Glasilo Občine Logatec
april 1995
letnik XXVI
Občina Logatec med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti
Podobno kot so se vse nove občine v prvih dneh in mesecih svojega delovanja srečale z mnogimi težavami, si je tudi občina Logatec utirala prve korake nove organiziranosti z velikim naporom. Občina se je znašla v primežu nedorečene zakonodaje in velikih apetitov države, ki si želi na lokalni ravni utrditi svoje interese. Še predno se je občina uspela konstituirati, je država prenesla na Upravno enoto večino kadra nekdanje občine. Za nemoteno delo občinske uprave je prehod kadra na upravno enoto imel precej negativne posledice. Kot župan sem se ta,ko čez noč znašel v vlogi nekdanjega izvršnega sveta kot celote, predsednika skupščine ter upravnega delavca hkrati. Istočasno z dnevnimi opravili je bilo potrebno takoj pristopiti k organizaciji občinske uprave in pripravi prostorov za njeno namestitev.
Pričakoval sem, da me bodo nekatere stvari v delu mojih predhodnikov počakale nedorečene in tudi nedokončane, vendar me je njih obseg in vsebina krepko presenetila. Takojšnje reševanje negativnih posledic podedovanega stanja brez učinkovite podpore občinske uprave, ki jo takorekoč do aprila ni bilo, me je v
nujnosti, da občina nemoteno deluje, zaposlilo preko celega dne. Prav zaradi sprotnega reševanja nujnih zadev je ostalo marsikatero od množice pisem brez odgovora. Vsem, ki Vam nisem uspel odgovoriti, se opravičujem. S prihodom upravnih delavcev so se pričele reševati tudi vse vaše želje in prošnje.
Izgradnja osnovne šole v Rovtah je kljub večkratni slavnostni otvoritvi dočakala moj prihod v nezavidljivem stanju. Dokončanje te investicije vleče za seboj polno težav, in od veliko nas je odvisno, kakšna bo ta šola pričakala prihod učencev v septembru.
Kot bumerang se vračajo izsiljene stvari v ponovno reševanje, kot je to primer uporabnosti nekaterih prostorov na Notranjski 14.
jurišna asfaltiranja cest konec lanskega leta prinašajo cel spekter nerešenih problemov in veliko prizadetih ljudi išče odgovor in rešitev pri županu.
Investicija Notranjski radio je že v prvih dneh mojega službovanja na občini pokazala, koliko težav bo še sledilo zaradi slabo izbranega izvajalca del za postavitev radijskega oddajnika.
Slabo vodena in usmerjena izgradja industrijske obrtne cone vleče za seboj cel niz spornosti, kar ima za posledico, da imajo največ težav prav investitorji, ki so večino obveznosti do občine že poravnali. V delovanju stanovanjskega sklada in gospodarjenja s sredstvi, ki so bila namenjena za izgradnjo stanovanj, je bilo v minulem obdobju storjenih več nepravilnosti. Te nepravilnosti bodo slabo vplivale na uspešnost stanovanjskega gospodarjenja v letošnjem letu.
Z omenjenim podedovanim stanjem v občini sem se soočil kot realnost. Moja želja je, da se to stanje z najmanjšimi posledicami popravi ter nadaljnji razvoj občine pelje z več poštenosti in odgovornosti.
Veliko občanov se obrača name z zahtevo po reviziji poslovanja mojih predhodnikov. Res je, da se iz dneva v dan pojavljajo argumetni, ki delujejo v prid zahtevani reviziji stanja za minulo obdobje, vendar sem dal najprvo prednost vzpostavitvi občinske uprave.
V obdobje, ki je pred nami, želim prvenstveno vnesti med ljudi čim več miru, če pa bo potrebno, bom zahteval tudi revizijo stanja za nazaj,
čeprav menim, da je občini Logatec že Možinova hiša prinesla dovolj slabega glasu.
Z aprilom se je občinska uprava skoraj v celoti kadrovsko okrepila, kar pomeni, da bo občina v celoti obvladovala dela, ki sodijo v njeno pristojnost. Pomembno pri tem je to, da morajo in tudi bodo strokovni in upravni delavci v občinski upravi opravljali delo, ki jim je zaupano, le v pogledu profesionalnosti in strokovnosti. Moja želja in naloga je, da se sedaj intenzivno posvetim nalogam, ki so za razvoj občine bistvenega pomena.
Proračunsko leto 1995 bo tudi v občini Logatec tako, kot v večini novih občin nekoliko skromnejše; vendar pa bo to leto odločilno vplivalo na preobrazbo občine kot lokalne skupnosti. Z novo vsebino se bo za daljše obdobje zakdličila občina, ki bo kvaliteto življenja ljudi v veliki meri oblikovala sama.
Spoštovane občanke, spoštovani občani, dovolite mi, da na koncu vse prav lepo pozdravim z željo, da bo med nami veliko razumevanja in miru.
Župan občine Logatec Stanislav Brenčič
Javna varnost v minulem letu
Zakon o notranjih zadevah opredeljuje javno varnost kot varovanje življenja ljudi in premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, urejanje in nadzorovanje prometa na javnih cestah, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom, varovanje določenih oseb in objektov, dajanje nujne pomoči za odpravo posledic nevarnosti ob elementarnih in drugih nesrečah, in opravljanje zadev, povezanih z uresničevanjem predpisov o tujcih.
Zakon tudi nalaga policiji, da skrbi in ukrepa tako, da se ohranjajo dobre varnostne razmere.
Splošna varnost ljudi in premoženja je v naši občini, tako dejansko, kot glede na statistiko, zadovoljiva. Izboljšalo se je varovanje podjetij in drugih javnih objektov, varovanje zasebne lastnine pa še ni zadovoljivo. Tudi varovanje okolja po merilih kršitev ni vprašljivo.
Poročilo logaške policijske postaje o varnostnih razmerah in delu v minulem letu objavljamo v tej številki Novic pod naslovom "Najmanj prometnih nesreč ob ponedeljkih".
Samo, da bi se svobodno gibali
Maš
Ob letošnjem spomladanskem sejmu Alpe Jadran
"Svoboda gibanja" - nagib mar-čevskega sejma Alpe Jadran na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. V tej "svobodi" je našla svoj utesnjeni prostor tudi Občina Logatec - tam nekje v slepem črevesu prvega nadstropja hale A. Pa še s kolesom se ni dalo do tja!
Rečeno je bilo: s samostojnim nastopom zunaj notranjske Aree bo promocija učinkovitejša. Ali je tako bilo, bodo še kje povedali. Na prvi pogled: med Vrhniko, Preddvorom, Bratislavo, Klagenfurtom ali Celovcem in podobnimi sosedi je težko kaj reči. Za zdaj. V tem trenutku.
Najbolj učinkovito je bilo vsekakor vabilo na tiskovno konferenco 15. sušca. Ne vem, če se je kdaj kje zgodilo, da so si vabljeni na tskovno konferenco morali vstop posebej plačati - namreč, na tiskovno konferenco! Zgodovina, bržčas tega ne pozna. Ali pač. Ne vemo še.
Pa vendar se nas je kar dovolj zbralo na sejmišču pred "notranjsko
hišo" na tiskovni konferenci, ki jo je všečno - zaradi neozvočenja premalo slišno - vodil radijski novinar Marko Skrlj, predstavitev občine s svežim zrakom in kmetijami odprtih vrat, kar je vse kot nalašč za bicikliste, pa je ljubeznivo - zaradi neozvočenja premalo slišno - predstavil logaški župan. Državni poslanci in podobni ljudje bodo opazni kdaj drugič.
Logaški vokalni kvartet (na fotografiji Andreja Žigona) je prijazno nastopil in ponudil poslušalcem svoj in logaški pevski utrip, gospa ložica Žigon iz grčarevskega kmečkega turizma pa šilce domačega. In Bog z nami.
"Živjo, gospod Rožič (Marjan, namreč, predsednik Turistične zveze Slovenije), kako je kaj?" Sva si segla v roke in malce pobesedovala, kot se na sejmu med možmi spodobi.
Potlej je "svoboda gibanja" zasijala v blišču prijateljskih zdravic, zlasti v cerkniški Arei, ki je bila kjub vsemu na svojem mestu. Na pravem mestu.
Kje pa je sploh pravo mesto?
Obrtna zbornica za ffreanimobilM
Med nalogami, ki jih je zbornica sprejala med načrtovane letošnje aktivnosti, je tudi nakup reanimobila, reševalnega vozila z vso potrebno opremo za oživljanje v nesrečah težko poškodovanih ali intenzivne prve pomoči drugače potrebnih oseb. Gre za zajetno investicijo, pomembno za logaško zdravstvo, ki pa je zdravstvo samo ne more uresničiti, saj nima denarja.
O pomenu, potrebi in pogojih za usposobitev in delovanja takega vozila bomo pisali v naslednji številki Novic.
J.G.
Ultrazvok tudi v Logatcu!
Z ultrazvokom spremljamo potek zdrave nosečnosti in razvoj ploda, odkrivamo prirojene napake in zastoj rasti pri plodu, pomemben pa je tudi za spremljanje stanja, odkrivanje in diagnostiko obolenj ženskih rodil.
Logaški zdravstveni dom je med zadnjimi, ki še nima potrebne opreme za utrazvočno snemanje. Zato se morajo nosečnice in žene z obolenji na rodilih na preiskavo, ki traja vsega 5 do 10 minut, voziti v oddaljene kraje, za kar potrebujejo dan bolniškega dopusta.
Kako dolgo bo logaška ginekološka ordinacija še brez tega nujnega sodobnega pripomočka, je odvisno
tudi od Vas. Zato Vas prosimo, da v skladu s svojimi zmožnostmi namenite svoj prispevek za nabavo pre-potrebne aparature.
Zdravstveni dom Logatec ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko brez Vaše pomoči uresničil cilj -nabavo nujno potrebnega ULTRAZVOKA v vrednosti okoli 70.000 DEM.
Svoj prispevek lahko nakažete na naslov: Zdravstveni dom Logatec, ŽR 50170-603-54336.
V imenu boljšega zdravja žensk se Vam zahvaljujemo za pomoč.
spec. ginek. dr. Ilija Tašev
Direktor ZD Logatec dr. Jože Skvarča
Bo državni svet posrednik med občino in republiko?
S posveta predstavnikov notranjskih občin in državnega sveta
Predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan je 27. marca v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Dol. Logatcu povabil na posvet župane in predsednike občinskih svetov z območja volline enote, ki zdaj obsega občine Logatec, Borovnica, Vrhnika, Cerknica,in Loška dolina. Čeprav udeležba ni bila popolna, je vsako občino zastopal vsaj en predstavnik.
Po uvodnih besedah svetnika Marcela Štefančiča je delovanje Državnega sveta predstavil njegov predsednik. Opozoril je zlasti na pristojnosti sveta, ki naj bi jih občine bolje izrabile in prek njih uveljavljale svoje predloge in zahteve. Med najpomembnejšimi so zlasti: predlaganje zakonov v sprejem Državnemu zboru in dajanje določenih mnenj, vlaganje odložnega veta na zakone, ki jih sprejema Državni zbor in postzavljanje zahtev za razpis zakonodajnega referenduma ali parla-
mentarnih raziskav. Državni svet skuša oblikovati in posredovati svoja mnenja k zakonskim predlogom, brž ko so dani v razpravo, česar pa ne more tedaj, ko se zakoni sprejemajo po hitrem postopku.
Župani in predsedniki občinskih svetov so zatem nanizali svoje težave, s katerimi se srečujejo ob uveljavljanju nove lokalne samouprave. Izrazili so pripombe na zakonsko ureditev, ki povzroča težave pri delu. Najprej gre za sporno razlago posameznih zakonskih določil, zatem za specifične razmere, ki vladajo na posameznih področjih. Župan Loške doline Jernej Zabuk-ovec je opozoril na nerešena vprašanja komunalne ureditve, obmejnega sodelovanja s Hrvaško, gozdnih cest, Notranjskega parka, šolskih prevozov in malic, skratka, na kup vprašanj, ki jih še zaostruje dejstvo, da občina ni oblikovana po referendumsko izraženi volji občanov. Kot da je res: "Cesar daleč, Bog visoko", se njihov glas ne sliši do državnega središča. Podobno je go-
voril cerkniški župan Valentin Schein, ki je načel vprašanja katastrskih mej, gozdne in cestne rente, demografsko ogroženih področij ter vlaganj iz sredstev sklada kmetijskih zemljišč.
Vprašanja drugih predstavnikov so se nanašala na ureditev občinskih upravnih enot, ekološke ureditve - še zlasti je nanjo opozarjal logaški župan Slavko Brenčič, ki je vprašanje povezal še s prostorskim planiranjem, ter vzdrževanjem in plačevanjem najemnin za prostore, ki jih uporabljajo republiške inšpekcijske službe.
