odbor že zdaj čakati celih 10 dni, da mu je vlada dostavila prepoved — zato bo tudi v slučaju, da se rekurzu ugodi, ljudski tabor preloži za poznejši rok. Romanje na Sveto goro se zato preloži od ponedeljka na nedeljo d n č 12. oktobra. Odhod iz Ljubljane bo o polnoči od sobote na nedeljo. Posebni vlak bo prišel s Štajerskega, da bo mogoče udeležiti se tudi bratom Štajercem. Po vrnitvi s Svete gore bo sestanek zaupnikov katoliško • narodne stranke v ponedeljek dnč 13. oktobra ob 9. uri v »Katol. domu«. Shodi po deželi se nadaljujejo. Agitacija se vrši odslej s podvojeno silo. Sedanje gibanje mora postati politična šola za naše ljudstvo ter dvigniti mogočno njegovo zavest. Ako bi vlada ne dovolila v Ljubljani ljudskega tabora, se bodo vršili trije veliki ljudski tabori en dan in ■ icer eden za Gorenjsko, eden za Dolenjsko in eden za Notranjsko. Brez strahu naprej! Pravica ne sme propasti! Vseza vero, dom, cesarja! bivalstva na Kranjskem imelo samo 16 poslancev. Ali smemo pustiti, da ostane tako razmerje? (Burni klici: »Nikdar!«) Dokler je kmet v manjšini, ne more priti do veljave. Deže1neg a zbora t orej ne dopustimo, dokler se kmetu pravica ne da. (Velikansko navdušenje, Gro-moviti klici: Tako je prav! Nič odnehati! Prav imate!) Da bi se ljudstvo pritiskalo ob steno, to se no strinja z nauki naše vere. Kje stoji zapisano, da se mora kmet pustiti tlačiti od nemških grotov in baronov? Naša vera nas uči, da pojdimo tistim pomagat, ki se jim slabo godi, ne pa nasprotno, kar dela večina v deželnem zboru in kar dela tudi Tavčar, ki je kmeta psoval s »polčlovekom« in »kmetav-zarjem«. (Splošno odobravanje. Klici: Ta je prava!) »Stranka konjske fige". Liberalci pravijo, da se bore v znamenju omike in napredka. V čem se je danes pokazala ta omika? S konjsko figo je hotel nekdo pokazati, kako časti dr. Tavčarja in liberalizem. Bolj osmešiti liberalne stranke ni mogel. Vsak pošten mož v Žireh Be sedaj obrni mirno proč od stranke konjske fige. (Živahna veselost.) Kdor hoče še biti pri taki stranki, pa naj bo! (Veselost.) N.č boljšega ne zasluži! (Ploskanje ) Liberalci in mi. Govornik na to opisuje liberalno gospodarstvo v deželi, katero podpira poslanec Božič. Ozira se na lovski zakon, na gledališče, na deželno zavarovalnico, ozira se na nastopanje liberalnih poslancev v drž. zboru glede mitnic, podraženja železniških voznih listkov, za kar se je posebno poganjal poslanec Ferjančič, dalje na deželne doklade, ki bi danes dosegle velikansko vi-sočino, ako bi se katoliškonarodni stranki ne bilo posrečilo vzeti liberalnim mogotcem užitnino na žganje. Opisuje Bvoje delovanje v delegacijah in liberalno agitacijo sa razdelitev cerkvenega premoženja. (Priprost kmetovalec se oglasi: I kaj, Tavčar gotovo še potrebuje kaj farovškega premoženja, saj nima kaj jesti, ter ob nedeljah ribe lovi! Viharna veselost.) Tako, pravi govornik, smo vedno nastopali za koristi kmeta in tako bomo tudi naprej. Liberalci so delali vedno nasprotno. Sijajen in zmagonosen shod! Prišlo je k shodu nad sedemsto zboroval-c e v, in da bi pozneje ne nastal kak prepir o tem, smo pijane liberalne glave prav vestno prešteli. Bilo jih je ravno 25, pri tem je pa glava tistega, ki jim je dal za pijačo in jih čakal v liberalni gostilni, ne da bi se bil na shod upal, že všteta. Dotični je slovesno rešil svojo slavo, da je namreč eden največjih pijancev, kar jih šteje napredna stranka v celi deželi. dvoma, da bo kazala vlada tem misijonarjem toliko časa lep obraz, dokler ne doseže popolnoma svojega namena. Delovanje tukajšnjih misijonarjev omejeno je skoro le na nemške katoličane, t. j., na katoliške vojake, katerih je tu nad 500. Vseh vkup pa je nekako poldrugi tisoč, ne vštevši onih, ki so na štirih vojnih ladijah. Katoliški vojaki imajo vsako nedeljo sv. mašo in pridigo. Med tukajšnjimi Kitajoi je vsak poskus spreobrnitve skoro zastonj; deloma zato, ker vidijo na Evropejcih skoro le slabe vzglede, deloma pa vsled korupcije, katero so ti zanesli med nje. Blizu katoliške misijonske hiše je poslopje misijonskih šolskih sester 3. reda sv. Frančiška. Dekleta, katera podučujejo, so skoro le protestantske vere. Oblast je dala Btrogo prepoved, da ne smejo sestre z učenkami niti besedice izpregovoriti o katoliški veri. Tudi do sedaj jim še ni bilo dovoljeno podučevati kitajskih deklic. Nemška nestrpnost! Daleč zunaj mesta je na prijaznem kraju lepo pokopališče za oboje veroizpovedi. Ve- čina grobov krije trupla ubitih in ponesrečenih vojakov. Grobove dičijo zelo lepi spomeniki iz kamena in železa. Najlepši je na grobu umrlega guvernerja »Jitschke-j a«. Moi je umrl popolnoma naravne smrti. Zato se prav čudno glasi napis, katerega je zaukazal vklesati na spomenik nemški cesar: »Nihče nima večje ljubezni kakor oni, ki d& življenje za svoje ljudstvo (sic!)