Poštnina plačana v gotovini.
DELAVSKA
POLITIK
Posamezna številka 125 Din.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Liubljani, Breg štev. 12./1I.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana VII., Zadružni doni 269.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane T— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 131.
V Ljubljani, sobota 31. julija 1926.
Leto I.
Delavsko gibanje se polagoma združuje in konsolidira. Težki časi razcepov in razdorov so odločno za nami. Delavstvo je uvidelo, da se more uspešno braniti proti razsajajoči politični in socialni reakciji le, ako tesno koncentrira vse svoje sile v borbi proti kapitalizmu in vladi, ki bolj in bolj pritiskata na delavske mezde in na delavsko svobodo. To spoznanje je zajelo vedno širši krog delavstva te in one razredne smeri; stremljenje po enotnosti in spravi se je pojavilo najprej v naših strokovnih organizacijah, uveljavljati se je jelo pa tudi v drugih delavskih razrednih organizacijah. Ta konsolidacijski proces v delavskih vrstah pa ni raznim meščanskim listom in raznim meščanskim laži-delavskim organizacijam nikakor po volji. Dokler se je delavstvo med seboj teplo in razjedalo, so ti listi hinavsko pisali o škodi in nevarnosti, ki pretita eksistenčnim pogojem delavstvu. Sedaj, ko se delavstvo vendar vrača v svoje enotne razredne, borbene organizacije, ki se zato bolj in bolj uveljavljajo, pa intrigirajo in nergijajo, skušajo ustvariti na ta ali oni način nove razcepe in nove pobune v naših organizacijah.
V metodah niso nič kaj izbirčni; tu podla notica v listu, tam shod žolte organizacije, ki je ves naperjen proti zavednemu delavstvu in njegovim razrednim organizacijam. Vse to se zlasti ponavlja in ponavlja odkar se delavstvo zedinjuje ter skuša složno braniti svoja ogrožena prava.
Značilna je v tem pogledu zlasti akcija zvezarskih železničarjev v Ljubljani, ki so sklicali zadnje dni javen shod v Ljubljani, na katerem so pravzaprav le rohneli proti našim razrednim organizacijam, da prikrijejo svoje nečastno, vsakojako delovanje na škodo osiromašenih in zapostavljenih železničarjev. In — razume se — ker je že situacija taka, da se z ozirom na zakon o zaščiti države
Prozorna igra.
lahko nasprotnika s kratko denunci-acijo onemogoči, se je neljubega nasprotnika obkladalo s komunistom in se je ta ekspeditivni policijski sistem likvidiranja razrednega nasprotnika prenesel tudi v pošteno in »socialno« čuteče demokratsko časopisje. Tako beremo n. pr. v glasilu samostojne demokratske stranke »Jutro«, da je tajnik našega »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«, Stanko komunist, nič več in nič manj kot komunist, kar pomeni toliko, kakor da bi morala državna oblast, že zaradi tega, ker je to zapisano v »Jutru«, spraviti Stanka ob službo, poslati ga makar v zadnji del ljubljanske justične palače, »Ujedinjeni Železničarski Savez« pa po možnosti zapečatiti, da bo delavstvo močnejše in zmagovitejše in da bo moglo meščansko časopisje igrati po ceni vlogo prijatelja bednega proletariata!
Tako razumejo naši nasprotniki delo za proletariat, tako pomagajo delavstvu do moči, da ga v trenutku, ko vodi borbo za svoje najprirod-nejše pravice, priporočijo policiji v rešitev!
Nam se to ne zdi novo, tudi nismo nič kaj hudo razočarani; poznamo naše demokrate in njihove demokrat-sko-orjunaške zvezarje — poznamo tudi ostale »prijatelje« delavstva, od klerikalcev do radičevcev in vemo, da so vsi po vrsti zmožni najpodlej-šega izdajstva in najogabnejše denun-ciacije na škodo prebujenega delavstva.