Bil je zanimiv posvet, od katerega pa si najbrž ne moremo obetati neposrednih učinkov, kajti za vsako od vprašanj naj bi občine pripravile elaborate, česar pa, verjetno, v tem trenutku kadrovsko ne zmorejo, za kasneje pa ni jasno, če bodo še prišli v obravnavo. Vendar je posvet izzvenel optimistično, od povratnih informacij pa bo odvisno nadaljnje sodelovanje.
A.Č.
Tretji Notranjski sejem
Pravijo, da gre v tretje rado. Zato sta se logaška obrtna zbornica in soorganizator prejšnjih dveh sejmov, Prolog Logatec, odločila pripraviti tretji Obrtno podjetniški sejem Notranjske, ki bo v Logatcu od 28. junija do 1. julija.
Organizatorja bosta razstavljal-cem v osrednjem razstaviščnem prostoru ponudila kakovostno precej višji standard opreme kot doslej, še večje število obiskovalcev pa predvidevata privabiti s pestrejšim dogajanjem na sejemskem prostoru in ob njem. Vesela sta tudi pobude domačih gostincev za raznovrstnost prireditvenih dogodkov, ki jih kanijo pripraviti. Ni moč skriti želje, da bi v Logatcu ta sejem prerasel v eno osrednjih prireditev, ki bi zares popestrila sicer skromno tovrstno dogajanje, če izvzamemo, seveda, Gregorjev sejem in ulično prodajo (na 12. dan v mesecu).
Sejem presega občinske okvire tako v razstavljalskem kot obiskoval-skem pogledu. Če je tak zanimiv tudi Vam, vabljeni. Informacije na Obrtni zbornici Logatec, tel. 061/741-761.
J.G.
Gregorjev sejem 11.3.95    Foto: F. Bogataj
Poziv z vabilom
Lani uveljavljeni Obrtni zakon zavezuje Obrtno zbornico k izdaji obrtnih dovoljenj po uradni dolžnosti vsem gospodarskim subjektom, ki so obrtno dejavnost opravljali v času uveljavitve tega zakona (avgust 1994).
Na zbornici imamo urejen pregled samostojnih podjetnikov, ki izpolnjujejo ta pogoj, nimamo pa ga nad podjetji, družbami z omejeno odgovornostjo. Ker je obrtno dovoljenje pogoj za opravljanje obrtne dejavnosti, kršitve pa so sankcionirane, vabimo podjetja, ki menijo, da opravljajo obrtno dejavnost, naj se oglase na Obrtni zbornici Logatec, Tržaška 11, ob ponedeljkih, sredah ali petkih'med 8. in 10. ter 11. in 14. uro ali pokličejo po telefonu 741-761.
Če je le mogoče, vabimo k odzivu še v tem mesecu. Radi bi se izognili nepotrebnim zapletom, do katerih lahko pride, če bi kdo šele čez leto ali več ugotovil, da potrebuje obrtno dovoljenje, ki bi ga lahko dobil po uradni dolžnosti, pa se zanj ni pozanimal.
Obrtna zbornica Logatec
Zasedanja Občinskega sveta
Dolga seja še ne naznanja uspešnega dela
29. marca je bila 4. seja Občinskega sveta občine Logatec, ki je imela kar 16 točk dnevnega reda. V začetku se ni bilo moč znebiti občutka, da bo seja zelo delovna in pomembna, in bo naznanila začetek ustvarjalnega dela. Dnevni red in postavljena TV kamera s komenta-torko Natašo Pirčevo sta to občutje utrjevala.
Sprejem zapisnika je bil opravljen hitro. Že druga točka dnevnega reda, ki je napovedovala poročanje na zahtevo svetnikov iz vrst SDSS in SLS, da se obravnava delovanje Sklada stavbnih zenmljišč in stanovanjskega sklada v minulem mandatu, pa je sprožila val nejasnosti in očitkov posredovanemu gradivu. Da bi se spornih vprašanj lahko lotili z vso resnostjo, so svetniki sklenili, naj strokovne službe pripravijo ustrezno gradivo in predsedniki posameznih komisij o njih poročajo na eni prihodnjih sej. S tem je bil končan tudi televizijski del spremljanja seje, poročilo pa zvečer tudi objavljeno.
Odlok o zaključnem računu je najprej sprožil nekaj pomislekov o smiselnosti obravnavanja, če obravnava prejšnje točke ni bila zaključena; vendar so svetniki poročilo sprejeli. Kake posebne razprave predlog o ukinitvi žiro računov prejšnje občine ni bil deležen.
Naslednja točka - obravnava in potrditev investicije postavitve nove vodovodne napeljave v strnjenem naselju Rovt - pa je spet razburila svetnike iz vrst LDS, ki niso soglašali s "politiko izvršenih dejstev" in sprejemanja proračuna po delih. Srčika spora je bila že naročena izdelava dokumentacije, ki pa je bila pogojena z rokom za kandidiranje na razpisana republiška sredstva. V razpravi so bili izraženi pomisleki o prednostnih nalogah, za katere naj bi kandidirali na razpisana repibliška sredstva; v tem primeru je šlo za vprašanje prednosti vodovoda do Grčarevca pred vodovodom v Rovtah. Čeprav ni bilo izrazitega nasprotovanja predlogu, so se svetniki opredelili proti županovemu predlogu in sklenili, da se v najkrajšem možnem času pripravi osnutek proračuna Občine Logatec, županu pa so svetovali, naj nadaljuje postopek za ureditev vodovoda v Rovtah.
Obravnava statuta občine Logatec je tekla umirjeno, celotno gradivo pa je bilo sprejeto kot informacija, s sedemdnevnim rokom za zbiranje pripomb. Podobno je potekala tudi obravnava ustanovitvenega akta občinskega glasila: ker niso bile predložene programske zasnove, je bilo
odgovornim naloženo, da jih pripravijo, rok za pripombe pa je tudi sedemdnevni.
Nekaj nadaljnjih točk je bilo sprejetih brez poprejšnje širše razprave: predlog za dopolnitev koncesijske pogodbe za župnijski vrtec (vloga za odpravo najemnine za leto 1995, recipročno pogojena z uporabo doma na Griču), prvo branje akta o javnem zavodu osemletne osnovne šole v Rovtah, zaključni račun javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec in plan porabe sredstev razširjene reprodukcije za leto 1995 ter porabe komunalnega prispevka, ki se bo namenjen tekočemu financiranju.
Zataknilo pa se je pri sprejemanju soglasja k imenovanju direktorja Komunalnega podjetja Logatec. Izražena so bila celo mnenja, da so izobrazbene zahteve za mesto direktorja previsoke. Še težja in bolj mučna razprava je nastala ob predlogu imenovanja odbora za pripravo obeležitve 50-letnice zmage nad nacifašižmom in konca druge svetovne vojne. Poslanski skupini LDS in SDSS v odbor nista predlagali svojih članov, nakar so svoj predlog umaknili tudi svetniki SKD. Čustvena razprava ni bila naklonjena predlogu, podobno, kot ni v državnem merilu, in po sklepu svetnikov proslave v Logatcu ne bo. Vendar pa bo treba poiskati skupno pot, da se ne bi znova spraševali, kot v Hemingvvavevem romanu: Komu zvoni?
Albin Čuk
Izredna seja Občinskega sveta 12. aprila je bila namenjena eni sami točki: obravnavanju osnutka občinskega proračuna za tekoče leto.
Svetniki so predloženo gradivo obravnavali kot delovni osnutek. Sestavljen je bil po novi metodologiji, zato nekoliko drugačen od prejšnjih.
V investicijskem delu je osnutek vseboval glavne želje krajevnih skupnosti, zato je, seveda, krepko presegal zmožnosti financiranja iz rednih in predvidenih sredstev. Razprava je pokazala, katere izmed investicij, ki jim še ni videti prihodkovnega pokritja, naj bi obveljale.
Na podlagi razprave bo sestavljen predlog proračuna, ki naj bi imel največ 10% predvidenega primanjkljaja, vse investicije pa razčlenjene. Predvidenih prihodkov bo 681 milijonov tolarjev, investicijam (v okviru 10% primanjkljaja) naj bi bilo namenjenih do 70 milijonov.
J.G.
Uveljavljanje novega prireditvenega prostora
V dvorani Glasbene šole na Notranjski 4 se je v letošnji sezoni zvrstilo kar lepo število nastopov in koncertov.
Najprej velja omeniti nastope učencev šole same: prireditev "Zlata jesen", božično novoletni koncert (s ponovitvijo v gornjelogaški cerkvi), koncert solopevcev in klarinetistov v januarju, koncert za slovenski kulturni praznik, na katerem so sodelovali tudi plesalci in recitatorji osnovne šole "8 talcev", dva koncerta kandidatov za državno tekmovanje učencev glasbenih šol Slovenije "Temsig", kjer so se predstavili sakso-
fonist Luka Loštrek, flavtistka Mateja Nagode, klarinetist Vid Pupis in pianistka Barbara Kogoj. Sledil je pustni nastop v maskah, marca skupni nastop z učenci'GŠ z Vrhnike in uspešni nastop godalcev logaške glasbene šole. Poleg teh javnih nastopov je bilo tudi večje število internih predstavitev učencev GŠ, ki jih, praviloma, obiskujejo predvsem starši nastopajočih otrok.
Predvsem z javnimi nastopi se dvorana Glasbene šole Logatec uveljavlja kot nov logaški koncertni in prireditveni prostor. Omenimo naj, da so v dvorani tekle predstavitve
pomembnih - popularnih Slovencev, s katerimi se je pogovarjal Primož Sark. Dvorana Glasbene šole je načrtovala gostiti tudi celotni cikel prireditev "GM Oder", ki ga pripravlja Glasbena mladina Slovenije, a je bilo za abonmajske koncerte premalo zanimanja. Vseeno so bili iz tega cikla izvedeni doslej trije koncerti: decembra sta nastopila violončelist Milan Jesih in pianistka Hermina Jerman, marca baritonist Matjaž Robavs in pianist Andraž Hauptman, aprila Irena Pahor z violo da gamba in čem-balistka Irena Kolar. Izbrani mladi, že uveljavljeni glasbeniki, so se v okviru
tega cikla predstavili tudi v drugih krajih po Sloveniji. S skupnimi koncertnimi listi pa se tudi logaška glasbena šola uveljavlja kot eno od prireditvenih žarišč glasbenega življenja. Glasbena šola pa s temi prireditvami pridobiva tudi stalno, zelo hvaležno publiko.
Na prireditvah je razveseljivo videti vedno večje število mladih obiskovalcev, učencev logaške glasbene šole.
J. T reven
NAJMANJ PROMETNIH NESREČ OB PONEDELJKIH
POVZETEK POROČILA POLICIJSKE POSTAJE LOGATEC ZA LETO 1994
PODROČJE JAVNEGA REDA IN MIRU TER SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA
Preventivna dejavnost je
pomemben in vseobsegajoč del celotne policijske dejavnosti. Pomeni sodelovanje z ustreznimi organi in službami, ki delujejo na tem področju. V praksi se kaže kot, denimo, nadzor nad varovanjem premoženja v podjetjih, nadzor v gostinskih lokalih, črnih prenočiščih, prenočiščih (podatek: lani je v naši občini prenočevalo 2884 gostov: 1525 domačih in 1 359 tujih), nad vitalnimi objekti in kraji, nad prevoznimi sredstvi (da bi se odkrili predmeti in sredstva, izvirajoča iz kaznivih dejanj), nadzor nad hrambo in prenosom gotovine. Omenimo naj eno konkretnih varnostnih akcij, v kateri je bilo zajetih več kot 20 tujih državljanov zaradi preverjanja njihovega statusa.
Javni red in mir je lani kršilo 322 oseb, od tega 134 pod vplivom alkohola. Tabela 1 kaže kršitve, ki so se pojavile več kot desetkrat in jih primerja s predlanskimi.
Tabela t;
Priglašenih javnih shodov in
prireditev je bilo lani 106. Policija je bila najbolj angažirana z zavarovanjem dveh prireditev: Giro d'ltalia in tekmovanje v rolkanju Alpe - Jadran.
Varstvo življenjskega okolja občasno kalijo samovžigi na občinskem smetišču, ki tedaj zasmraja dolnjelogaško ozračje in bližnjo okolico z vikendi. Med dogodki omenimo 1 3 požarov, dva samomora in dva poskusa tega dejanja, dve poplavi in tri nenadne smrti. Petkrat je zagorelo na stanovanjskih objektih, dvakrat na gospodarskih poslopjih. Večina požarov je nastala zaradi udara strele.
Stanje na področju kršitev zakona o orožju se je v primerjavi z leti 1991 in 1992 umirilo. Zaseženih je bilo 19 kosov orožja, od tega 8 nožev, 252 kosov streliva in 2,5 kg razstreliva.