«. Da bi bil JiUchke žrtvoval svoje življenje za kako ljudstvo, ni znano nikomur. — Na vBeb spomenikih le nemški napisi. Da bi se Slovenci tako zavedali svoje narodnosti! Kaznjence uporabljajo tudi v Tsingtanu za delo in jim ne pustijo pasti lenobe v jetnišnici. Noge imajo zvezane z verigo. Videl pa sem tudi po dva in dva Kitajca skupaj zvezana, pa ne na nogah z verigo, marveč na glavi s kito: to je veliko hujša in sra-motnejša kazen. dvet v Tsingtanu je jako peščen in gol. Vlada si prizadeva nasaditi po gričih gozde. Neke vrste hrast še precej bujno raste. Ker pa več mesecev ne dežuje, bi nasadi kmalu zamrli; zato jih morajo zalivati vsak dan. Na stotine Kitajcev potrebujejo za to delo V celih karavanah nosijo vode od daleč in zalivajo mlada drevesca. V mestu sta dve tiskarni; jedno imajo katoliški misijonarji, druga pa je lastnina zasebnika. Ta tiska nemški tednik »Deutsch-Asiatische-Warte«, katoliška pa list v kitajskem jeziku, ki tudi izhaja vsak teden v 2000 izvodih. Prejšnji guverner y Šantungu Ješikej, Evropejcem prijazen mož, je naročil za svoje mandarine 700 eksemplarov. Za časa kitajske vojske je trgovina tu precej cvetela. Marsikateri Evropejec, ki je prišel s praznim žepom sem, si je nabral lepo število tisočakov. Ko pa je šlo vojaštvo od tu, je trgovina nakrat pala. Veliko malih trgovcev, ki se tega niso nadejali, je pri tem prišlo na boben ; le večje trgovine in tvrdke so ostale. Slednjič naj omenim še, da se tu ne plačuje z nemškim denarjem, marveč vse z meksikanskimi dolarji in kitajskim drobižem. Tavčarjeva honetnost Dr. Tavčar me je, pravi govornik, na svojem shodu imenoval „k o z 1 a r j a". On hoče s tem namigavati na tisto trditev liberalcev, da bi bil jaz nekoč rekel, „da farji smrde kot kozli." O tem so bile pri sodišču zaslišane liberalne priče, a nobena priča tega ni potrdila, noben liberalec pri sodišču ni kot priča v tej zadevi hotel potrditi neresnice. To mora tudi Tavčar vedeti. Kljub temu raznaša okoli to neresnico. »Cigan pod vešali « Tudi ta pridevek mi je dal zadnjič dr. Tavčar, kateremu so rojila še od novomeške Frančičeve obravnave vešala po glavi. Cigani kradejo, liberalci pa Bicer ne kradejo vsi na tak način kot cigani, pač pa kradejo svojemu bližnjemu dobro ime, kar je še hujše kot materijelna tatvina. Tisti liberalci, ki to delajo in bo od take tatvine žive, so ciganija. (Klici: Tako je!) Občinske volitve v Žireh. Govornik se je oziral na žirovski prepir glede novih cest in dejal, da po zaslugi liberalcev nobene ne dobe, ker liberalci mislijo, da bodo tako v tem prepiru najloije del Li-rovcev vodili za nos. Čas je, da tudi v odbor žirovske občine pridejo možje, ki ne bodo slepo verjeli liberalcem, da se tako tudi v Žireh prične pravo delovanje za ljudski blagor! (Klici: Tako je! Velike ova-cije dr. Šusteršiču.) Dr. Žitnik svojim volivcem. Državni poslanec tega okraja dr. Ign. Ž i t n i k je na to stopil na oder istotako srčno pozdravljen. Omenil je začetkom, da ne namerava poročati o državnem zboru, ker slučajno to poročilo danes ni na dnevnem redu. Govoriti hoče k prvi točki. Katoliško - narodna stranka, pravi govornik, se po svojem programu in delovanju bistveno loči od liberalne. Tako so liberalci ob zadnjih volitvah izjavili v svojem programu, da zahtevajo »svobodno, sicer na temeljih krščanstva zgrajeno, toda od verske cerkvene uprave popolnoma nezavisno narodno šolo in zboljšanje gmotnega položaja učiteljev«. Torej z drugimi besedami, duhovnik nima ničesa opraviti v šoli. Kakor pa je ni cerkve brez duhovnikov, tako je tudi prava krščanska vzgoja skoraj nemogoča brez duhovnika. Ravno pri vzgoji nežne mladine morajo sodelovati stariši, cerkev in šola. Toda gre jim za »svobodnega« učitelja. Ali pa je učitelj svoboden v državni šoli P Ravno tu ima nadzornikov, ki mu narekujejo prepričanja in omejujejo svobodo. Zato pa bi bilo tudi opravičeno, da država plačuje ljudsko šolstvo, ker edino država ima tudi oblast v šoli. Mi smo prijatelji dobre Sole in želimo, da ljudska šola širi potrebno in zdravo cmiko mej ljudstvom. Ne mi, temveč ravno vodja nasprotne stranke je javno v dež. zboru trdil, da naša dežela že srčno kri pretaka za naše šolstvo. In učiteljem je bilo to prav. A danes nam podtikajo ta napad na Solo. Dalje trdijo »naprednjaki« v svojem programu, da se v verska in cerkvena vprašanja ne vtikajo, pač pa zahtevajo zakon zoper zlorabo cerkvene oblasti v pelitiške namene. Prvič naglašamo, da duhovniki nočemo biti policaji države. To je slovenska duhovščina že davno dokazala, ko je v političnih borbah vedno stala v prvih vrstah za pravice slov. ljudstva. Tedaj seveda je bila vedno »čestita naša duhovščina«, a danes naj bi poljubljala okovane kvedre. Slovenska duhovščina ima pravico in dolžnost, da brani svoj narod proti liberalni kugi, ki narodu ruši domovje. Da, zakon bi radi imeli, da bi duhovniku zamašili usta, odrezali jezik. Toda ljubezni do naroda svojega in njegovega blagra si ne damo odrekati in odvzeti od nikogar. (Burno odobravanje.) Bili bi iz-dajice naroda, ko bi ga zapustili ravno v najhujši borbi za njegove svetinje. Pravijo, da duhovniki hočejo vladati. Ali so duhovniki ministri, dež. predsedniki, okr. glavarji, generali, orožniki, policaji? Kdo pa vlada na Kranjskem ? Peščica narodnih nasprotnikov, s katerimi so se zvezali nekdanji »absolutni narodnjaki«, samo da jašejo politično kljuse. Sramota je res, da v naši deželi gospodarijo neprijatelji b pomočjo birokracije. Dalje je liberalna ali »napred.