Delavstvo bo šlo vzlic temu po svoji ravni poti naprej in kakor je premagalo doslej vsako reakcijo in prebolelo vsak še tako težak razcep — tako bo premagalo in zdrobilo tudi te denunciantske nasprotnike ter zidalo mirno in složno svoje nove enotne in močne razredne organizacije.
V boj proti odkritim in prikritim delavskim sovražnikom!
Živela delavska enotnost!
DR. HENRIK TUMA:
Razvitje delavskih praporov in politična
oblastva.
Po vrsti razvijajo marljive podružnice »Svobode« svoje rdeče prapore, znamenja dela in zavesti. Po vrsti pa delajo delavskim kulturnim zavodom težave politična oblastva. S trudom se je doseglo preklic prepovedi razvitja za 1 rbovlje že zadnje dneve, da je obisk slavnosti očitno trpel vsled tega, preprečila se je slavnost podružnice na Jesenicah z razlogom, da je slika Karla Marxa na , praporu in pod njo napis »Naprej, za svobodo« nevarna za javni mir 111 re<J, skoro bi se preprečila tudi slavnost razvitja v Zabukovci iz razloga, da je na eni strani prapora v vezeh napis »Proletarci vseh dežel, združite se!«. »Svoboda« je delavska kulturna in telovadna zveza Jugoslavije, pravila ima od politične oblasti potrjena, istotako so pravila Podružnice vzeta na znanje. »Svo-oaa« strogo izključuje politiko in nvm?n^ društva in podružnice —
soreiumn^ teKa tudi nc deIa I)ri
čmurn iln č,anov razlike politi-
ska ustanov« lia' A kcr je delav’ ska ustanova. se po sebi ražume,
sprejema le one kot člane, ki so
delavskemu gibanju prijazni   kar
se itak po sebi razume. Delavsko
gibanje pa ne more biti vezano na posebno ideologijo, izključene so že a priori verske in nacionalistične. Menda, ni treba posebne bistroumnosti uvideti, da so vsa združenja delavstva pod drugim geslom nego delavske gospodarske in razredne solidarnosti — delavstvu na škodo, vse druge ideologije pesek v oči delavcem. Kdor je delavcem prijatelj, ne sme stopiti v njegovo družbo — s pridržki. Verske in narodnostne ideologije so za delavca razreden analfabetizem. Solidarnost delavstva pa je oni veliki etični moment, ki dviga delavske organizacije visoko nad vse druge. Teorijo delavskega gibanja je osnul Karl Marx. On ic znanstveno opredelil pomen in razliko mcščanstva-kapitalizma in de-lavstva-mczdništva, on je dokazal prirodni postanek in razvoj delavskega gibanja kot razrednega in solidarnega, on je kazal in dokazal kulturni pomen delavskih organizacij.
Karl Marx sam ni bil praktičen politik. A na njegovih znanstvenih teoretičnih naukih se je ustanovila internacionala delavske stranke, sprva social-demokratične po vzor-
cu nemške, po veliki vojni razcepljene na različne struje od radikalne revolucionarne do zmerno reforma-tične. Kari Marx pa ima svoj večji pomen za človeštvo kot znanstvenik, kot ustanovitelj prirodopisja človeške družbe, kakor je bil Charles Danvin ustanovitelj prirodopisja živalstva. Kakor je Damin revolucionarno vplival na preobrat prirodoslovnih ved in je s tem postavil mejnik novi višji človeški kulturi, tako je Marx povzročil še večji revolucionarni prevrat duhovnih ved posebne zgodovine, sociologije in filozofije. Kakor so se lažiučenjaki, birokrati uprli revolucionarnim naukom Damina, tako se upirajo moderni ideologi vseh panog znanstva socialni znanosti, sociologije, ki preti prekucniti Papirnate gradove, s tolikim trudom in nakitom iz vseh vetrov znešenih, ideologij. Zgodovina iz marksističnega stališča je druga, nego ona romantična in estetična, filozofija Marxova postaja biologi-čna funkcija za človeško družbo, sociologija stopa na mesto filozofije. Da je Marx predvsem velik, orjak kot mislec in znanstvenik, tega seveda naši klasični izobraženci ne vedo. In če bi se jih poklicalo na javno diskusijo o znanstvenih temeljih Karla Marxa, stali bi kot osei na gori.