Nalog s področja mejnih zadev in tujcev se je policijska postaja lotila z vso resnostjo. Napisani so bili 4 predlogi za odpoved prebivanja, 29 predlogov sodniku za prekrške zaradi opustitve prijave začasnega prebivališča in 19 zaradi prekoračitve dovoljenega roka za bivanje. Napisanih pa je bilo tudi 9 poročil inšpekcijskim službam zoper delodajalce, ki so kršili zakon o zaposlovanju tujcev. V občini živi 64 beguncev z vojnih
Prekrški	1993	1994	+/-	indeks
po Zakonu o prekrških zoper |RM	263	322	+59	121
po Zakonu o tujcih	71	56	-15	84
po Zakonu o sobni izkaznici	17	35	+ 18	206
po Zakonu o orožju	5	19	+14	380
po Zakonu o proizv. in prom. z mamili	9	14	+ 5	140
po Zakonu o javnih shodih in prireditvah	4	11	+ 7	275
Med kršitvami so najpogostejše prepiranje in vpitje, kričanje, pretepanje in pijančevanje ter točenje alkohola vinjenim in mladoletnim. Nekoliko manj kot v predpreteklem letu je bilo drznega vedenja in omalovaževanja pooblaščenih uradnih oseb, ter klateštva. Več kot polovica tovrstnih prekrškov je bilo storjenih med 22. in 6. uro, po 101 na cesti oz. trgU in v gostinskih objektih, 64 pa v zasebnih stanovanjih. Zanimivost: nobenega prekrška ni bilo na javnih shodih ali prireditvah. Najpogostejši kršitelji so tisti, stari nad 30 let, sledi skupina med 18. in 21. letom ter skupini med 22. in 25. ter 26. in 30. letom. Mladoletnih je bilo 36. Med vsemi so najpogostejši nezaposleni (116), slede jim dijaki (38). Zvečine gre za moške (389), v manjšini za domačine (162).
Policija opozarja na rast števila kršitev v gostinskih lokalih, ki je skorajda polovična v primerjavi z letom poprej.
območij, ki so nastanjeni pri sorodnikih in znancih: večjih problemov niso povzročali.
Policisti so v minulem letu štirikrat uporabili fizično silo in pet oseb vklenili, ker so se upirale pooblaščenim uradnim osebam. Ob tem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Povedati je treba, da so bili policisti pri svojih postopkih večkrat žaljeni in omalovaževani, zato so bili prisiljeni napisati tudi nekaj prijav posameznikov sodniku za prekrške. Prisilna sredstva so uporabili lev najnujnejših primerih.
Stoosemkrat so policisti sodelovali pri varovanju osebnosti, ki so potovale skozi Logatec, dvakrat so jih varovali na obisku v kraju samem. Več kot tisočkrat pa so se skozi Logatec vozile nevarne snovi, v kraj so bile pripeljane petintridesetkrat Policija je nudila pomoč raznim državnim organom: sodiščem, inšpekcijskim službam in zdravstvenim organizacijam, vračala
spise na zaprosilo teh organov in jim o stanju, delu in problematiki tudi poročala. Uspešno je bilo zaključila iskanje 7 oseb, od tega dveh otrok in treh duševno bolnih.
Policija je dejavno sodelovala pri sanaciji treh poplav, organizaciji zdravniške pomoči, opravila je 11 prevozov k zdravniku, 145 občanom pomagala v različnih primerih in 420 krat posredovala zaprošene informacije.
KRIMINALITETA je po številu dejanj pol večja, kot je bila pred letom: 292 kaznivih dejanj nasproti 194; povzročena škoda je ocenjena na prek 15 milijonov SIT. Odstotek raziskanih dejanj je 73,3, višji, kot je bil leto poprej. S tem se logaška postaja uvršča med najuspešnejše v UNZ Ljubljana. V tabeli 2 so nanizani najpogostejši primeri.
S področja gospodarske kriminalitete velja omeniti nekaj manj gozdnih tatvin, naštejemo pa 13 primerov ponarejanja vrednotnic, eno podkupovanje, 18 zlorab uradnega položaja ali pravic, dvoje neupravičenih sprejemanj daril in devet oprostitev obveznega plačila.
Tabela 2:
dr. Jasna Čukova iz ZD Logatec, vendar je policija edina, ki konkretno ukrepa na tem področju. Program skupine je dobro zastavljen, za več rezultatov pa bodo poskušali animirati občane.
VARNOST V CESTNEM PROMETU
Glede na število in težo prometnih nesreč je bila prometna varnost na območju občine dokaj neugodna.
Tabela 3:
prekrškov, napisali 372 predlogov za uvedbo postopka za 644 prekrškov, izrekli 640 mandatnih kazni, izdali 629 plačilnih nalogov in izrekli 1257 opozoril; .305 predlogov za uvedbo postopka o prekršku pa so napisale druge policijske enote. Najpogostejša kršitev je vožnja pod vplivom alkohola. V tabeli 3 so navedene najpogostejše kršitve, zaradi katerih je bil uveden ustrezni
Kršitev CPP	1993	——-i 1994
Vožnja pod vlivom alkohola ali odklon preskusa	153	135
Prekoračitev hitrosti za več kot 30 oz. 50%	62	100
Neprilagojena hitrost	57	41
Vožnja brez vozniškega dovoljenja	49	33
Neregistrirano vo/ilo	31	29
Kar šest življenj je ugasnilo, leto poprej le dve. Stanje vozišč v občini še vedno ni zadovoljivo. Razen avtoceste in magistralke prati Idriji so vse ceste potrebne popravila, če že ne
Vrsta kaznivega dejanja__________:______	1993    1994	
Tatvina	61	_73_
Velika tatvina	39	64
Goljufija	17	33
Zloraba uradnega položaja oz. pravic	0	18
Poškodovanje tuje stvari	6	14
Ponarejanje vrednotnic	0	13
Odvzem motornega vozila	1 I	11
Prikrivanje	2	10
Med tatvinami, povezanimi z vlomi, so najpogostejše: vlom v avto (14 primerov) in v vikend (10), samih velikih tatvin je bilo 21, leto poprej pa 14. Med 273 osumljenci tatvin je bilo 77 starejših mladoletnikov, 58 starih od 18 do 21 in 138 starejših od 21 let.
PROBLEMATIKA NARKOMANIJE
Ta problematika je na Logaškem pereča že več let. Policija ji je v minulem letu posvečala posebno pozornost, vzpostavila stike z vsemi zainteresiranimi institucijami, od katerih pa, tako navaja v svojem poročilu, ni prejela koristnih informacij, ki bi ji pomagale pri odkrivanju predvsem razpečevalcev mamil po Logatcu, ki da jih ni malo. Nekateri podatki namreč kažejo, da je Logatec večje središče za razpečevanje večjih količin mamil. Z odkritjem 8 kaznivih dejanj in 14 prekrškov po Zakonu o prometu z mamili je logaška policijska postaja v samem vrhu po številu ukrepov.
Pri reševanju te problematike policija sodeluje s skupino, ki jo vodi
popolne rekonstrukcije. Prometna signalizacija zunaj naselja Logatec je dokaj dobra, česar pa za signalizacijo v kraju samem ni mogoče reči, čeprav se je Občina Logatec doslej hitra odz-
Tabela 4:
postopek.
Policijska postaja Logatec in PPP Ljubljana II sta v letu 1994 na območju naše občine obravnavali 204 prometne nesreče. V njih je šest oseb izgubilo življenje, 18 jih je bilo huje in 41 lažje poškodovanih. Med umrlimi ni nobenega otroka, eden pa je bil huje in trije lažje poškodovani.
Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprilagojena hitrost (76 primerov), slede izsiljevanje prednosti in nepravilni premik (po 34), nepravilna stran in smer vožnje (32) nepravilno prehitevanje (16) in prekratka varnostna razdalja (11). Daleč največ nesreč je bilo na mestnih ulicah (70!), sledita avtocesta (53), in magistralka skozi Logatecf 27). V naseljih so bile 104 nesreče, zunaj njih 100.
Največ nesreč se je pripetilo med
10. in 12. uro (28), med 17. in 18. ter med 19. in 20. po 14, med 6. in 7. pa
11. Zaradi značilnosti navajamo tabelarični pregled števila nesreč po dnevih v tednu, kjer se kaže konstantna rast od ponedeljka do
Dan v tednu	pori	tor	sre	čet	pet	sob	ned
Število nesreč	1 5	26	26	32j	32	35	38
ivala na pobude za rešitev teh vprašanj.
Največ nesreč - sedem - je bilo na križišču magistralne ceste s priključkom avtoceste. Več kršitev cestno prometnih predpisov je bilo na območju železniške postaje, ki jim botruje premajhno število parkirnih mest in vstopanje potnikov na avtobuse, ki tudi nimajo ustreznega parkirišča.
Policisti so v minulem letu ugotovili    2913 cestno-prometnih
nedelje:
Najmanj varna sta bila poletna meseca julij (29 nesreč) in avgust (27), sledita oktober (26) in december (21). Največ nesreč so povzročili vozniki, stari od 24 do 34 let (70 nesreč), sledijo mlajši (59) in skupina med 34. in 44. letom starosti (42). Med vsemi povzročitelji je eden pobegnil s kraja hude nesreče, v kateri je življenje izgubil pešec. Povzročitelja so kmalu izsledili.
NAS GLAS NAJ SEZE VAS..
Prijazni praznični odsevi
za vse mlade in pripravna za spogledovanje s fanti."
V Domu upokojencev na Vrhniki so pripravili živopisno razstavo velikonočnih pirhov in okrasja. Obenem so izdali 10., spomladansko številko svojega glasila "Utrinki". Iz nje povzemamo nekaj velikonočnih vtisov.
Vida Štefančič je slišala takole pripovedovati:
"Tista, ki je z žegnom pritekla prva domov iz cerkve, se bo letos poročila.
Ker pa se je med hitenjem domov rado spotaknilo, je včasih padla tudi košara in se je žegen stresel. Tako se je enkrat zgodilo, da je iz košare padla tudi pručka! Dekle, ki je bilo iz revne hiše, je dalo pod žegen pručko, ,da je izgledal večji. Kar žarela je, reva, od sramote! Da bi se vsaj tisto leto poročila; pa nič!
Je pa bila velika noč dobrodošla
Razstava jc kar žarela od svetlobe in prijazne podobe
(Foto.: J.G.)
stran: 4 i '    i Logaške Novice - april 1995
Tudi v Sibiriji so kraške
jame
Miran Nagode
(nadaljevanje iz prejšnje številke in konec)
Leta 1661 je majhen odred vojakov moskovskega carja zgradil leseno trdnjavo na desnem bregu reke Angare, blizu južnega dela Bajkalskega jezera. Tako se prične zgodovina Irkut-ska, mesta sredi Sibirije, ki danes šteje že prek 600.000 prebivalcev. Mesto leži ob pomembni trgovski poti med vzhodom in zahodom, sredi z rudami zelo bogate pokrajine. Ogromne količine kakovostnega premoga, rudniki urana in diamantov so dobra podlaga za razvoj, ki odtehtajo ostre in težke vremenske razmere.
V Irkutsku nas je sprejela družina jamarja in geologa Andreja Grigorijeviča Filippova. Naslednjih štirinajst dni nam je bil vodnik, njegova žena Nataša kuharica, sin Griša pa iskriv humorist. Medtem, ko smo čakali na kamion, smo si ogledali mesto Irkutsk in Bajkalsko jezero.
Kar 336 pritokov, ki pritekajo z okoliških gora, se zliva v ta največji zbiralnik pitne vode na svetu. Jezero je veliko za dve Sloveniji in globoko rekordnih 1620 m. Pa s tem o jezeru še ni povedano vse. Voda je v jezeru tako prozorna, da se vidi do 40m globoko. Pozimi zamrzne in ledena ploskev, ki je debela prek enega metra je tako trdna, da po njej lahko vozijo tudi najtežji kamioni.
Med 1800 vrstami živali in rastlin, ki živijo na področju Bajkala, jih je tri četrtine takih, ki živijo samo tu in nikjer drugje. Med ribami sta najbolj znani omulj in golomjanka: prva zaradi izvrstnega okusa, druga zaradi globine, v kateri živi. Zadržuje se prav pri dnu jezera, tisoč in več me-trov globoko. Največja po velikosti in problemih, ki jih povzroča znanstvenikom, pa je nepra. To je morska žival iz rodu tjulnjev, za katero se ne ve, kako je zašla v sladke vode Bajkalskega jezera.
Jezero je staro 30 miljonov let, proces njegovega oblikovanja pa še ni končan. Letno zabeležijo v okolici prek 2000 potresov. Jezero se veča in če ga je sedaj za dve Sloveniji, ga bo kmalu (v naslednjih nekaj deset miljonih let) že za tri. Strokovnjaki pravijo, da gre za proces nastajanja novega morja.