« stranka le »načeloma« za splošno, direktno in tajno volivno pravioo. To se pravi, da bi morda glasovali za razširjenje volivne pravioe, ko bi vsem klerikalcem vrgli verige n» vrat in bi smeli voliti samo liberalci. To je torej liberalna ravnopravnost in jednakoveljav nost vseh stanov! Narodno-napredna stranka trdi, da hoče stopiti v svežo z vsemi slovenskimi in slovanskimi strankami, ki i njo soglašajo v narodnem in gospodarskem oziru. No, v dež. zboru so zvezani z Nemci in v dri. zboru pobirajo stopinje za njimi. Govornik tudi navede več točk iz liberalnega volivnega katekizma. ki je nagromadil kopico zvijač in neresnic, katerim je mogel verjeti samo za-slepljenec. In ker ljudstvo y ogromni večini ni verjelo tem zvijačam, pričeli so nasprotovati s silo po geslu : Klerikalcem knof, liberal cem groš! Da, ako hočejo liberalci iz svojih žepov svojim pristašem deliti »groše«, svobodno jim; toda iz deželne blagajne se ne bodo groši delili v politične namene za liberalno stranko, kakor se je to ravno v Žireh zgodilo. Žirovci potrebujejo v prvi vrsti cestno zvezo z Logatcem preko Rovt. Nikdar pa se tudi ne bomo protivili, ako se ob enem cesta zgradi tudi skozi Dobračevo do Vrhnike. Toda ravno liberalna nagajivost je kriva, da Žirovci še daneB nimajo ceBte, dasi jo prosijo že nad 20 let. In ko Bem, pravi govornik, hodil od Poncija do Pilata, da so v Žireh, na Ledinah in v Logatcu dobili podpore za mlekarske zadruge, tedaj je bila to edino le liberalcev zasluga!? Konečno pravi govornik: Liberalni vodja je Svatoplukovo oporoko imenoval zvezo samih tepcev, ki se zlomi kakor preperela slama. Torej tepci so, ki žele močan in samozavesten narod slovenski! Preperela Blama so, ki ljudstvu zahtevajo pravic, ki narodu branijo domovja. Nasprotniki so nam Italijani, neprijatelji so nam Nemci, toda najhujši sovražnik naroda našega je prepereli liberalizem, ki koplje grob naši skupni domovini. Narod naš pa je še zdrav v svojem jedru in vrgel bode liberalno preperelo slamo pod noge. In tedaj bode v istim svoboden in zmagoslaven 1 (Živahno odobravanje.) Dr. Krek za splošno volivno pravico. Dež. poslanec dr. Krek je v lepem govoru opisoval opravičenost zahteve po splošni volivni pravici. Matatija je rekel svojim sinovom: »Prijatelji, pojdimo v gore in od tam napadimo sovražnika!« Tudi mi se družimo b svojim poštenim ljudstvom po naših gorah Da je ljudstvo naše v velikanski večini pošteno, pričajo tudi liberalci, ki morajo hinavsko klanjati, kadar pridejo med to ljudstvo, svojo glavo pred sveto vero. Saako pravico hočemo pri volitvi. To bakljo jomo držali po konci in če nas ne bodo razumeli, pokazali jim jo bomo pod nos, da bodo tako videli, kako se neštete množice izražajo soglasno za splošno volivno pravico. Enako pravo hočemo, da se bo v Avstriji pokazalo, da krščansko ljudstvo še ni izumrlo. Izčistiti se mora politično ozračje, da bo liberalcem nemogoče stresati hinavščino mej ljudstvom. Vsak naj velja toliko, kolikor stori za ljudstvo. Ca smo mi »klerikalci« sovražniki ljudstva, je pot splošne volivne pravice pot, da sa nam izvijo vajeti iz rok. Stranka složna. Dr. Krek pravi, da je duhovščina združena kot trdna veriga. Vsi smo edini, zave damo ae pa tudi te svoje moči. Ta mož, dr. Šusteršič, ki predseduje današnjemu shodu, je ljubljenec naše stranke, in po pravici rečem, da preko naših trupel gre pot do njega. Ker brani ljudsko pravico, zato smo ob njegovi strani. Nihče nas ne bo razdvojil. Moti se, kdor misli, da bo to šlo z zabavljanjem proti dr. Šusteršiču. Naša veriga ostane močna, in pripravljeni nismo trpeti za svoje prepričanje samo ječe, ampak tudi smrt. Kdor se proti tej sili bojuje, naj pomisli, da ni šala, kar dela O tem naj bo prepričana vlada in tudi ubogi liberalec, ki se drži fraka svojega šefa Nemca. Vsakemu svobodo. Roko sprave smo pripravljeni podati vsakemu sovražniku , kdor stopi na tla splošne volivne pravice. Vsakemu pravico agitacije, vsakemu svobodo na r stališču splošne volivno pravica! Potem ko bo vsak imel enako pravic, potem pojdimo veselo v vojsko, in prepričan sem, da bodeta tako, kot streta muho valarja, strla liberalizem katoliško ljudstvo in socijalna demokracija. Navdušenje zborovalcev po dr. Krekovem govoru za splošno volivno pravi c o je bilo velikansko. Ljudstvo je sprejelo to kot svoje nadelo in s veseljem bode nadaljevalo boj za to svojo pravico. Kljub opetovanemu pozivu se ni nihče oglasil proti izvajanjem poslancev. S o > glasno je vzdignilo nad 700 mož roke za zaupnico našim poslancem ter jih pozvalo, naj vstrajajo v boju za ljudske pravice. »Živio« klioi poslancem doneli so od vseh strani. Katoliiki Slovenci sa zastavo, ki ima tudi črno barvo. Dr. Šusteršič je zaključil veličastni shod, povdarjajoč, da je dr. T a v č a r v Trstu izrekel, da v narodni naši zaBtavi ni črne barve. S tem je menda hotel reči, da za zastavo, ki ima črno barvo, on ne gre. Naš narod pa se zvesto oklepa tudi zastave, ki ima v sebi črno barvo. To zastavo mi ljubimo in za to črno-rumeno zastavo naSega cesarja gremo, če treba, zanj v smrt! Zato kličemo: Živio cesar Franc Jožet I. ! Ob teh besedah je nastal pravi vihar navdušenja. Ljudstvo se je odkrilo, klobuki so leteli v zrak in iz VBeh grl je donel mogočno trikratni »živio«-klic ljubljenemu vladarju. Sklep — liberalna onemoglost. Tako smo zborovali. Ljudstvo je spoznalo, da naši poslanci resno in pošteno mislijo in delajo. To je peklo najbesnejše liberalce, in bobnali so skupaj svoje verne, da bi naše poslance pri povratku — napadli. A niso dobili za to m o ž. Raznesli so glas, da se naši poslanci ne bodo upali zvečer iz Ži-rov. A tudi tega ne bodo mogli poročati »Narodu«. Poslanci so se odpeljali ob pol 8. uri zvečer spremljani od »živio«-klicev množice, ne da bi Be bali liberalnih groženj. Na Dobračevi je stalo samo par lantinov, ki bo s slabimi glasovi čivkali : »Živio Tavčar!