Neverjeten je analfabetizem o Marxovih delih med našim razumni-
Delavsko Internacionala o preseljevanju delavcev.
Amsterdamska mednarodna zveza delavskih strokovnih organizacij in delavska socialistična internacionala sta sklicali kongres o preseljevanju delavcev, ki se je vršil v Londonu od 22. do 25. junija. Na tem zborovanju je bila sprejeta cela vrsta sklepov glede olajšanja razmer onim delavcem, ki si morajo iskati kruha v tujih deželah.
Kongres je ugotovil, da je vsled kapitalistične uredbe, ki stremi za tem, da se poveča produkcija s pomočjo modernih strojev, nastala po vojni velika brezposelnost, posebifj v Lvropi. Kapitalisti ne morejo najti dovolj trgov za svojo pomnoženo produkcijo, iz česar zopet slede industrijske depresije in nove armadč brezposelnih.
Brezposelni delavci so prisiljeni poiskati si dela in kruha v tujih deželah. Naravno, da se delavci najraje preselijo v one dežele, kjer so ekonomske razmere boljše in kjer je življenski standard višji. Povojna emigracija se je tudi povečala vsled političnega preganjanja — belega terorja — v reakcionarnih deželah.
Preseljevanje delavcev, ki je samo na sebi posledica kapitalističnega sistema, ki ne more rešiti ekonomske krize v izselitveni niti naselitveni politiki, pa povzroča velike težave delavcem, ki sc selijo, kakor tudi domačim delavcem naseljenih dežel, ki morajo tekmovati z novo-došleci. Da se pomaga prizadetim delavcem, je kongres sklenil:
Da delavci vsake dežele gledajo na to, da se ustanovijo selitveni uradi, v katerih morajo biti delavske organizacije dobro zastopane; dalje se ima ustanoviti mednarodni emigracijski urad pri mednarodnem uradu dela.
Da sc prepove vsa propaganda v svrho izseljevanja po privatnih transportnih družbah in odpravijo vse tozadevne privatne agenture, namesto
štvom. Najenostavnejši pojmi o državi, verstvu, narodnosti, kulturi iz njegovega stališča so docela nepoznani, nerazumljeni. Delavska kultura je našim takozvanim razumnikom nekaj absurdnega, istovetnega laži-kulturi meščanstva s splošno človeško kulturo ter priučeno na pamet od prvega ljudskošolskega razreda pa do končanih rigorozov. Da postaja delavsko gibanje na podlagi Marxovih naukov nositelj splošne človeške kulture, jim more biti naravnost čudovita trditev, tako daleč stoje od realnega življenja. Lrua nesmiselna reakcija v javnem in ^ulturnem življenju jim je vračanje h klasicizmu, jim je politična rešitev človeštva — meščanstva.
Le tako je možno razumeti, da politični uradniki kot del meščanstva naloge in uloge delavskega kulturnega gibanja tako prav nič ne razumejo. Karl Marx je eden največjih znanstvenih umov vseh dob — ali radi tega ne sme stati njegova slika na praporu kulturnega društva? »Proletarci vseh dežel, združite se!« je eden najmogočnejših klicev vse-obče človeške kulture — ali radi tega ne sme biti napisano to geslo na praporu delavskega kulturnega društva? »Naprej za svobodo!« — ali ni ter ni bil vedno klic po najvišjem idealu človeštva?
teh. naj se ustanovijo državni uradi s predstavniki delavskih organizacij, ki naj emigrantom svetujejo in pomagajo.