Kraška področja ob jugozahodni obali Bajkalskega jezera so dostopna le s težkim kamionom, ki ima pogon na vsaj šestih kolesih. Rusi mu pravijo "vezdehod". Od ledenikov razorane ceste, močvirnata tajga in vzvalovana travnata stepa so bili tereni, kjer smo ga preizkušali. Na naše veliko zadovoljstvo je vedno zmagal in povsem upravičil svoje ime.
|a, jame so bile naš cilj in čas je že, da vam povem kako izgledajo. Vsaka bojazen, da bi Postojnska jama izgubila primat v svetovnem vrhu je vsaj s strani Sibirije povsem odveč. So pa jame kljub temu izredno zanimive. Odpiranje zemeljske skorje nima za posledico samo to, da je Bajkalsko jezero vsak dan večje temveč je celotna okolica podvržena številnim geološkim spremembam. Vse polno je magmatskih kamnin, ki v kombinaciji s sedimentnimi apnenci tvorijo pojave in oblike kakršnih pri nas ni moč videti. Površje je pregrajeno z magmatskimi žilami, pojavljajo se slana jezera, v jamah pa je moč videti številne kristale in magmatska polnila, ki nadomeščajo kapniško dekoracijo naših jam. Večina od šestnajstih jam, ki smo jih obiskali, so nastale v marmorjih. So izredno hladne in suhe, kar je odraz ekstremno nizkih zimskih temperatur. Nastajale so v območjih, ki so bila trajno zalita z vodo, torej pod jezersko gladino. Danes so vhodi 200 do 300m nad njim, rovi pa so ohranili prvotno obliko. Edina sprememba je bilo zasipanje z materialom s površja. Tako so nastali usedlinski zasipi, s pomočjo katerih strokovnjaki lahko rekonstruirajo klimatska dogajanja za več miljonov let nazaj.
Prvič smo si postavili tabor ob reki Kurtun. Tam smo obiskali istoimensko jamo, v kateri so bil najdeni ostanki 42000 let starega ognjišča ter kosti neandertalca. Sredi prave, težko prehodne sibirske tajge v porečju reke Zagadaj smo si ogledali jami, ki sta nastali v območju velike kolonije stebričastih stromatolitov. Stro-mato-lite so gradile modrozelene alge, ki so prva znana oblika življenja na zemlji in so se pojavile nekako pred 300 miljoni let.
Iz tajge nas je pot vodila v povsem drugačno okolje, v stepo. S slabo travo poraščena vzvalovana pokrajina, kjer le sem ter tja opaziš kakšno osamelo drevo, je raj za številne svizce. Radovedno so privzdigovali glave in nas opazovali, ko smo drveli
z našim "vezdehodom" prek travnatih livad. Še posebno lepo pa je, kadar travnata pokrajina pomežikne z modrimi očmi slanih jezer. Jezera nastajajo na neprepustnih magmatskih kamninah, ki vsebujejo ogromno mineralov. Ker se ti v vodi raztapljajo, so jezera slana.
V zalivu z imenom Aja smo raziskovali jame, izoblikovane v marmorjih, ki se stikajo z magmatskimi kamninami. Tako je v njih moč videti številne kvarcitne budinaže in skrane, kjer najdemo minerale piroksena, diopsida, muskovita in plagioklaza. V področjih, kjer je bilo v apnencih več organskih snovi, se pojavljajo plasti grafita, ki po stenah jam rišejo nenavadne ze-braste vzorce.
Led, ki je v jamah zelo pogost, ni samo nadloga, zaradi katere jamarje zebe v prste, ampak skriva neverjetne podatke o dogajanjih v preteklosti. V jami z imenom Bajadinskaja so ruski jamarji skozi ledeni čep skopali 10 m dolg predor in tako prišli v dvorano za ledom. Tu so našli ostanke ognjišča. S pomočjo ožganih macesnovih vej, ki so še zdaj v jami, so ugotovili, da je ognjišče staro približno 3200 let. Očitno je bila klima tedaj bolj mila in jama ni bila zaledenela. Ko smo pregledovali jamo smo v ledeni steni, ki zapira dvorano opazili posodo iz brezovega lubja. Na podlagi rezultatov analiz ledu smo ocenili, da gre za posodo, staro vsaj 2000 let. Posodo bo treba strokovno odstraniti in pregledati vsebino najdbe.
Otok Olhon je bil cilj našega po-potovanja. Šamanska jama v Šamanski skali je 10 m dolg ostanek večjega jamskega sistema. Ostanek jame ima iste značilnost kot jame, ki smo jih že videli, ler da je tu velik del področja, v katerem je jama nastajala, že razpa-del. Ohranjeni del Šamanske skale se je ohranil zaradi večje odpornosti kamnine. Šamanska skala je izredno slikovita in se pojavlja na številnih reklamnih prospektih Bajkalskega jezera.
Sestali smo se tudi s člani jamarskega kluba Arabika iz Irkutska in se seznanili z ruskim načinom raziskovanja podzemlja. Želje in problemi so podobni. Socialistične metode financiranja ogromnih projektov, kot je, npr., gradnja Bajkalsko -amurske magistrale, omogočajo raziskave in ekspedicije, o kakršnih lahko pri nas samo sanjamo. Številni jaški, izkopa-ni v sedimentnih ilovicah, (najglobji, ki smo ga videli, je meril kar devet metrov) zahtevajo ogromno dela, analize materiala pa dajo, seveda, rezultate, ki pripomorejo k razumevanju razvoja zemlje.
Medtem ko imajo ruski jamarji na vsakih 100 km eno jamo jih imamo mi vsaj tisoč, kar je še en dokaz, da je Slovenija edinstvena dežela, kar zadeva kras. Imamo to srečo, ali pa nesrečo, da za obisk jame, kot je, denimo, Gradišnica, ki je globoka 213m ne potrebuješ več kot dve uri, najglobje jame na Kaninu pa ti vzamejo dva do tri dni. In zakaj bi lahko bila to tudi nesreča? Zato, ker smo prikrajšani za vse prijetne ure, ki jih ruski jamarji doživljajo na vlaku, avtobusu ali ob tabornem ognju, ko s kitaro v rokah prepevajo in se veselijo. Diskotek, televizije in najraz-ličnejših igralnih avtomatov v zaledeneli Sibiriji ni. Zato pa so tam prijazni ljudje, ki te prisrčno sprejmejo, od koderkoli že pihajaš in kamorkoli že greš.
V dveh tednih potepanja po Sibiriji smo spoznali, da zna biti v Sibiriji, vsaj poleti, tudi prav prijetno toplo. Kopanja v Bajkal-skem jezeru, kljub hladni vodi, nekateri nismo hoteli zamuditi. Podnevi nas je grelo sonce, zvečer pa taborni ogenj, pesem in vodka, s katero tam res ne skoparijo. Pravijo, da sto kilometrov v Sibiriji ne pomeni nič (tretina Slovenije), prav tako sto rubljev. Na žalost pa to velja tudi za sto gramov (1 del) vodke. Da pa je katastrofa še večja, kar se vodke tiče seveda, se v Sibiriji nazdravlja trikrat: prvič za dobrodošlico, drugič za lepo vreme in tretjič za ljubezen. Verjemite, da nas ni zeblo in da smo vsi govorili rusko, kot bi bili rojeni Rusi.
Za konec še tale misel: lep je občutek, ko vidiš, kako velika in lepa je dežela Slovanov, vendar mi ni žal, da smo preplavali tisto rusko reko in postali Slovenci tostran Alp.
Nemogoče je mogoče
KONČNO TUDI VELESLALOM V ROVTAH
Po dolgih sušnih letih je Športnemu društvu "Kovk" Rovte na Jožefovo letos končno uspelo izpeljati, nekdaj tako priljubljeno, smučarsko tekmovanje v veleslalomu za krajane KS Rovte. Da smo to uspeli izpeljati, gre zasluga nekaterim zanesenjakom, ki so s svojo upornostjo opravičili slogan "Nemogoče je mogoče!". Ves njihov trud je bil bogato poplačan z udeležbo na ravni starih dobrih časov, kar potrjujejo tudi objavljeni rezultati:
- Predšolski: 1. Davor Loštrek (čas: 23.00 sek.), 2. Bert Logar (24.00), 3. Ana Šimenc (30.00), 4. Boštjan Lukan, 5. Rok Nartnik, 6. Luka Lukan.
- Deklice do 8. razreda: 1. Mojca Lukan (27.23), 2. Vanja Žust (28.15), 3. Andreja Logar (28.89), 4. Martina Nartnik, 5. Tina Dolenc, 6. Tanja Dolenc, 7. Tina Lukan, odstopili sta Urša in Mihela Modrijan.
- Dekleta od 76. leta dalje: 1. Ermina Šimenc (22.96), 2.Polona Šinkovec (31.18), 3. Anka Brenčič (34.30).
- Cicibani od I. do 4. razreda: 1. Martin Logar (26.53), 2. Sebastjan Jurca (31.59), 3. Anže Brenčič (34.29), 4. Dejan Šinkovec, 5. Rok Kune, 6. Luka Pivk, 7. Matej Rupnik, 8. Jure Bezeljak.
- Fantje od 5. do 8. razreda: 1. Florjan Ambrožič (21.27), 2. David Jurca (21.88), 3. Marko Ambrožič (22.04), 4. Marko Žnidaršič, 5. Andrej Treven, 6. Boštjan Lukančič, 7. Sandi Petrovčič, 8. Miha Jereb, 9. Iztok Lukan, 10. David Šinkovec, 11. Mitja Jereb, 12. Robert Nartnik, 13. Marko Trpin.
- Fantje roj. od I. 1980 do 1975: 1. Borut Žust (18.96), 2. Primož Kokalj (19.13), 3. Marko Šebalj (20.81), 4. Uroš Žust, 5. Marko Trček, 6. Robi Treven, 7. Miha Košir; Damjan Ambrožič-diskvalif.
- Mlajši člani, roj. od 1974 do 1965:1. Janez Mlinar (19.07), 2. Primož Artač (19.38), 3. Grega Treven (19.39), 4. Blaž Šebalj, 5. Damjan Kune, 6. Jože Reven, 7. Lado Čuk, 8. Primož Cuznar in Primož Jereb, 9. Boris Kune, 10. Boštjan Marolt, 11. Simon Grdadolnik, 1 2. Janez Pivk, 1 3. Marjan Vavken, 14. Janez Petrovčič, 15. Robert Skvarča, 16.Toni Artač, 17. Janko Nartnik, 18. Boris Berzelak, Klemen Jereb-cliskvalif.
- Člani, roj. od 1964 do 1945: 1. Janez Loštrek (19.14), 2. Janez Brenčič (19.48), 3. Marko Lukan (19.82), 4. Srečo Nartnik, 5. Edo Logar, 6. Janez Lukan, 7. Anton Lukan, 8. Jože Sivec, 9. Anton Treven, 10. Franci Jurca, 11. Cveto Leskovec.
- Veterani, roj. 1944 in starejši: 1. Rafael Cepič (22.22), 2. Friderik Cuznar (26.67), 3. Marko Šebalj (26.90).
NAMIZNI TENIS
Športno društvo "Kovk" je tudi letos v sodelovanju z Osnovno šolo "8 talcev" Logatec že tretjič zapored v zimskem času organiziralo ure namiznega tenisa. Ure, ki so obsegale 60 ur in so bile posvečene predvsem osnovnošolcem iz Rovt, smo zaključili v nedeljo, 2. aprila s tekmovanjem, katerega rezultate tudi objavljamo:
- Deklice od I. do 4. razreda: 1. Tanja Dolenc, 2. Katja Šinkovec, 3. Andreja Logar, 4. Martina Nartnik.
- Deklice od5. do 8. razreda: 1. Urša Albreht, 2. Vanja Žust, 3. Tina Dolenc, 4. Špela Logar, 5. Janja Merlak.
- Fantje od 1. do 4. razreda: 1. Martin Logar, 2. Dejan Šinkovec, 3. Klemen Celarc, 4. Rok Kune, 5. Luka Pivk, 6. Jure Loštrek.
- Fantje od 5. do 8. razreda: 1. Marko Trpin, 2. Mitja Jereb, 3. Marko Lukančič, 4. Tadej Pivk, 5. David Jurca, 6. Miha Jesenko, 7. Robert Nartnik, 8. Marko Ambrožič, 9. Miha Jereb, 10. Tomaž Grdadolnik, 11. David Šinkovec, 12. Sašo Leskovec, 13. Aleš Kune.