« Smejali emo se tej onemoglosti liberalcev, ki se napihuje tako, da bo Bkoro — počila. Pomilovaje liberalce za tako žaloBten nastop njihovih zapeljancev smo se vnovič uve-rili, da tudi v Žireh se proti stranki, ki nastopa s posurovelostjo, brez idej in brez načel, mora zgoditi preobrat. Veselo znamenje za to je dejstvo, da se je mogel vršiti v Žireh tako sijajen shod katoliško-narodne stranke. Liberalci so izgubili s tem že eno bitko v Žireb, bili so klaverni in jezni, ker so čutili, da je bil medved v svojem glavnem brlogu tepen. Nagodbene konference. Včeraj popoldne ob 2. uri je dospel ogrski ministerski predsednik Szell s svojega posestva v Ratotu v Budimpešto, kjer se je pod njegovim predsedstvom ob 4. uri vršil ministerski svet. Pečal se je očividno z nerešenimi točkami nagodbe in avtonomnega carinskega tarifa, kajti danes zjutraj se je podal Szell s svojimi tovariši resort-nimi ministri na Dunaj, kjer sa nadaljujejo konference o nagodbi. Zanimivo je, da Be oficielno še vedno govori samo o nadaljevanju pogajanj in ne o konečnih konferencah. Morda Be jim v višjih krogih že sedaj dozdeva, da se res ministri danes ne snidejo zadnji pot in da bo treba še več sestankov, predno bota na jasnem Koerber in Szell. Kulturni boj v Franciji. Iz včeraj objavljene vsebine najnovejšega Cambcsovega načrta je posneti, da se letos otvori mnogo verskih zasebnih šol, ki bo kajpada še dopuščene, dokler se ne uveljavi napominani Combesov zakon. Potem seveda bodo katoličani oropani tudi te svobode, da bi smeli iz lastnega ustanavljati in vzdržavati katoliško šole in s tem priskočiti državi na pomoč na šolskem polju. No, katoliki ne obupujejo. Zaupanje v božjo pomoč jo privedlo minulo nedeljo petinšestdeset tisoč katolikov iz vseh j občin okraja Lesneven k M. B. v Le Folgcct. ' Na prostem so imeli božjo službo, ter so v nagovorih navduševali za vztrajnost v hudem boju. Priporočalo se jim je pa najiz-datneje sredstvo: molitev za šolske sestre. — Major Leroy-Ladurie pride pred vojno sodišče 26 t. m. Zagovarjal se bo radi enakega »prestopka«, kakor Saint Remy. Sodišču bo predsedoval general Maux. Combes proti Pelletanu. Francoski ministerski predsednik je bil te dni v Martliji, kjer so mu volivci priredili časten banket. Pri tej priliki je Combes imel politično važen govor, ki se je nanašal na inana govora ministra Pelletana. Opravičeval je najprej postopanje vlade ob vprašanju redovniških šol, potem je pa zatrjeval, da vlada skrbi za to, da se ohranijo dobre razmere med Francijo in drugimi državami. Slednjič se je Combes dotaknil agitacije, ki je navstala proti vladi radi Pelletanovih govorov. Dejal je, da Bta bila dotična Pelleta-nova govora le navadni izjavi brez političnega pomena. V imenu vlade sme govoriti le ministerski predsednik in v stvareh vnanje politike tudi minister za vnanje stvari, ostališ ministri se pa smejo brigati le za svoje re-sorte ter da vsled tega govora ministra vojne mornarice ni smatrati za vladini izjavi, katerima bi bilo pripisovati kaj važnosti. Zanimivo na tem opravičenju ministerskega predsednika je to, da sicer obžaljuje, da jo zgovornemu Pelletanu nekaj »ušlo«, a da se vendar Combes izogiblje decidirani izjavi,, da ministerstvo v svoji celoti drugače Bodi, nego Pelletan. To pa je ravno glavno. Eno ali drugo je važno: ali se ministerstvo prin-cipijelno strinja z onimi izjavami, a si iz taktiških ozirov ne upa očito in naravnost povedati tega; ali se pa ne strinja in jih celo obsoja — a si zopet ne upa naravnost povedati tega. V enem in drugem slučaju pa se ministerstvo, toli »močno« proti redovnicam, se svojim vedenjem ne kaže posebno jakega. — Vkljub temu se sme Pelletan tolažiti, da jo je dobro dobil po ustih, od svojega šefa. V vsaki drugi državi bi si minister nič več ne upal v svoj urad, Pelletan pa mirno čaka, kedaj ga vržejo iz kabineta. Iz brzojavk. Vsenemški strankarski shod. V Olomucu se vrsi 5. okt. sestanek vseh vsenemških zaupnikov na Moravskem. Govoril jim bo mej drugimi posl. W o 1 f. — Podžupan Kauffmann zopet demisioniral. Borolineki drugi podžupan Kauffmann je v posebnem pismu iznova izjavil, da ne sprejme izvolitve za drugega podžupana. To Be je zgodilo radi tega, ker ga vlada noče potrditi vkljub opetovani zopetni izvolitvi. — Konkordat v Španiji. Sagastova vlada je odgovorila na znano noto Vatikana. Vlada je zadovoljna z imenovanjem posebne mešane komisije v svrho znižanja proračuna za bogočastje. — Angleška akcija v J u ž. Afriki. Angleška vlada namerava zgraditi ob južnoafriškem obrežju več novih pristanišč na stroške ondotnih kolonij. Koristila bodo pristanišča v prvi vrsti Angliji. — Nemiri ! v srednji Ameriki. Iz Willemstada I javljajo, da se je 3600 mož Castrove armade združilo z 2500 možmi Garridosovimi v Va-lenciji. Oba dela imata skupaj 12 topov ter Bta na potu v Tocuyito, da napadeta vstaše pod vodstvom Mendoze. Iz drugega vira javljajo, da je vstaški general Herrara guvernerju Salazarju izrazil željo po miru, in predlagal v tej zadevi skupne konference. — Nemška obstrukcija v če-Skem deželnem zboru. Iz Prage javljajo, da bodo v slučaju češke obstrukcije v drž. zboru Nemci vprizorili obstrukcijo v češkem dežel, zboru. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. septembra. Osebne vesti. Višji okrajni komisar g. Štefan L a p a j n e v Litiji je premeščen k okr. glavarstvu v Ljubljani, na njegovo mesto pride g. Anton Klein. — Okrajni komisar grof K ii n i g 1 je poklican k dež. vladi. - Okr. glavarstvu v Litiji prideljeni brambovski evidenčni asistent g. A. Križ je premeščen v Ljubljano, na njegovo mesto pride Mat. Trampuš iz Maribora. Volitve na Štajarskem so razpisane za dež. sbor. Slovenci si bodo seveda v vseh •pod. štajerskih kmečkih okrajih postavili •voje kandidate. Vprašanje je le, kaj naj etore v mestnih okrajih. „Siidst. Presse" piSe: V mestnih okrajih je BlovenBka zmaga nemogoča, ker so uradniki večinoma v nemškem taboru. Navzlic temu bi bilo napačno, ko bi Slovenci tudi v mestih in trgih ne postavili svojih kandidatov. V celjski in ptujski