Da se odpravijo pristojbine za potne liste in vizume za emigrante v deželah emigracije, prevažanja in imigracije.
Da zajamčijo vse dežele priseljenim delavcem obeh spolov enake pravice glede mezde, delovnika in socialnega zavarovanja, kakor jih uživajo domači delavci.
Kongres je tudi priporočil Mednarodni zvezi delavskih strokovnih organizacij, da v vseh deželah svojega področja organizira delavce-izseljence in jih pridruži domačim unijam.
Izseljenci, ki iz političnih vzro-Kov ne morejo urediti svoje narodnosti, bi morali dobiti potne liste od posebnega mednarodnega urada.
Na pota zedinjenja.
Združitev bolgarskih strokovnih organizacij.
Na impozantnem delavskem shodu v Sofiji je bilo soglasno sklenjeno, da se obe doslej medseboj se bojujoči bolgarski delavski strokovni organizaciji (amsterdamske in moskovske smeri) združita na celi črti in brez pridržka v enotno strokovno zvezo ter pridružita amsterdamski internacionali. Ta sklep je zbor pozdravil z ogromnim, dolgotrajnim aplavzom. Pogajanja, ki so se v tej smeri vodila že mesec dni, so dovedla hitreje, nego se je sploh pričakovalo, do ugodnega sklepa. Obe strani sta bili pač prepričani, da more le skupna, složna borba približati križani bolgarski proletariat svojemu cilju. Sedaj združene strokovne organizacije si bodo zgradile nov strokovni dom in bodo izdajale svoj lasten list.
Širite naš list!
držite se stare navade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
Pravi Muckov kavni pridatek
V4AST*
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno FTavi Franck.
Velepomemben preohret a komunistični Internacionali.
V zadnji številki smo pisali o globoko segajočem razcepu v ruski komunistični stranki ter omenili izjavo opozicije, ki zahteva popolno likvidacijo tretje internacionale ter spojitev komunističnega delavstva in komunističnih sekcij s socialističnim delavskim gibanjem. Ta spor v komunistični stranki je zavzel med tem ostrejšo in ostrejšo obliko in privedel do senzacionalnega ukrepa, da je bil Zinovjev izključen iz komunistične eksekutive. Ž njim vred je bilo izključenih tudi par drugih njegovih pristašev. Zmagal je Stalin, za katerem stoji tudi Trotzky. Stalin je mnenja, da je treba razvijati in dograditi rusko socializirano industrijo. Zinovjev pa želi, da se nadaljuje s staro taktiko skrajnega radikalizma in pobijanja ter revizijo odnošajev napram ruskim kmetom. Strankina eksekutiva je sklenila Zinovjevovo izključitev z veliko večino ter utemeljila posebne vzroke njegove izključitve. Iz te utemeljitve je razvidno, da je Zinojev pripravljal zaroto v sami eksekutivi in da ga je bilo treba zato izključiti.
O pojavih v ruski komunistični stranki in o položaju tretje internacionale bomo prihodnjič obširneje pisali. Za danes ugotavljamo samo, da pomeni likvidiranje Zinovjeva in njegove politike ogromno dobro za delavski pokret na celem svetu. Ni dvoma, da je tudi padec Zinovjeva glasni dokaz, da se delavsko gibanje razvija vsepovsod v praven približanja in zedinjenja.
To so svobodne volitve i
Radikali napenjajo vse sile, da bi pri občinskih volitvah v Srbiji vendarle zmagali. Poslužujejo se pri tem metod, ki niso v srbski politični zgodovini posebno nove. Potom radikalcem udanega uradništva se vo-lilci terorizirajo, nasprotniki pa preganjajo — in če je sila velika, tudi spravijo kratkomalo iz sveta.