Poleg že omenjenih tekmovanj naj omenimo še rekreacijo, ki jo v sodelovanju z gospo Silvo Treven organizira ŠD Kovk in poteka že vso zimo, vsak četrtek zvečer. Namenjena je vsem, vendar se je udeležujejo samo žene, dekleta in otroci, moškim pa ta očitno ni potrebna ali pa jim je nerodno. Udeležba pa je kljub temu za naše razmere zelo dobra.
Srečo Nartnik
URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC
Logaške Novice št. 3/95
21.04.1995
Na podlagi določil 44. člena Zakona o financiranju občin (Ur. I. RS 80/94), 10. člena Statutarnega sklepa Občine Logatec (Logaške novice št. 1 -2 1995) in sklepa občinskega sveta Občine Logatec z dne 29.3.1 995 objavljam
ODLOK
o začasnem financiranju javne porabe v Občini Logatec v letu 1995
1. člen
Do sprejetja proračuna Občine Logatec (v nadaljevanju: Občina) za leto 1995 se financiran je začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine, za enake naloge oziroma namene kot v letu 1994.
2. člen
Pri začasnem financiranju se priznajo posameznim porabnikom proračunskih sredstev dvanajstine po proračunu za leto 1994.
3. člen
Doseženi prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna Občine za leto 1995.
4. člen
Določila odloka o proračunu Občine za leto 1994 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja v letu 1995.
5. člen
Začasno financiranje političnih strank ostaja v skupnem obsegu v enaki višini. Med posamezne politične stranke bodo ta sredstva razdeljena v razmerju zastopanosti strank v občinskem svetu.
6. člen
Ta odlok začne veljati z objavo v Logaških novicah, uporablja pa se od 1. januarja 1995.
Štev.: 01 2-2/95 Datum: 5.4.1995
ŽUPAN OBČINE LOGATEC Stanislav BRENČIČ, l.r.
Na podlagi 13. in 43. člena Zakona o financiranju Občin (Uradni list RS, št. 80/94), 10. člena Statutarnega sklepa Občine Logatec (Logaške novice št. 1-2 1995) in sklepa občinskega sveta Občine Logatec z dne 29.3.1995 objavljam
ODLOK
o zaključnem računu proračuna Občine Logatec za leto 1994
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Občine Logatec (v nadaljevanju: Občina) za leto 1994, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv.
2. člen
1. Tekoči del proračuna Občine izkazuje:
- prihodke 647.094.975 SIT
- odhodke 554.752.663 SIT
- presežek prihodkov 92.292.312 SIT
2. Investicijski del proračuna Občine izkazuje:
- prihodke 188.098.364 SIT
- odhodke 282.752.200 SIT
- primanjkljaj prihodkov -94.653.836 SIT
3. Sredstva rezerv Občine izkazujejo:
- prihodke 1.699.755 SIT
- odhodke 865.327 SIT
- presežek prihodkov 834.428 SIT
3. člen
Primanjkljaj prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 2.361.524 SIT se prenese kot obveznost v proračun Občine za leto 1995.
4. člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku 834.428 SIT se prenese v sredstva rezerv Občine za leto 1995.
5. člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine za leto 1994 je sestavni del tega odloka.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Logaških novicah.
Na podlagi 3. člena Statutarnega sklepa Občine Logatec (LOGAŠKE NOVICE 1-2/95), 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.I. RS 48/90) in 46. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.I. SRS 18/84 in 15/89) izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Logatec za obdobje 1986 -2000 z elementi družbenega plana občine Logatec.
1. člen
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Logatec za obdobje 1986 -2000 z elementi družbenega plana Občine Logatec, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Jamova 18, Ljubljana.
2. člen
Osnutek bo razgrnjen od 15.5.1995 do 15.6.1995:
- v prostorih Matične knjižnice Logatec
- v prostorih Kulturnega doma Tabor
- v Zadružnem domu (zgoraj) v Hotedršici
- v Domu krajanov Rovte.
3. člen
Javne razprave bodo:
- 6.6.1995 ob 19. uri v Zadružnem domu v Hotedršici
- 7.6.1995 ob 19. uri v modri dvorani Narodnega doma
- 8.6.1995 ob 19. uri v Kulturnem domu Tabor
- 9.6.1995 ob 19. uri v Domu krajanov Rovte.
4. člen
Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v krajih razgrnitve (knjige razgrnitve) oziroma jih pismeno pošljejo na Občinski urad Občine Logatec.
5. člen
Ta sklep se objavi v Logaških novicah in velja od dneva objave dalje.
Štev.: 352-10/95 Datum: april 1995
ŽUPAN OBČINE LOGATEC Stanislav BRENČIČ l.r.
Štev: 402-1/95 Datum: 30.3.1995
ZUPAN OBČINE LOGATEC Stanislav BRENČIČ, l.r.
Pihalni orkester Logatec pa kar uspešno
Logaški pihalni orkester je svojo zimsko sezono začel z zahtevnimi prireditvami. Kot uvod v letošnje nastopanje je bil božični promenadni koncert v dolnjelogaškem Narodnem domu, kjer se je orkester, ki ga uspešno vodi dirigent Matjaž Albreht, predstavil logaški publiki s skladbami iz pretežno novega repertoarja. Logatčani so lahko prisluhnili melodijam različnih glasbenih zvrsti; zastopane so bile skladbe v big band priredbah, prav tako sta bili del programa latinskoameriška in filmska glasba.
Zanimivejše skladbe in, seveda, skladbe, katerih izvedbe so doživele večji odziv med publiko, je logaški orkester ohranil v svojem programu še v naslednjih dveh nastopih.
Že 28. januarja je gostoval v Domu krajanov v Rovtah. Kot rečeno, se je tem predstavil z nekaterimi uspešnejšimi skladbami z božičnega koncerta, poleg tega pa je pred polno dvorano zaigral še nekaj novih. Da pa taki koncerti ne bi postali enolični, deluje znotraj pihalnega orkestra še nekaj manjših, komornih zasedb. Ena takih je narodnozabavni kvintet pod
vodstvom Roberta Albrehta, ki je koncertu Moškega pevskega zbora in pihalnega orkestra v Rovtah dodal še razposajenega domačega vzdušja. Glasbeni večer je uspel, kar je, seveda, orkestru dalo še večji polet za naslednji nastop.
V Jamskem dvorcu je postojnski ZKO ob mesecu kulture - 10. februarja - priredil zanimiv koncert. Srečali naj bi se dve godbi na pihala: gostiteljska - postojnska - in gostujoča - logaška. Postojnska godba z novim dirigentom se je predstavila predvsem z razvedrilnim programom, nakar je oder prepustila logaškemu pihalnemu orkestru, ki je najprej odigral izbor skladb s prejšnjega koncerta ter dodal še nekaj razvedrilnih. Zahtevnejši program se je odvil predvsem v znamenju solističnih nastopov od spremljavi orkestra; tako smo lahko slišali solistične trobente, saksofon, ksilofon. Ob koncu koncerta je publika doživela prijetno presenečenje, saj sta se obe godbi odločili, da bosta skupaj sklenili večer z nekaterimi klasičnimi koračnicami, ki so še vedno "obvezni" del programa tako pos-
tojnskega kot tudi logaškega orkestra. Večer je bil zaokrožen z nekaj humorja in bučnim aplavzom publike.
Brez samohvale: logaški pihalni orkester upa na uspešne ponovitve nastopov, kot so bili zadnji trije. Glasbeniki pripravljajo nekaj novih -starih skladb, ki jih bodo potegnili z dna visokega kupa not in spomnili svojo zvesto publiko na ravnokar minula leta svojega nastopanja.
Vid Sark
iz malega...
...zraste VELIKO
ma
li
... offsct tisk, knjigoveznica, reprofotografija. fotokopiranje, trgovina s pisarniškim materialom, poslovnimi darili in šolskimi potrebščinami...
COM-TAR d.o.o. ****************************
AVTO ŠOLA VRHNIKA
ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM Organiziramo tečaj cestno-prometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ 0BR0K0U DIJAKI IN ŠTUDENTI POPUST ZBIRAMO PRIJAVE ZA TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM
****************************
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
Ponujamo počitnice in izlete priznanih turističnih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATURIST, M&M, A&B, RELAX, ROYAL, PALMA, GRUBER, ATLAS, ODISEJ ...
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - PRIDITE NE BO VAM ŽAL! ****************************
L
POMOČ IN ©v/tiivH
Nudimo kvalitetno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA ' telefon/fax: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9.00 do 18.00 ure , torek, četrtek in petek'od 9.00 do 15.30 ure
JUNIJA SE BOMO PRESELILI V "LOKA CENTER", ROBOVA CESTA 6,
VRHNIKA
KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
ENOTA ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
Logatec, Tovarniška c.3
splošni kmet.svetovalec inž. Roman Rupnik
direktni telefon: 061/742-933
delovni čas:
v Logatcu: pon., tor., pet. 7.30 - 10. ure
v KZ Rovte: sre. 8. - 10. ure, tel. 061/768-325
Rubriko pripravil inž. ROMAN RUPNIK.
Priprava zemlje za spomladansko setev
Pravilna in pravočasna priprava njive za setev ali saditev ni odločilnega pomena le za dobro kalitev in vznik, temveč tudi za celotno rast in razvoj posevkov. Na težjih tleh praviloma orjemo že jeseni, da v zimski zmrzali brazde razpadejo, uniči se nekaj plevela in se vzpostavi ugoden vodno-zračni režim zemlje. Če jesenskega oranja nismo opravili, moramo to storiti spomladi dovolj zgodaj, vendar šele tedaj, ko se zemlja primerno osuši. V mokrem, se brazde zaližejo in ob sončni pripeki otrdijo kot kamen. Take velike, zbite grude kasneje zelo težko obdelamo do drobno grudičaste strukture.
Spomladi torej orjemo le lažja peščena tla in njive na strmih legah, da se izognemo zimskemu odnašanju zemlje z vodo in vetrom. V vsakem primeru pa moramo pravočasno izvesti predsetveno obdelavo zemlje, da onemogočimo izhlapevanje vlage iz brazde, ki je prek zime pila dovolj vode. Evaporacija je večja iz odprte brazde zaradi tega, ker je površina odprte brazde večja od površine po-
Zgodnje zatiranje plevelov v žitih
Pleveli vplivajo na zmanjšanje pridelka najbolj v času od vznika do konca razraščanja, zato je zgodnje zatiranje plevelov eden od pomembnih agrotehničnih ukrepov, s katerimi bistveno vplivamo na višino pridelka. Najprimernejši čas uporabe herbicidov je od treh listov pa do sredine razraščanja. Takoj ko je temperatura nad 0°C, lahko uporabimo:
proti ozkolistnim plevelom:
- DICURAN 500 VVF, v odmerku 3 do 4l/ha do konca razraščanja žit;
- STOMP 330-E, v odmerku 4 do 6 l/h a, če travni pleveli nimajo razvitih več kol 1 do 2 lista; učinkuje tudi na nekatere širok-olistne plevele (tudi smolenec), če ti nimajo razvitih več kot 2 do 3 liste;
- ANITEN DS v odmerku 2,5 do 3l/ha od razraščanja do kolen-čanja žit;
- SPLENDOR v odmerku 2 do .3l/ha, od razraščanja do 2 ko-lencev, pleveli 2 do 3 listov, najnižja dnevna tenmperatura nad 5°C;
proti širokolistnim plevelom:
- SATIS 200g/ha, od treh listov do konca razraščanja žit; dobro deluje tudi proti smolencu,
- GRANSTAR20g/ha, od začetka
ravnane brazde. Z brananjem razbijemo tudi večje grude, površino njive poravnamo in zrahljamo. Poravnano zemljo nato obdelamo še s pred-setvenikom do globine setve neposredno pred setvijo.
Uporabo krožne brane pred setvijo odsvetujemo, ker ta pregloboko rahlja zemljo in ne omogoča setve na isto globino in s tem enakomernega vznika. Krožna brana razreze tudi plevele, kot so pirnica, divji sirek in slak, ter tako pospešujemo njihovo razmnoževanje po vsej njivi. Če že moramo uporabljati krožno brano, potem branajmo z njo najmanj 10 dni pred setvijo, da se zemlja do setve sesede. Seme potrebuje trdo posteljo in mehko pokrivalo. To pomeni, sklenjeno ležišče za seme, ki oskrbuje seme v podtalju nakopičeno z vodo, nad njim pa rahel drobnogrudičast sloj zemlje, ki preprečuje izhlapevanje vode iz ornice in omogoča zračenje ter smotrno porabo vode. Za žita in trave rahljamo zemljo 4-5 cm, za setev koruze pa 4-8 cm globoko.
Pomnite: Zmotno je mnenje tistih pridelovalcev, ki slabo pripravljeno zemljo za setev nadomeščajo z gostejšo setvijo in z izdatnejšim gnojenjem.