mestni skupini imajo Slovenoi mnogo glasov, ki bi pri volitvah dokazali, da spodnje-štajerska mesta niso izključno nemška. Udeležba pri volitvi pa bi tudi vzdramila mnoge narodne zaspance. V vsakem oziru bi se torej priporočalo, da se tudi za mesta in trge postavijo kandidatje. Tako imenovani list. Koledar katol. tiskovnega društva sa 1 1903 se je društvemkom razposlal Ako bi morda komu ne bil došel, blagovoli se oglasiti zanj. Neudom stane v »Katol. Bukvami« v Ljubljani koledar 2 K 30 v. Kdor kot ud vnovič pristopi »Katol. tiskov, društvu«, dobi lepo knjižico brezplačno in franko. Shod »Marijinih družb" v Pe-trovčah na Štajerskem bo dno 7. o k -t o b r a. Isti dan bo ondi več sv. maš. Ob osmih bo pridiga in sv. maša, ob desetih bo Blovesno opravilo, katero bodo imeli milostivi g. opat celjski. Umrl je v Celovcu okr. živinozdravnik gosp. PavelLipold. — V Gradcu je umrl c. kr. vladni svetnik in bivši profesor na ondotni tehniki gosp. Rudolf baron K u 1 m e r. — V Rsdgoni je umrla v 80. letu svoje staroBti vdova okr. glavarja gospa Kristina Schonwetter. — V Mariboru je umrl trgovec g. I. M e r i o , star 81 let. Trgovska šola gremija trgovoev ae prične dnč 28. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludno. Istega dnč ob 7. uri zjutraj se bodo polagali ponavljalni izpiti. Vsprejemalo in vpisovalo se bode nove gojence početkom od 23. t. m. v pisarni trgovskega gremija, Krojaške ulice št. 5, II. nadstroje. Hrvaški pisatelj Radič obsojen. Nemški listi poročajo, da je sodišče v Zagrebu obsodilo hrvaškega pisatelja g. S t j e -pana R a d i č a v šestmesečno težko ječo. Obdolžili s • ga »hujskanja proti Mažarom.« — Uradnik G u i s i č je obsojen na 14 dnij v ječo. Nemški kandidat za celjski mestni okraj. Nemci so za deželnozborske volitve za celjski mestni okraj postavili kandidatom Morica Stallnerja. Graški občinski svet in katoliška dobrodelna društva. Graški listi javljajo, da bo župan sistiral zadnji sklep o odklonitvi podpore dobrodelnim društvom in dal predlog še enkrat na glasovanje. To je bržkone posledica zadnjega protestnega shoda. Iz Mokronoga. Porcijunkula na Žal. Gori se je izvrstno obnesla, do 1200 je bilo obhajancev, in nedeljo Ž. M. B. popoldne slovesna zadostilna procesija okolu cerkve. Se ljubi ljudstvo Mator Božjo, od vseh krajev je prihitelo in pokazalo, da je verno, udano Bogu in nebeški Materi. Bog plačaj vsem spovednikom, kateri so prihiteli od vseh strani. Na svidenje pri M. B. leto osorej ! Ustanove za uslužbence južne železnice. Kakor vsako leta, razdelili se bodo tudi letos razni dohodki od ustanov za pomoči potrebne, onemogle nekdanje uslužbence južne železnice, oziroma vdove in sirote. Prošnje v to svrho oddajo naj sa najkasneje do 30. oktobra t. 1. pri načel-ništvu južne železnice tu, kjer se izvedo tudi natančnejša poročila. Novo posojilnico po Raifeisenovem sistemu so ustanovili v Blagovici za brdski okraj in občino Kolovrat. Načelnik posojilnice je tamošnji župan g. Fr. Pistotnik. Obširnejšo poročilo jutri. O nesreči v vevški papirnioi se nam še poroča : Valjarji za obe roki so prijeli v soboto popoldne 19 letnega Alič Franca, delavca v papirnici v Vevčah. Hotel si je posušiti obleko na valjarjih, na katerih se papir suši'in ki so vsled tega zelo vroči. Ker pa ti valjarji gredo vedno okrog, mu je potegnilo med nje dotično obleko, in ko je hotel obleko potegniti nazaj, mu je prijelo tudi roke. Visel je 12 minut za roke na va-linriih dokler mu niso prišli na pomoč. Roke mu je zmečkalo, a revež je tudi hudo opečen. Dr. vitez Bilinski, guverner avstro-ogrske banke, pride dne 27. t. m. v Za greb, da ondi pregleda podružnico banke. Tečaji za zdravljenje jeoljajofilh otrok Po razpisu c. k. ministerstva za uk in bogočastje se bodo vršili tudi letos na Dunaju štirje tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Teh se morejo udeleževati tudi Ijudsko-šolski učitelji, da se nauče dotične metode. Tečaji bodo trajali pet tednov. Oglasiti se je za udeležitev pri okraj, šolskem svetu mesta dunajskega uradnim potom najkasneje do 1. okt. t. 1. Dovlačnica h kamenolomn pri Skofji loki. Od kolodvora v Škofji loki do kamenoloma pri mestu hočejo zgraditi normalnotirno parno dovlačnico, da bodo dovažali gradivo za gradnjo železnice Ce-lovec-Gorica-Trst. Politični obhod se vrši dne 14 okt. Živega srnjaka so v nedeljo vjeli na travniku pri Gor. Ponikvah poleg Trebnjega. Srnjak je bil obstreljen v desno zadnjo nogo, zato ni mogel ubežati. Ljubljanske novice. Poročil se je v križevniški cerkvi gosp. Herman Scaria z gdč. Antonijo J a m š e k iz Ljubljane. V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z južnega kolodvora 146 oseb. Prenočevanje v svinjaku. V svinjaku sta prenočevala dva postopača. Policaj ju je zbudil in vzel seboj na rotovž. Spala sta v Kramarjevem svinjaku na Dolenjski cesti štev. 5. Višnjegorska teleta. Ivan Radi, posestnikov sin v Vjšnii gori, je pripeljal včeraj zvečer na vozu 13 telet v Ljubljano. Ko je s Karlovske ceste zavil na Gruberjevo cesto, se je voz prevrnil in podrl njega pod se. Teleta so ušla z voza, pa so jih ujeli. Radi se je na roki neznatno poškodoval. Prijet begunec. Prijeli so v Ljubljani čevljarskega pomočnika Lovrenca Bitenca, kateri je ušel iz zapora v S'iof|i loki. Cirkus Enders naznanja danes na le pakih, da jutri priredi tu svojo zadnjo predstavo. Sodni oficijal Som zopet v Ljubljani. Včeraj zvečer so pripeljali z meSanim vlakom orožniki v Ljubljano pobeglega sodnega oficijala in bivšega ječarja na Žabjaku Vincenca Sorna. Izročili so ga deželnemu sodišč" v