Tako so se tudi pri teh volitvah lotili svojih nasprotnikov, zlasti Da-vidovičevih demokratov, ki uživajo v Srbiji precejšnje simpatije. Kakor je bilo javljeno demokratskemu parla-
mentarnemu klubu, so sedaj ubili vodjo demokratske stranke v Pože-gi, ubili in ranili so še več drugih nasprotnikov v južni Srbiji, pozaprli pa cele skupine zavednih volilcev in agitatorjev. In kakor poročajo, ni ta teror še dosegel višine; pričakovati je v bližnjih dneh še več žrtev iu progonov na poštene državljane.
Radikali pa javljajo dan za dnem. da je razpoloženje naroda izborno in da bo njihova stranka zmagala!
Kako bi tudi ne zmagala, če je svoboda radikalnih občinskih volitev taka in taka in nič drugačna!
Minister za rude in rudaril.
Delegacija rudarjev iz vseh bosanskih rudnikov je posetila na čelu s tajnikom osrednjega tajništva Delavskih zbornic sodr. Topalovičem dne 19. t. m. ministra za šume in rude, g. Nikiča, da mu obrazloži zahteve Saveza rudarskih delavcev in da se čimprej stopi v pogajanja v svr-ho ureditve kolektivne pogodbe med ravnateljstvom državnih rudnikov za Bosno in Hercegovino in Savezom ker je taka kolektivna pogodba veljala vse do septembra 1925 in jo je nato ravnateljstvo rudnikov enostavno odpovedalo.
Minister je izjavil delegaciji, da se v načelu strinja s to zahtevo in da si bo osebno ogledal (!) vse bosanske rudnike in se prepričal o stanju rudarjev. Nadeja se, do bo njegov predlog o komercializaciji državnih rudnikov sprejet in da mu bo to omogočilo ugoditi zahtevi rudarjev po zvišanju plač. Tudi je ubljubil minister, da se prične s 1. avgustom zopet redno delovanje v državnih rudnikih, dočim se dela doslej povprečno samo 12 dni na mesec.
Take so tedaj bile obljube ministra, ki jih je dal našim organizacijam. Sedaj čakamo, če se bodo — te obljube tudi kedaj uresničile.
Gradbeni odsek Delavskega doma, podružnica »Svoboda« v šiški priredi v nedeljo, dne 1. avgusta veliko vrtno veselico v Švicariji, Vabimo vse somišljenike, da se je udeleže v čim večjem številu. Vstopnina prosta. Vsi na veselico našega agilnega gradbenega odseka.
Dnevne novice.
Maksimovič je odšel nenadoma na Bled in to je bilo za naše uboge novinarje več ko zadosti, da so se reveži razpisali o krizi v vladi in drugih takih potresih. Ni lahka stvar, pisati o notranjem političnem položaju koncem meseca julija. No, pa smo izvedeli, da je šel Maksimovič na Bled in da mora biti to v zvezi z hudimi, takorekoč apokaliptičnimi dogodki. In če se naposled še to javi iz Bleda, da je prišel tja sam Pavle Radič, ki prodaja, kakor znano, vsepovsod šivalne stroje — ja, za vraga, to je gotovo nekaj strašnega, to je gotovo v^ zvezi z raznimi zvezami in presenečenji; no, in dnevno politično poročilo je s tem tudi gotovo. — Vsak narod ima svoj poseben šport. Angleži igrajo »golf«, Finci in Švedi maratonske teke, Slovenci sodnijsko tožarenje, Jugoslovani, odnosno njihove novi-ne, pa vladno krizo. Maksimovič na Bledu, Pavle Radič tudi. Pašič je v Karlovih varih in se dobro počuti — vladna kriza je gotova, iu čitatelji so prišli spet na svoj račun!