Sedaj je tudi čas, da morebitno sušo nekoliko omilimo s primerno
do konca razraščanja žit; če je prisoten smolenec, dodamo 0,31 STARANE,
proti ozkolistnim in širokolistnim plevelom pa je smiselno uporabljati kombinirane pripravke, kot so:
- DICURAN FORTE 1,5kg/ha od treh listov do konca razraščanja žit;
- OUARTZ SUPER 2,5 do 3l/ha, od treh listov do konca razraščanja žit.
Pomnite: Vsi navedeni herbicidi dobro delujejo, dokler so pleveli majhni. Če zamudite čas uporabe, je bolje počakati na višje temperature (nad 5°C) in uporabiti enega od translokacijskih herbicidov, ki delujejo tudi na malo večje plevele, vendar le do konca razraščanja žit.
Oskrba ozimnega žita
Prvo dognojevanje: ob začetku vegetacije
Pšenica:       40-80kg N/ha
(150-300kg/ha KAN ali 250-550kg/ha NPK 15-15-15)
Rž in ječmen: 40-70kg N/ha (150-250kg/ha KAN)
Spomladanska opravila na travinju
Kljub koledarski pomladi nas zima še ni zapustila. Vrača se z občasnim sneženjem in ohladitvami, zaradi česar je pričetek vegetacije v primerjavi z lanskim letom nekoliko kasnejši. Če želimo dovolj kvalitetne krme se moramo, takoj ko se zemljišče osuši, posvetiti spomladanski skrbi travne ruše. Glavni ukrepi:
1. Čiščenje travne ruše, grabljenje listja, plevelov, raznih odpadkov, vejevja in kamna. Ostanke nepokošenih ali nepopaslih površin, kot so nabrežine in obronki gozdov, naravnih plotov in podobnih zaraščenih parcel je potreba pograbiti, da bo pod staro travo lažje pognala nova. Nikakor pa takih predelov ne zažigajte. S takim dejanjem lahko ogrožate naravo in ljudi. Naredili pa niste nič koristnega niti za novo travinje. Nasprotno, poškodovali ste rastne vršičke kakovostnih trav in hkrati toplotno obdelali seme plevelov in gospodarsko manj vrednih vrst trav, ki potem hitreje vzkalijo in zasenčijo rast nežnih kakovostnejših trav in detelj. Toplota ognja v gornji plasti tal uniči tudi koristne žuželke in mikroorganizme, ki spreminjajo organsko snov v rastlinam dostopna hranila.
2. Brananje priporočamo samo na zelo težkih, zbitih tleh in tam, kjer je dolgo ležala snežna odeja. Z navedenim ukrepom dovedemo v
Pred setvijo koruze
Za optimalne kakovostne pridelke koruzne silaže je, poleg zunanjih vplivov, pomembnih več dejavnikov, ki so odvisni od pridelovalca: od temeljne in predsetvene obdelave tal, temeljnega gnojenja, izbire hibridov, primerne setve, oskrbe posevkov (varstvo proti plevelom, dognojevanje) do spravila pridelkov.
Nekaj pomembnih opravil:
- poravnava brazd, da bomo zaradi zmanjšane površine ohranili v tleh več vlage, kar je ob morebitni poletni suši izredno pomembno;
- nekaj dni pred setvijo opravimo predsetveno obdelavo ta do globine setve (4 do 8cm) globoko;
- temeljno gnojenje: če nismo zaorali hlevskega gnoja, lahko pred setvijo uporabimo še 20 do 30m3 gnojevke; poleg tega pa je treba v obliki mineralnih gnojiv dodati še 140 do 180kg N/ha, 80 do 100kg P205/ha in 100 do 140kg K20/ha; večji del fosforja in kalija potrosimo pred pripravo tal za setev (npr. 400kg/ha NPK 10:20:30);
- pred setvijo je treba preiskusiti sejalnike s primernim setvenim kolutom, ki ustreza obliki in velikosti semena;
- talna temperatura ob setvi naj bi bila 10 do 12°C;
- globina setve je odvisna od tipa tal in vremenskih razmer (povprečno od 4 do 6cm);
- gostota setve je lahko od 8 do 10 rastlin na m2, odvisno od zgodnosti hibrida (zgodnješe sejemo bolj gosto);
- herbicide izberemo na podlagi plevelov, ki prevladujejo na njivi.
rušo potreben zrak za nemoteno rast in razvoj ter razgrebemo krtine, mravljišča in ostanke hlevskega gnoja.
3. Valjanje je na rahlih in peščenih tleh koristnejši ukrep od brananja. Z valjanjem pritisnemo od zmrzali dvignjeno travno rušo ob tla. Tako dobijo rastline hitreje stik z zemljo in hranilnimi snovmi. Poškodovane rastline se s tem hitreje ponovno ukoreninijo. Za valjar lahko uporabljamo vlače iz traktorskih gum, sode ali narobe obrnjeno brano.
4. Gnojenje. Če nočemo kmetijske zemlje osiromašiti, potem je treba z gnojili vračati tlem toliko hranil, kolikor smo jih odvzeli s pridelkom. Z vsako tono sena odvzamemo tlem: 16 kg N, 6 kg P2O5 in 27 kg K2O. Na podlagi kemične analize tal najlažje ugotovimo založenost z glavnimi hranili, in tako določimo, kaj in koliko bomo gnojili. Navajamo nekaj primerov spomladanskega gnojenja z različnimi gnojili:
srednja založenost s hranili (dvokosni travniki) 300 do 500 kg/ha NPK 1 5:1 5:1 5 400 do 600 kg/ha NPK 13:10:12
trokosni travniki:
600 do 800 kg/ha NPK 8:26:26
Za vsak odkos travinja damo še 40 do 50 kg N/ha.
Odvisno od načina uporabe (gnojenje za enokosno, dvokosno ali trok-osno rabo) si na podlagi gnojilnih norm sami izračunamokoličino potrebnega gnojila.
Izbor hibridov koruze
Glavne usmeritve sodobnih programov za plemenitenje koruze so: višina in stabilnost rastline, podaljševanje produktivnih in skrajševanje neproduktivnih obdobij razvoja koruze, tolerantnost za višjo gostoto posevkov ter kakovost pridelka pri posameznem načinu uporabe.
Pri izbiri hibridov za setev na posameznih pridelovalnih območjih upoštevamo nekatera temeljna merila. Pri izboru hibridov za silažo iz celotne koruzne rastline upoštevamo predvsem naslednja merila: visoki pridelek suhe snovi silazne mase ob njeni uzstrezni sestavi glede posameznih delov rastline, visoki delež suhe snovi storža v skupni suhi snovi, toleranco za večjo gostoto posevkov ob ostalih nespremenjenih razmerjih, ustrezno razmerje med beljakovinami in celulozo, in, da listi v času spravila ostanejo zeleni.
Poleg rodovitnosti hibridov in agronomskih lastnosti (odpornost proti lomu, poleganju in proti raznim boleznim in škodljivcem), sta najpomembnejši merili pri izbiri za setev: dolžina rastne dobe na pridelovalnem območju in način porabe pridelka.
Predstavitev priporočenih koruznih hibridov:
BC 191 - na višinskih in toplotno neugodnih pridelovalnih območjih, kot je okolje občine Logatec, je primeren predvsem za pridelovanje zrnja.
BC 272 (ETA) - ima kakovostno zrnje in zelo dobre agronomske lastnosti. V ugodnih pridelovalnih razmerah in veliki gostoti posevka (8,5 - 9,5 rastline na kv. meter) daje zelo velike pridelke zrnja. Primeren je tudi za pridelovanje silaže iz celotne rastline, saj so pridelki suhe
Gnojilne norme za dvokosne travnike so povprečno naslednje: 40 do 100 kg N/ha + 50 do 70 kg P205/ha + 100 do 160 kg K20/ha.
Gnojilne norme za trokosne travnike so povprečno naslednje: 100 do 140 kg N/ha + 60 do 80 kg P205/ha + 1 20 do 200 kg K20/ha.
Zreli hlevski gnoj trosimo na njive v jeseni. Če ga že moramo trositi spomladi, potem naj bo povsem zrel. Količina hlevskega gnoja in gnojevke za enkratno gnojenje znaša 20 m3 na njive in polovica manj na travnike. Žagovina v hlevskem gnoju z leti zak-isa tla, zato moramo v tem primeru poskrbeti tudi za apnenje.
5. Vsejavanje travno deteljnih mešanic v rušo je prav tako nujen oskrbovalni ukrep takrat, ko je travna ruša zaradi različnih vzrokov (suša, napadi talnih in drugih škodljivcev,...) degradirana oz. daje malo krme nizke kvalitete. Predno se lotimo tega ukrepa, si moramo odgovoriti na vprašanja:
- Zakaj je ruša slaba? Poiskati moramo vzroke za nizke pridelke krme, zapleveljenost ruše, slabo okusnost paše ipd.
- Kdaj bo vsajevanje bolj uspešno? Spomladi, poleti ali jeseni?
- Kako pripraviti rušo za vse-jevanje?
- Kdaj in kako bo mogoče rušo uporabiti po vsejavanju?
Z dosejevanjem izboljšujemo botanično sestavo ruše.
Pomnite: Botanični sestav travne ruše je rezultat rastišča in načina rabe, je ogledalo tal, podnebja, oskrbe in izkoriščanja.
snovi in škroba precejšnji, velik pa je tudi delež suhe snovi storža v skupni suhi snovi.
BC 278 - zobanka, srednje visoka z nižje nastavljenimi storži, je hibrid čvrstega stebla in dobro odporen proti boleznim in škodljivcem koruze. Pri intenzivnem načinu pridelovanja in ob dobri oskrbi z vodo se lahko po pridelku zrnja in suhe snovi meri z najrodovitnejšimi hibridi s podobno dolžino rastne dobe. Primeren je za setev za silažo v višjih predelih do nadmorske višine 700 m in je za silažo boljši od hibrida 272.
BC 312 in BC 318 - po količini pridelka in po agronomskih lastnostih sta si hibrida podobna, primerna predvsem za manj intenzivno pridelovanje. Hibrid 312 je primernejši za pridelovanje silaže in celotne koruzne rastline.
Drugi priporočljivi hibridi so: Helga, DEA, Mirna, Eva in Nadežda. Nadrobnejše informacije o vseh predstavljenih hibridih lahko dobite na sedežu svetovalne službe.
Tretje mesto Logatčanom na kvizu "Mladi in
kmetijstvo"
V Dobrunjah pri Ljubljani je bilo 17. marca tradicionalno regijsko tekmovanje "Mladi in kmetijstvo", ki ga vsako leto organizira Kmetijska svetovalna služba Slovenije in Zveza podeželske mladine Slovenije. Ekipa občine Logatec je v sestavi Franc Dolenc, Mirko Dolenc in Lucija Dolenc, vsi iz Hotedršice, dosegla v konkurenci petnajstih občin Ljubljanske regije odlično tretje mesto. V imenu ministrstva za kmetijstvo iskreno čestitamo ekipi za izredni uspeh.
... KAKO PA K Al VASE ZDRAVJE...
Med svetom odraslih in svetom otrok
Dogaja se, da so otroci drugačni, kot bi si starši želeli. Nekateri so preveč mirni, nekateri preveč razposajeni. Dogaja se, da se rodijo otroci z drugačnimi željami, kot starši pričakujejo. Dogaja se, da se rodijo otroci s katero od telesnih posebnosti. Dogaja se tudi, da se rodi slep, gluh, telesno, duševno prizadet otrok. Dogaja se... Različni otroci se rodijo. Različna so pričakovanja staršev do otrok. In vendar je vsem otrokom tega sveta ena stvar skupna. Vsi nosijo že pred rojstvom v sebi potrebo po tem, da se počutijo varne. Ob rojstvu in po njem je ta potreba še močnejša.
Tudi starši smo različni. Vendar je tudi nam ena stvar skupna. Kar koli počnemo v odnosu do svojih otrok, vsi imamo svoje otroke radi, in vsi jim želimo, da bi jim bilo v življenju lepo, celo lepše kot nam samim.
V tej želji gremo starši pogosto predaleč. Otrok poleg potrebe po varnosti nosi v sebi še mnogo drugih potreb. Med njimi tudi potrebo po samostojnosti, ustvarjalnosti, pomembnosti, pozitivni samopodobi, samospoštovanju in spoštovanju drugih do sebe. Kolikokrat te potrebe v odnosu do staršev postanejo bojno polje. Otrok se mora počutiti pomemben in to hoče doseči z lastno ak-
"Le eno je rojstvo, le ena je smrt,
vmes pa bridkosti življenja."