zapor. V Spodnji Šiški je padla včeraj popoludne truga za gramoz na 7 let starega Jožefa Bermaneka. Težka truga je zlomila dečku desno nogo. Napad z nožem. Fijakarski hlapec Franc Lekše je danes ponoči na zaloški cesti z nožem sunil v hrbet (ijakarskega hlapca Ivana Grila, ker ta ni hotel iti ž njim v kavarno v Vodmatu in je še njegove tovariše nagovarjal, naj gredo raje v mestno kavarno. Ivana Grila so prepeljali v bolnico. Franc Lokše je pobegnil iz službe in iz Ljubljane. Izgubljene stvari. Na poti od kavarne »Valvasor« na sv. Petra cesti in po Kolodvorskih ulicah je zgubila včeraj zvečer neka narednikova žena zlato uro in srebrno verižico. Našla jo je neka dama in jo po slala na policijo. — Na Dunajski cesti je bila najdena majhna broška. — Na Mestnem trgu je zgubila neka gospodična zeleno torbico, v kateri je imela nekaj denarja. V bolnico je bil danea dopoludna pripeljan Ivan Japelj, hlapec v Vnanjih goricah. Posestnikov sin Franc Pezdiro ga je danes ponoči z gnojnimi vilami napadel in ga na glavi nevarno ranil. Društvena godba je v soboto že igrala pod vodstvom novega kapelnika g. I g. N o v a č o k a, ki je došel iz Trsta. Godba je res dobro igrala in občinstvo je glasno izražalo svojo zadovoljnost. Le tako naprej 1 Dogodbica s prstanom. G. Avgust To-mažič, trgovski agent na Marija Terezije cesti, je meseca majnika letos zgubil brilant vreden 500 K Ta brilant jo dobil včeraj pri zlatarju Frančišku Meisetzu na Mostnem trgu, ko si je šel kupit nov prstan. G. Mei-setz je sicer prvotno trdil, da je prstan s kamnom kupil na Dunaju, a ko mu je g. Tomažič dokazal, da je brilant, ki jo v kamnu, njegov, Be je udal, da je kamen kupil pred nekaj dnevi od neznanega Hrvata, kateri se pa še nahaja v Ljubljani. G. Tomažič je vso zadevo naznanil policiji in ta jo že včeraj zvečer poizvedela, da je prodal brilant Meisetzu za 210 kron brezposelni pisar Ladislav pl. Hervoič, ki biva še le od 9. t. m. v Ljubljani. Hervoič jo pravil, da je prstan našel na cesti nasproti dirkališču, kjer pa g. Tomažič ni hodil takrat, ko je prstan zgubil. Policija je pl. Ilorvoica izročila doželnernu sodišču. Knllževnost in umetnost. Herderjev konverzacijskt leksikon je z 20. snopičem dokončal prvo knjigo, ki «ega do besede »Bonaparte« ter šteje 1740 kolumn. Oprava knjige je v tekstu in v ilustracijah taka, da je nagromadene na majhnem prostoru, kar mogoče največ tva-rine. Vsebina je izborna. Tu se ne podajajo le liberalne fraze brez kritike, ampak tudi v takih vprašanjih, kakor je n. pr. descendenč. teorija, se pametno kritizirajo nauki, ki se naštevajo. — V verskih vprašanjih je ta leksikon sicer eksakten, a obravnava le to, kar je za splošno izobrazbo neobhodno potrebno. V tehničnem in znanstvenem oziru je vreden vsega priporočila. Celo delo bo obsegalo 100 snopičev po 60 h, ki bodo dali osem knjig po 12 K. Mesečno izideta 2—3 Bnopiči. Al. Haruzin: Naoionalnaja evolucija Slovincev. Ottisk iz »Russkago Veitnika«. S. Pe-terburg. 1902. Slovencem že znani ruski pisatelj Al. Haruzin je priobčil v »Ruskem Vostniku« študijo o narodnem razvoju Slovencev. splošno stoji pisatelj na ruskem pravoslavnem stališču. Zato tudi narodni razvoj sodi po tem stališču. Z uniatstvom ni prav zadovoljen g. pisatelj, pač pa ga smatra kot prehodno stopnjo za pravoslavje. Sploh naglaša proti katolicizmu vedno »nacionalno« cerkev. Ako odračunamo te hibe, moramo priznati, da je g. Haruzin nabral mnogo prav dobrega gradiva. Kar piše z gospodarskega stališča, je večinoma dobro in kaže bistro oko pisateljevo Posebno pozornost obrača g. pisatelj na Trst in s pravo ljubeznijo se bavi z »ruskimi kružki«. Že limo, da bi g. pisatelj še natančneje spoznal naše netranje razmere ter zlasti proučil delovanje katoliško narodne stranke iz njene organizacije in njenih del. Potem bo o marsičem modificiral svoje splošno izražene nazore. Slovensko gledališče. Iz pisarne Dramat. društva so nam poroča : Prihodnjo soboto, 27. t. m., se začne z dramsko noviteto gledališka sezona 1902/3. Dramsko osobje je začelo s svojimi izkušnjami že 1. t. m. ter naštudira do otvoritve sezono 4 novitete, ki pridejo na vrsto v mesecu oktobru. Opera pripravlja dve noviteti. Ta teden se začno ensemble vaje z vsemi solisti in z zborom, ki je deloma prenovljen. Ženski zbor je dobil dobro zborovoditeljico. Solisti, prvi pevci in pevke so dospeli že minoli teden v Ljubljano Ker jim je odbor že med počitnicami doposlal vse uloge v objavljenem programu oper, so aolu-ti svoje naloge do malega že sami naštudirali. Abon-nement na lože ter parterne in balkonske sedeže sprejema dnevna blagajničarica, gospa Šežarkova. Predstave slovenskega gledališči se bodo vršile sledeče dneve: 27., 28. in 30. sept.; 8., 5., 7., 9, 11., 14., 17, 19 ,21., 23., 25., 28. oktobra; 1., 2., 4., 6., 8., 11., 14., 16., 18, 20, 22., 25, 28. in 30. nov. Nadaljni dnevi se objavijo pravočasno. Narodna društva naj bo pri svojih prireditvah blagovoljno ozirajo na predstave slovenskega gledališča. Cene vstopnic ostanejo lansko. Da se omogoči dijaštvu posečanje gledališča, se tudi cena vstopnio na stojišče ne zviša. Izpred sodišča. Afera Staudinger ln »Reichswehr". Poročilo lista »Reichsvvehr«, da bi bil č. g. kurat I v a n e t i č vedel in da je majorju povedal, da sta dva lista iztrgana iz matrik, ni resnično, pač pa je to konstatiral g. major B a t a j a sam. Glede vina je istina, da sta prišla Ecnst Wallburg in Staudinger h g. kuratu z eno steklenico vina. G. kurat je protestiral proti temu, a na opetovano prigovarjanje jo g. kurat vino samo pokusil