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Angele Čirič
roj. Grom
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli izkazali pomoč. Posebna zahvala dr. Blagici Džai-čevi za nesebično pomoč. Hvala g. kaplanu za lepo opravljeni obred. Hvala tudi pevskemu zboru "Adoramus" in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Nečak Matej in vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Makuc
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste se z ljubeznijo in spoštovanjem poslovili od nje, nam pa stal i ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najbližji.
tivnostjo. Starši pa v preveliki želji po zavarovanju svojega otroka, ki ga imajo radi, otroku ne dopuščajo, da bi počel dejanja, ki mu dajejo občutek, da je pomemben. Otrok to sprva staršem sporoča z besedami: "Saj vem!" "Bom sam!". Otrok to misli zelo resno in to tudi dokaže z dejanjem. Včasih se tako dejanje kaže kot mala "lumparija". Takrat starši podvomimo vase. Spregledamo otrokov cilj in vidimo le dejanje. Cilj otrokove aktivnosti je lahko pozitiven, dejanje pa tisto, ki je neustrezno, neprimerno. Tukaj starši pademo na izpitu iz življenjskega predmeta: vzgoja lastnega otroka. Ker nismo ločili, kaj je cilj in kaj je dejanje, otroka sodimo po dejanju in smo prepričani, da ima slabe namene ali celo, da je slab. Pa ni res. Otrok ima dobronameren cilj, le pokazal ga je na neustrezen način. V otrokovi želji po aktivnosti je izvor njegove ustvarjalnosti, podjetnosti. To so lastnosti, ki jih od otroka pričakujejo vsi starši. Seveda, tudi starši nimajo slabega namena, ko otroka omejujejo pri dejanjih, ki niso "prava". Celo naloga staršev je, da otroku preprečujejo aktvnosti, ki so zanj in okolico nevarna in škodljiva. To je proces socializacije ali vklučevanja otroka v družbo, kar naloga vzgoje nedvomno od staršev zahteva. Za otroka, ki ne ve, kaj sme in česa ne sme, celo rečemo, da je nevzgojen - nesocializiran - se ne zna vključiti v družbo na ustrezen način.
Tu se pravzaprav srečujemo z nelogiko, ki prepleta odnose med starši in otroki. Srečata se dva pozitivna cilja in dva neustrezna postopka za dosego cilja. Otrok hoče biti ustvarjalen, hoče pokazati, kaj že zmore. Če je to dejanje neprimerno in starši reagirajo le na dejanje, pri tem pa spregledajo cilj, pride do spora. Otrok, ki je šibkejši udeleženec v tem sporu, dobi informacijo, da je bilo nekaj narobe, ne razume pa
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Katarine Tollazzi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako velikem številu ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Najlepše se zahvaljujemo ge. Pavli Juršič za poslovilne besede, pevskemu kvartetu za zapete pesmi, g. Robertu Albrehtu za zaigrano Tišino in dr. Jožetu Skvarču za vso skrb. Vsem njenim prijateljicam, še posebej ge. Ivanki Jerina hvala za iskreno prijateljstvo, pozornost in obiske v času bolezni. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti
Hčerki Tanja in Desa z družinama.
kaj. Otrok je hotel le pokazati, kaj že zmore, pravzaprav želi starše nagraditi za njihov trud. Staršipa se prestrašijo, da so v svoji vzgoji kaj spregledali ali naredili kaj narobe. Pojavi se strah, ki je pravzaprav posledica skrbi za otroka. Reagirajo čustveno in se odzovejo veliko bolj intenzivno, kot je potrebno.
Spominjam se deklice, ki mi je pripovedovala, kako je razrezala zaveso v dnevni sobi, da bi svoji punčki sešila obleko. Oblekco je tudi sešila in jo pokazala mami. Ni bila toliko prizadeta zaradi mamine reakcije. Povedala je, da ni bilo najhuje to, da jo je mama za lase vlekla po dnevni sobi, ampak to, da mama ni opazila, da je pri šivanju uporabila natančno tisti šiv, kot jo je mama učila. Mama pa je potožila: "Ne vem, kaj naj naredim s tem groznim otrokom. Toliko se trudim, ona pa nič. Veste, kaj mi je naredila. Razrezala mi je novo zaveso v dnevni sobi. Meni je to naredila. Cele dneve in noči se dajem z njo, ona pa meni tako. Ne vem, s čim sem si zaslužila, da me tako sovraži."
Kdor je imel kdaj opravka z vzgojo, bo soglašal, da je to težak posel. V vzgoji se ne da stvari matematično meriti in računati. Nikoli ni mogoče sklepati: toliko napak, toliko nepravilnih aktivnosti, ki se jih loti otrok, na drugi strani toliko neustreznih reakcij staršev - take bodo posledice. Vendar je gotovo nekaj: večkrat, ko se bo otroku zgodilo, da je napačno razumljen, večkrat, ko bo imel občutek, da se starši nanj jezijo, pa niti točno ne ve zakaj, da ga silijo delati nekaj, kar si ne želi, pa mu niti ni pojasnjeno, zakaj mora to delati, ali pa ima zaradi tega, kar je narobe naredil, občutek, ali mu je celo povedano, da ga zaradi tega starši odklanjajo, manj oborožen, manj pripravljen stopa tak otrok v spopad z življenjem. Manj ko je človek pripravljen na življenje, več možnosti ima, da bo odpovedal, ko bodo pritiski od zunaj hujši kot tisti, s katerimi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Marije Uršič
Petkove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Jožetu Skvarču in dr. Blagici Džaičevi za zdravljenje ter pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja gospodu župniku Cirilu Isteniču in domačemu gospodu župniku Marjanu Zupancu za opravljeno pogrebno svečanost. Hvala tudi pevcem Pomladnega odmeva, ki so jo na zadnjo pot pospremili s pesmijo.
Vsi njeni najbližji.
se je srečeval v domačem okolju. Če takrat zaradi neprijetnih izkušenj, ki jih ima, ne bo v svoji družini iskal in našel podpore, se kaj rado zgodi da bo reagiral na neustrezen način. Najpogosteje se pojavljata d,va neustrezna načina:
1. upor v vseh izraznih oblikah,
2. umik v nedelavnost, v svet omame.
Razmišljal sem le o majhnem kamenčku v mozaiku nesporazumov dveh svetov: sveta odraslih in sveta otrok, o enem ali dveh vzrokih, čeprav jih sam poznam veliko. Če bi mojemu poznavanju dodali spoz-
Beseda akna pomeni splošni izraz za gnojno vnetje predhodno spremenjene žleze lojnice. Vzrokov in oblik aken je sicer več, vendar daleč najpogostejše so acne juvenilis ali mladostniške akne. Akne se pojavijo v času odraščanja, v puberteti zaradi spremenjenega stanja hormonov. Takrat se namreč poveča količina moškega spolnega hormona. Omenjeno stanje povzroči povečano mast-nost kože, predvsem na seboroičnih mestih: obraz, prsi, zatilje, hrbet in nadlaket. Loj, ki se nabira in kopiči v lojnicah, se na površini kože, pomešan z odmrlimi celicami, strdi in oksidira. S tem je izločanje loja onemogočeno in kopičenje se nadaljuje v širino, kar pomeni, da je lojnica vedno večja. Lojnici, napolnjeni z oksidiranim lojem, pravimo ogrc ali komedon. Ta je pravzaprav pogoj za akne, kajti, ko se naseli na ogrc bakterija, povrzoči vnetje, torej akno. Akne se ob nepravilni negi zelo razbohotijo in tako mladostnika precej prizadenejo, pa drugi strani pa s pravilno nego v večini primerov akne uspešno prema-
4si
ZAHVALA
Ob boleči in prehitri izgubi našega očeta, moža in dedka ter brata
Friderika Mezeta
se iskreno zahvaljujemo vsem soročnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in pomoč, darovano cveterj in sveče ter tako številčno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala sosedom Kune za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Katarini Turk in dr. Tonji Gomzi-Hrabar za zdravljenje in skrb v času njegove bolezni. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno mašo in obred, pevcem za otožne pesmi in g. Janezu Smoletu za iskrene besede slovesa.
Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi.
nanja strokovnjakov še z drugih področji, bi se mozaik še povečal. Pomembno pa je vedeti, da je ozadje od družbe nezaželenega vedenja nesporazum, ne pa želja komu škodovati ali ga slabo vzgajati. Za večino primerov, ki jih poznam, lahko to trdim. Tudi ni odklon v vedenju otrok bolezensko stanje, ampak poizkus prilagoditve otrok na življenje s tistim potencialom, s tistim orožjem, ki so si ga v svojem začetku življenja nabirali.
Bodi za danes dovolj. Vsekakor so zadeve potrebne še kakšnega razmišljanja. Mirko Furlan
gujemo.
In kaj je pravilna nega?
V prvi vrsti pomeni samodisciplino pri "obdelovanju" take kože doma, seveda, brez stiskanja in praskanja. Namreč, s stiskanjem in praskanjem nanašamo bakterije v lojnice, ki še niso vnete in tako vnetje povzročamo, po drugi strani pa s praskanjem in stiskanjem že vnetih aken, vnetja še podaljšujemo. To je prvo dejstvo, ki ga morajo mladostniki sprejeti. Pravilna nega nadalje terja pravočasno globinsko čiščenje žlez lojnic nakopičenega loja, še predno se vnamejo. Čiščenje najbolje opravi strokovno usposobljen kozmetik. Manjši vpliv na poslabšanje razmer lahko predstavlja tudi preveč sladka, mastna in papricirana hrana. Prav tako ne priporočam uporabe krem in kolekcij za nečisto kožo, ker kožo preveč izsušijo. V kozmetičnem salonu Lepota in zdravje uspešno izvajamo sanacijski program proti aknam, v katerega je, če je potrebno, vključen tudi specialist dermatolog.
Lidija Kern
višja medic, sestra, kozmetičarka
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Vide Javornik
posestnice iz Logatca
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so ji v hudi bolezni kakorkoli pomagali in ji stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili dvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala za ves trud, skrb in nego g. dr. Zoranu Vodopivcu, sestri Ivici, gospodu župniku Tonetu Komparetu za lep pogrebni obred, Gasilskemu društvu Dol. Logatec, Društvu upokojencev in invalidov Logatec, pevcem za zapete žalostinke in Robertu Albrehtu za zaigrano Tišino.
Vsem in vsakomur iskrena hvala. Vsi njeni.
MOZOLJAVOST - AKNE
Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice
Meteorsko razgoreva Kristusova beseda gluha nebesa med našimi srčnimi rebrci. Globinskega sočutja torej, ne površinskega nagačenega razkazovanja!
Zgodi se... Tako bliskne, tako more bliskniti samo čudež v ta naš puščavski, čredni čas...Zgodi se...kot da bi se skriti Bog ljubezni naveličal skrivati in bi iz golega veselja nad večno žuborečim življenjem pod masko sveta udaril še en zimzeleni štempelj za žemljico, kruto, ljubljeno. Tako - za povrh...kontra modrim...za korajžo norim...od rojstva štempljanim...jih niso uspeli, odveč motečih, skuriti na grmadah, ta brihtni, ta močni...od starega, srednjega veka gor v kibernetične gavge naših let jim ni ratalo...jim nekako ni ratvalo...jim ne ratuje, zahvaljen, Gospod, in jim ne bo - ALELUJA!!!
Zgodilo se je...Vrhnika...Stopam, konjska figa na cesti...ali me povozijo ali peljejo mimo - po božji volji - takole iz Zgornje Fovšije in Spodnjo, v centralno Zamero...Tam se dobimo...Ali že tu, tostran britofnega zida, iz oči v oči vsega bivajočega, po ljubezni hrepenečega...Aleluja!
Zabremza možakar, skočim v pleh, odrešen peze...do bre-zoviškega, včasih logaškega župnika me zategne...Mu nesem koledar namesto klobas in litra vina...tudi frišno bakrastega turna mu ne morem namesto reflektorjev ponoči bliskajoče kloftat -elektrika košta..! Vse, kar mu lahko za Silvestra iz spufane srčne štirne v dar potegnem, je koledar Dušni obrazi slovenske krajine, grintava lesnika neizgorelih žil.
O, je bil zadovoljen, moj župnik Janez. Ga je hotel celo plačat, koledar. Mog Bog, krvi se ne plačuje, fikslaudon! So tudi šoferja začele zanimati nebeško nasmejane, škrbaste face, razmetane po trinajstih koledarskih Jistih: "Rade volje bi ga kupil, pa nimam tolarja s sabo!"
"Boste že..Nate...Naslov vam pa le napišem...če boste od doma kakšen tolar poslali," sem žareč brundnil vanj in že je z bikom in štrikom na auspuhu katrceodribaril proti Ljubljani. "NIČ ne gre v moj žep, gospod, vse mimo...za reveže," je pod kožo bobnelo, ihteče, uporno, skoraj besneče vpilo za njim. Strupena, čarovniška, tesnobni strah sikajoča megla se je pripodila razce-frano režeč se okrog vogala župnišča, in me potegnila v nevidne jeklene rogovile: "A komu danes še verjeti!? Ne,ne,ne bodo te objeli! In kako premagati z glavo med koleni na nagrobnem kamnu nekoga, ki se ni predstavil. Saj razumljivo slišati ni bilo. Začutil sem rame in na ramenu roko, roko Gospodovo - ne -aleluja - roko gospoda Janeza - župnika - vabečo me na vroč čaj v mežnarijo. Aleluja! Aleluja!
Čez kakšnih štirinajst dni je ob nebeških fanfarah v roke moje matere pristalo čudežno nakazilo. Se mi zvečer, piramidno pritle-hna, ni upala bevskniti o njem. Me preveč pozna, norca. Saj bi s huronsko "alelujo" vso ulico jorgovana iz smrčanja k srčni pameti oprhal...
"Takšno vreščanje sredi noči! Bog se nas usmili! Po gasilce! Slišite, kaj kriči?!"
"ZA KRISTUSOM! ALELUJA! NA NOGE, POSTELJNE NOGE! ALELUJA!!! ZA KRISTUSOM!! NA KOLENA-SKOZ VRATA ZVEZDNA, LJUDJE BOŽJI-OKAMENELI!!! USMILJENJA HOČEM-NE DARITVE! ALELUJA! ALELUJA!!!" Vsa soseska, ošpičeno prebujena proti meni: "Takšno huligansko, mamilaško vpitje sredi noči! Na šiht bo treba čez par uric. Ravno sem si koščice v smrčanju zložila, pa me že razmetavaš po tekočem traku, norec tromotorni!! Ko bi moral sam garat kot mi, se ti ne bi imelo časa blest. Saj tega ni svet videl! Se ti spet film nazaj vrti, te je spet na ploh spodneslo, petelinasti prerok!? Že vidim - po šok terapiji se ti kolca. V norišnico z njim, ljudje božji, da nam doma na čisto ne pregori! Ljub je mir, kdor si ga špoga! Recite, no - kakšna sramota! Naš pa ni tak! Ampak pravijo, da v norišnici vse pozdravijo - ene s tabletami, druge - ta trmaste - s šokom. Pravijo, da so norci čisto drugače zdravi kot mi. Le spanja jim manjka, saj bede sanjajo. Pravijo...Slišite, kako kriči...Najprej policijo pokličimo..!"
Skratka - čez kakšnih štirinajst dni so se roke moje matere šibile pod čudežnim nakazilom, poštno nakaznico, pravimo drugače. Na njej je pisalo: Pošiljatelj Amadej Trnkoczv, 40.000 SIT, prispevek za zasvojene z drogo in zahvala za koledar, "šofer" Vrhnika - Ljubljana.
Pripis k religiozni burleski: Z Bogom začel - z Bogom končal. Da bi On končno do Besede prišel in nas SKOZNJO večno, neskončno čudil. Nikoli načudil!!! Aleluja!!!
Z Bogom začel - z Bogom končal - da bi začel...Aleluja! Bog
Usmiljenja
hočem, ne daritve!
Andrej Žigon
bliska z jasnega ali z grdega, odvisno od frontalnih motenj v naših prsnih koših. Srečnež!!! - skoraj nebeščan - tisti človek, ki božje bliske vzdrži in ga slepi, zase dobro misleči človečki na silo ne odvlečejo v norišnico. Takole pod pazduho... Prizadevajoč si vzbujati vtis naparfumirane skrbi za mentalno zdravje okolja. Nagnitega v sredici. Najprej mojega, potem vašega, gospa dohtarca.
Kakšna gnila prešvicana laž - za na pamet kozlat!!! Fikslaudon, gospa dohtarca!!!
Da vas ne najdem čez par let na volilnem kandidatnem seznamu za zimzeleno ministrico! Prizadevajoč si vzbujati vtis naparfumirane skrbi za mentalno zdravje okolja... Ni čudno, da tričetrt postrvi tega planeta vidi škilasto okrog potočnega ovinka kilometre daleč. Je čisto vseeno, če plemenita kulinarična rasa kar na mestu zgnije, pri takšnile strihninski ekologiji ali pa če se podaja osvajat smrtno laž sto metrov niže - med zlate zobe tretjega tisočletja. Fikslaudon!!!
Nič ne bom rekel, gospa dohtarca-tiho pa tudi ne bom: "USMILJENJA HOČEM - NE DARITVE!!!"
Vam bom povedal, gospa dohtarca, v fris vam bom povedal. Bolje, da vas čez griče okloftam z očmi besede, kakor da vas fizično srečam pod Prešernom na Tromostovju!
Vi ste potrebni nekajtedenske specializacije za gajtri na Studencu. Freudistično- kareleljevsko prestrašeni žep vam je ukradel hipokratsko nebo: "Usmiljenja hočem - ne daritve!" Spet bi se, dohtarca moja, znebili strahu - sam od sebe bi se posušil -in se nasrkali sočutja. Preveč na lahko ste na tujih izgorelih solzah postdiplomske študije polagali. Prvič ste se me na lažno finto specialnega psihiatričnega pregleda znebili v Polje. Drugič sem tja odtaval iz navade. Tretjič zblaznel iz potrebe. In v teh desetih letih - z božjo, ne vašo pomočjo, diplomiral iz sočutja! Aleluja! Zahvaljen, Gospod!!!
In tudi vi, dohtarca moja, navsezadnje. Saj smo zato na svetu, da si v najhujšem stojimo ob strani, kaj pravite? Molčite...Pametno...
Slišim, gospa dohtarca, da ste proizvodnjo norosti iz državne firme skoz privatno ordinacijo speljali. Pametno. Molčite...Pametno... Božji glas z vami in vašimi pacienti! Ta se ne da...niti za ušesa vleči, kaj šele v razlezeno žolco peštati. Resnica je samo ena - resnica Prešernovega neiztrohnjenega srca, resnica, ki pobliskava navzgor iz devetega kroga pekla tega sveta, odrešenega po živi vodi Kristusa - Besede: "Usmiljenja hočem -ne daritve!"
"Zdaj mi je pa dosti tega natolcevanja, gospod Žigon. Sem vas svarila, vas še svarim in vas ne bom nehala: drži jezik za protezo, tudi če skoz nos skovikaš! Se ni za hecat z oblastjo! Naj je rdeča, črna ali malo mešano. Resnica ji vedno po požrti kosti diši, oblasti. Ne prebavlja je, nenasitna, razvajena pujsa - oblast. Pridkana, o kako pridkana oblast!
Zdaj ti bom pa še jaz svoje povedala, dragi moj depresivni Drejc! Ti si si življenje zaslužil le zato, ker ti samomor ni ratal. Tri norišnice ti niso pomagale - še naprej tiščiš z glavo skoz zid. Zares si norec, Andreje - zakaj nisi med svojimi za zidom ostal, zasvojenimi s srčnostjo. Pustimo samomore tistim, ki jim rata. V bolnišnici so z vsem preskrbljeni, pridi si malo spočit, ostani, ostani za teden, dva...
"Saj sem, saj sem - samo na drugi strani, gospa dohtarca, na drugi strani vašega zida!"
"Pa se ti splača?"
"Kot sprehod skoz Sarajevo, fikslaudon! Bog ve - zaradi poštne nakaznice na relaciji Vrhnika-Ljubljana se je splačalo, gospa dohtarca. Šef kozmopolitskega podjetja Naklo d.o.o. Ante Vladič, v prostem času založnik, se je z mano vred odpovedal izkupičku od prodaje koledarja, pa še pravljičnih Amadejevih 40.000 SIT sva primaknila in bajnih 340.000 SIT je s prvim poštnim oblakom odjadralo čez Hrušico in Nanos nad goriško skupnost Srečanje rosit pozdravno mavrico. Aleluja - smrtnih drogeraških zidov prosta Slovenija!"
"Po vsem povedanem, Drejc moj, vidim, da nisi niti tako nevaren niti jaz tako slaba..."
"Oh, dohtarca moja: Vsi smo iz istega testa - težave so s kvasom! Se spomnite, to sem vam snežno plamteč dopovedoval, pred vami na tleh v spovednici na Murnovem nasipu, predno vas je prestrašeno odneslo na imformbirojevski telefon klicat rešilca. Iz norišnice - za v norišnico. Fikslaudon ! Kakšna posrana prevara!"
"Priznam. Priznam..."
"Moja ljuba Hipokratka, saj ni tako hudo! Tudi v vatikanske ječe lahko telefonirate Petru - Skali, da sem ga že pred desetimi leti na parketu pred vami s tikanjem kamenjal, kakor je on Kristusa pred Pilatom tajil: "Usmiljenja hočem - ne daritve!"
"Čas je večen, smolnato zelen, zasnežen, Kristusov, Fančin,
Mohamedov, vaš, dohtarca moja, moj...čas je Kristusov, če ga s solzami in znojem in vriski in kriki in posekanim hrepenenjem zalivamo. A ko se v češarek razletimo, pozabimo, da zanj spet in spet izkrvavimo...Zahvaljen, Gospod!
"Neotesane smreke zrastejo najviše."
"Drejc moj, svetuj mi, naj prihodnje leto, ko se božji atlet namala pri nas na obisku, zbrišem iz žepne državice? Toliko, da ne bom na očeh..."
"Jasno, dohtarca moja. Kvišku srca! Pripraviva Gospodu pot. Najprej pošljem papežu koledar. Mogoče kakšno opeko primakne za Slovensko misijonsko vas Pedra Opeke na Madagaskarju. Do sedaj sem s svojimi razstavami in darežljivostjo ljudi tja čez dolenjske in afriške griče poslal že nad 600.000 SIT. "Kaplja v morje peska," porečete. In vendar KAPLJA V ŽIVLJENJE - Z vašo pomočjo, gospa dohtarca, zregulirava tja vseh sedem Triglavskih jezer. Z ubogim gorčičnim zrnom vere gore prestavljaš, gospa dohtarca, je pisano. Aleluja! Kaj hočemo - božja ekonomija - malo čez les križa! Se boste že privadili. Še v grobu ni prepozno, je zevnil neki angleški pesnik.
Do papeževega prihoda se bova postno nagarala. Pust je gagnil. Spraviva se k delu! Vi boste pisali v svoji spovednici, jaz vas bom spovedoval. Teklo bo iz vas na plakatni papis kakor iz Dostojevskega. Takole približno, upam:
Vaš tolar za misijonsko Slovensko vas na Madagaskarju!
Slovenskega rodu iz Argentine
misonar Pedro Opeka:
nad Afriko naša srčna streha!!!!! :
Pri Bogu se dobimo, iz oči v oči - v srcu večnega neba se dobimo, na Golem otoku vsega bivajočega. Prijatelja spoznaš v daj - damu. Milijardi otrok tega sveta buta lakota na vrata šotorov neba. V nerazvitih deželah umre vsako minuto 30 otrok. PODHRANJENIH! Na zapadu jih, presiti in izvotljeno prestrašeni, splavljamo v kante za smeti.
ALELUJA!
GROB JE PRAZEN!!! USMILI SE, GOSPOD, SKOZI NAŠE DLANI !!!
Aleluja, dohtarca moja! Blagrujte življenje! Ne bojte se! Nobenih šok terapij vam ne bo treba pogoltnit, da bi prituhali tisto čudežno gorčično zrno vere iz prepadnih prsi. Že ta čas, ko boste pisali ta plakat, vam bodo angelci zarjavelo ustrahovano pazduho v radoživo luč zdrajtali! Aleluja! Potem napadeva s plakatom in dejstvi - parlament. Jaz frontalno, vi z boka in pristriževa našim vrlim parlamentarcem kravate za kakšen tolarski tisočak. Za misijonsko slovensko vas na Madagaskarju. Da jih pred papeževim prihodom utrdiva v veri, upanju in ljubezni.
Predno pa vse beroče občinstvo, ljuba dohtarca moja, povabiva na naslednjo fotografsko razstavo, pripišiva vsem pripisom še poslednjega, upam. Vsi tisti, ki se dobrodelne predstave zaradi senenega naroda ne bodo mogli udeležiti, se lahko s skromnim finančnim darom obrnejo tudi na tale naslov: Medškofijski misijonski svet Slovenije, Namen nakazila: za Pedra Opeko (akcija Andreja Žigona), št. računa 50100-620-133, sklic na 05 1014110-328383. Prosil bi jih, če bi morebitno fotokopijo svojega nakazila poslali na moj naslov: Anrej Žigon, Tabor 23, 61370 Logatec, da vas vpišem med darovalce v reviji Misijonska obzorja. Alelujski zbogom!
Opomba uredništva: na avtorjevo željo prispevek ni lektoriran, kot niso lektorirani nekateri drugi članki v tej številki Novic, in uradne objave.
LOGAŠKE NOVICE
Glasilo Občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, Št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.