ne pa izpil. Vino sta izpila na to Wallburg in Staudinger. Ker sta izjavljala, da drugi dan zopet prineseta steklenico vina, si je g. kurat to odločno prepovedal. Tudi jima je povedal, da ju več ne moro sprejeti, ker je službeno zadržan. Toliko resniei na ljubo. Z redarjem riivala sta se brata France in Jože Rsmec, oba zidarja v Ljubljani. Dne 20. julija t. 1. zvečer bilo je kaj živahno v Stružnikovi gostilni v Konjušnih ulicah, kajti zbralo se je več trnovskih fantov in druzih gostov, kjer so bili prav ži dane volje. Li brata Ilimec Bta bila nemirna ter nagajala redarju, ki je v bližini svojo službo opravljal. Ko jo pa ta o pol noči opominjal goste, da je prišla policijska ura, skočil jo Jože Remec proti redarju, silil v njega in mu grozil, da ga bodo raz trgal. Ker vsi opomini niso nič izdali, napovedal mu je stražnik aretacijo in ga prijel za roko; sedaj pa tudi France skoči bratu na pomoč, da bi ga rešil iz redarjevih rok. Položaj za stražnika je postal še bolj opasen, ko so pričeli Remčevi tovariši metati ka-monjo in polena na njega. Jožo in France Remec suvala sta ga v prsa in šelo na pomoč prišlima redarjema je bilo moč ukrotiti aretiranca. Med potjo pa je psoval Jože Remec redarie z raznimi priimki. Obsojen jo bil na 4 mesece, brat France pa na 3 me- sece težke, pri obeh z 1 postom poostrene ječe. Prijet tat. Dne 14. avgusta v noči prebudilo je iz spanja Frančiško Habič v Javorju neko sumljivo škiipanje pri škrinji. Ona pa je naglo skočila iz postelje in zagrabila nekega človeka za suknjo, ki je ravno spustil pokrov skrinje. Sedaj pa je začel tat na svojo obrambo misliti, tolkel je po svoji nasprotnici, kamor je ravno priletelo. V tem hipu pa jej skoči mož na pomoč, ki se je vsled upitja zbudil, zgrabi tatu, med tem, ko njegova žena z užigalieo tatu pod nos posveti, zakonska sta spoznala, da nepoklicani nočni gost ni nihče drugi nego 25 let stari delavec Janez Vidic iz Javorja, ki je takoj zbežal, ko sta ga izpustila. Ako bi se ne bila Frančiška Habič prebudila, bilo bi se tatu dobro obneslo, kajti v skrinji je bilo mnogo obleke in na vrhu te je ležalo čez 60 K gotovine in za kakih 20 K smodk. Na lici menta je pustil tat ležati suknjo in klobuk, katere reči so itak bile ukradene. Sodišče mu je naložilo 13 mesecev težke ječe poostreno z 1 postom na mesec. Pijani tat. Gusel Jurij, delavec v Ljub Ijani, vzel je dne 1. sept. t. 1. svojim štirim sodelavcem obleke v vrednosti 44 K Ker se ga je pa preveč navlekel, je zaspal z ukradenimi rečmi, katere je pa poskril. Spečega bo ga našli domov prišli delavci in tudi tatvino zapazili Poklicanemu redarju se iz po-četka ni posrečilo Gusela k izpovedbi pripraviti, kam da je ukradene reči skril; šele ko ga je uklenil, se je udal. Sodišče ga je obsodilo na 4 tedne strogega zapora z enim postom na teden. Tepei. V Umekovi gostilni v Klečah pilo je zvečer dne 26. maja t. 1. več fantov iz Št. Vida in okolice. Proti jutru okoli 2. ure vzdignili so so fantje, da bi šli proti domu; tu pa je nastal med mirni prepir, in nato tepež. France Krušič in France Merhar, podobar iz St. Vida, skočila sta skup pri vežnih vratih. Lojze Krušič hoče svojega brata proč potegniti, v tem hipu pa ga sune Merhar z nožem v desno roko in stegno. Štefana Krušiča Bta pa obdelavala France Merhar in Janez Jenko, mesarski pomočnik iz St. Vida, ga suvala s črevlji in tepla po obrazu. Dobil jo pa tudi blizu desne črevnice dve ubodlini, katerih ena je smrtno nevarna. Merhar je bil obsojen na pet r>.esecev težke ječe, poostrene z enim postom na mesec, Jenko pa na šeBt mesecev ječe. Zlat prstan * briljantom je vzela Jera Novak, kuharica v Ljubljani, svoji go-spej iz kasete v vrednosti 140 K. Vprašala je nekega tukajšnjega zlatarja za njegovo vrednost, češ da ga je od neke ženske kupila ; ta pa je poklical redarja in temu je izprva ravno tako povedala, kakor zlatarju, kasneje pa je rekla, da ga je našla doma med durmi gospodovega stanovanja. Zagovarja se, da je ob času, ko je pospravljala pred sobo, našla prstan pod slamo, katerega jo potem pobrala in spravila v svojo denarnico, da pa o tem ni nikomur nič povedala. Po pričah pa se je dokazalo, da jo obdol-ženka prstan vzela iz nezaklenjene kaseto v odsotnosti njene gospe, in sodišče jo je zaradi hudodelstva tatvine obsodilo na 6 tednov ječe. „Pa glih nikamor ne grem", je rekal tesar Jožef Bricelj z Gline mest. policijskemu komisarju o priliki, ko je stal maja meseca z 10 drugimi delavci ob uhodu v Sodnijske ulice tik Dunajske ceste, da bi skupno zabranili drugim delavcem iti na delo. Komisar ga je pozval, da se naj odstrani. »Pa glih ne grem«, mu je ta odgovoril, »le zaprite me, pa še ženo ip otroke redite. To naj nam dajo, kar zahtevamo; moni pa nobeden nič ne more, če tu stojim«. Obsojen je bil na 14 dni ostrega zapora z 1 postom na teden. Obdolžen, da je svojo Seno umoril, je stal pred celovškimi porotniki neki 7 4 ■ letni posestnik Jurij II a r 11. Obdolžili so ga, da si je hotel tako prilastiti ženino premoženje. Porotniki so potrdili samo vprašanje o uboju, na kar jo bil Hirtl ob sojen na 4 leta težke ječe. Izgredi na Hrvaškem. Radi demonstracije v Vrabčah pri Zagrebu se je moralo V soboto zagovarjati pred zagrebškim so diščem 12 obtožencev. Deset obtožencev je bilo oproščenih Kot vodja demonstrantov označeni Blažekovio in šo neki drug obtoženec sta dobila vsak eno leto težko ječe. Državni pravdnik jo naznanil ničnostno pri tožbo. Tudi obsojenca sta isto storila. Miške. D o v i č, delavec, je metal 2. t. m. na po licaje kamenje. Dobil jo 4 meseca težke ječe. Ilazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Stara poročenca. Na Dunaju se je v nedeljo poročil 761etni posestnik Mo rio Komrovsky z tflletno posestn ca Jožefu Weinrank. Preteklo leto je Komrovski pra znoval svojo zlato poroko s prvo ženo, ki jo pa nodavno umria. Njegov 61 letni sin j«; prisostoval pcroki. — Novo čefikogle-d a 1 i š d e se otvori 27. t. m. v Planu. -- Kolera v Aleksandriji poje rjuje. — Prepovedano poljub o-vanje rok. Okrajni šolski svet v Roki canu je odredil, da šolski otroci ne smejo iz zdravstvenih ozirov sedaj nikomur več po ljubovati roke — Zastrupljen škof. okofa v Aradu, grofa Nikolaja Sz» april ........u Koruza za september....., , , maj (1903) . . . . „ (Bfektiv.) Dunajski trg. Plenica banaSka ....... K » juine iel........ M ......... Ječmen s „ •••••• B » ob Tisi........ Koruza ogerska . . , . . . „ Cinkvant , ........ Ovei srednji......... Fiiol ............ 687 712 6-11 6-27 5 65 6-92 5-51 7 40 7-15 6-24 580 5-75 605 6-50 610 7-76 6-43 669 595 5-97 6-88 713 612 6 28 5-66 694 5-52 7-76 7-60 6 65 7-25 7-76 616 6-75 6.35 1-50 11113 1-1 Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube naSega ljubljenega sina, oziroma brata Avgusta Bajca nam je blažilo neizrekljivo žalost vsestransko sočutje, ki so ga pri tej priliki izkazovali lju-hljanski znanci nepozabnemu ranjkemu. V prvi vrt ti se zahvaljujemo ravnateljstvu in članom učiteljskega zbora c. k. učiteljišča, ki so ga spremili do kolodvora, ter učiteljskim kandidatom, ki so se v ginljivih pesnih poslovili od dragega jim sošolca. Hvala bodi tudi vsem drugim, ki so ranjkega spremili na zadnji poti. Druiina Bajčeva ▼ Rentah. Dunajska borza dnd 23. septembra. Skopni drfcavni dolg v notah.....101-15 ikupni drlavni dolg v srebru.....101-_ Avstrijska zlata renta 4%......121-10 Avstrijska kronska renta 4 %.....10010 Jgerska zlata renta 4*.......120 fiO )gersk& kronska renta i%............98 05 IvBtro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15-92 ireditne delnice, 160 gld. ...... 687.25 U>ndo>» vista .....................239-57'/, Semški dri. bankovci za 100 n. nein dri.velj. 117-021/« iO mark............23*42 10 frankov (napoleondor) . .... 19 07 Italijanski bankovci . . , •..........94 80 1 kr. cekini...........1130 Zahvala. 1012 1"1 Za mnogoslransko ganljivo sočulje, izrečeno nam povodom smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeti, gospoda Ivana Vrhovca c. kr. profesorja na c. kr. drž. gimnaziji pot<>m za lepe darovane vence, za mnogo-brojno spremitev pokojnika k večnemu počitku in za ganljive pogrebne žalospeve, izrekamo vsem udeleženepm, sorodnikom, prijateljem in znancem, dijakom, pevcem profesorjem in ravnateljem, zlasti g. ravnatelju A. j Senekoviču, srčno zahvalo. Žalujoči zaostavljenci. Radi družinskih razmer proda se prostovoljno, J* posestvo v Hrastniku, v prijaznem kraju. Obsega 24 mernikov posetve, gozd ob-raščen z borom in bukvami; travnik in potrebna gospodarska poslopja. 1C63 5 —4 Več se poizvč pri Ivan Mal-u v Pečah, p. Vače. »Duhovni pastir" sp kuni in 8ioor: 2' 3 49> 10»m» °° 12, 13, 14 letnik Cena, letnik in nasiov oddajatelja naj se naznani upravništvu „Slovenca". U02 3—1 *3šccm izurjenega sfmografa ©r. cJosip Sernec v 6ctju. 1108 1-1 5« ^oljarica • v v za ztipni^es. Kje, pove upravništvo našega lista, kakor tudi druge podrobnosti. 1105 3—2 Emajlna glasura, ^Vp"? mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, 2e-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim dd porcelanu slično prevlako V škatljicah po V« in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEBL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—5 Kuharica dobro izurjena, išče službe; * ' najraje v kako župnišče. Va- jena gospodinjstva in poljedelstva v vsakem obziru. Lahko se skaže z dobrimi in večletnimi spričali. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Edvardina Kramberger, p. Loka pri Zidanem mostu, poste restante. 1101 3-3 FERSAN-OACAO je Železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vpraštti zdravnika. 6,8 50—17 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v Ljubljani. 1110 6-1 Naznanilo in priporočba. Cenjenemu p. n. občinstvu, gg. pisateljem in založnikom, sl občinskim uradom, krajnim šolskim svetom in Šolskim vodshom, gg. odvetn.kom in netarjtm, trgovcem in podjetnikom ter raznim uradom vljudno naznanjam, d» sem otvoril čisto na novo z naj-modernimi stroji, črkami in okraski oskrbljeno fiskarno knjig in umefnin v Ljubljani, Dunajska oesta 0 in da tu izvršujem vsako v tiskarsko stroko spadajoče delo. Priporočam se za blagohotna naročila z zagotovilom točne, fiae, solidne in cene postrežbe. T)ragctin gribar. A\ H Nad 300 000 v rabi Spretni zastopniki se povsod sprejmo! Svetovnoznani Nad P00 prvih odlik. \ XSr Alfa-Layal-Separator-ji Je dobiti so najboljši posneroavcl smetane. v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov u eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ tudi vsi drugi stroji In priprave za mleknrstvo. Popolna naprava za led in hladenje ^S,6- klavnice in mesnice, pa za čokolndnlce, od 450 do 300.000 kalorij. Kajceneja ln najpopolnejša hladilnica. Akcijska družba Alfa-Separator, Sftl™kllu81" , Podružnico: RudlmpriU, V., Bathorj ntza 4; Prag*, Petrora ulica S3-II. ^^^ * Zaloga za južne dežele: T Gradcu, Annemtrasse S6. Ceniki, podufno brožure, proračuni in načrti za mlekarne na raipolago. SrSt se daje T Tsoh zadevah mlekarstva. Zahteva naj so naj Btrokovni list „Alfa-MiUhcilungen" brezplačno. Spretni zastopniki se povsod sprejmo 1