Še vedno štednja. Finančni minister Perič je povedal končno novinarjem, s čim se vlada sedaj bavi. Odkril je to nepričakovano novost, da dela vlada na sanaciji naših gospodarskih in finančnih prilik. In razume se, da se vlada v zvezi s tem bavi tudi s problemom »štednje«. Gospod Perič je povedal v svoji izjavi nekaj, kar nismo doslej še slišali: da dela vlada namreč na sanaciji itd. Sicer smo take iu enake izjave že ponovno slišali od Stojadi-noviča in od drugih, vendar izgieda. da Perič ne ve zanje. O štednji smo tudi že marsikaj slišali iu občutili, vendar pravi Perič, da je treba začeti štediti itd. Gospod Perič naj nam raje enkrat iskreno pove, kako vlada šiedi — s tem bo vsaj enkrat povedal nekaj, kar nam njegovi finančno ministrski kolegi niso še povedali.
Odnošaji z Bolgarijo so se menda spet poostrili. Poostrujejo' se že nekaj let. iu se kar čudimo, da se morejo sedaj še bolj poostriti. Bolgarski komitaši v resnici neprestano napadajo naše meje. Žrtev je bilo doslej dosti na obeh straneh in
skrajni čas bi že bil, da se to medsebojno klanje neha. lzgleda pa, da je to klanje češče potrebno i enim i drugim i da ni na merodajnih mestih v Sofiji in v Belgradu prav nobene volje, da bi se dosegel časten mir in sporazum med obema narodoma. Spor med Srbi in Bolgari po prvi balkanski vojni se vleče naprej m sam bog ve, kedaj in kakšen bo konec. Balkanska konfederacija je edina prava oblika, da se povoljno reši spor z Bolgarijo. Te konfederacije pa ne marajo oficielne vlade ne tostran ne onostran meje.
Agrarna reforma za Dalmacijo.
Po zakonu o agrarni reformi, ki je bil sprejet po zaslugi socialističnih organizacij in socialističnih zastopnikov v parlamentu, bi se bilo moralo pravzaprav že davno v celi državi razparcelirati velika posestva in razdeliti med zemlje potrebne kmete. Medtem ko se je pa to, polagoma sicer, na nepopolen način izvajalo več ali manj skoro v vseh pokrajinah, se je v Dalmaciji odlagalo deloma vsled neurejenosti mejnih in drugih odnošajev, deloma vsled posebnih prilik in pritiskov. V Dalmaciji vlada še danes večinoma latifun-distična veleposest, vsled česar trpi še danes dalmatinski kmet strašno siromaštvo. Gospodarske, socialne in kmetske prilike Dalmacije so sploh poglavje zase. V novi državi je bedna Dalmacija, ki je bila že prej močno zanemarjena, prišla še v težavnejše razmere. Dalmacija je živela v glavnem le od morja, vsled vsesplošnega zastoja v našem paro-brodarstvu, za katerega vlada nima
POZOP
HkSjufc“
tr«J« takor IthJ«
Kupit« eden per t t«. - Nogavice . .Jdjnfi- ao fMMMjiat
52
Jack London:	•
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Bila sem žalostna, neizrečeno žalostna. Govoril je z negotovostjo in bil tako bojazljiv, kaj neki bom povedala, da nisem imela hrabrosti ga spraševati. Govoril je na čuden način o svoji bolezni in pogovarjala sva se v pretrganih stavkih o cerkvi in neznatnih dobrih delih. Tako mu je odleglo, ko sem odhajala, da bi se morala smejati, ako bi moje srce ne bilo tako neizrečeno žalostno.
Ubogi mali junak! Ko bi ga le bila spoznala! Bojeval se je kot velikan in nisem vedela tega. Osamljen, popolnoma osamljen sredi milijon kolegov je bojeval svoj boj. Prepojen strahot norišnice in prepojen vere v pravico in resnico, se je trdno oklenil pravice in resnice. Ali bil je tako osamljen, da je bil nezaupljiv celo proti meni. Svojo lekcijo se je naučil dobro — predobro.
To sem kmalu zvedela. Nekega dne je škof izginil. Nikomur ni ničesar povedal, da odide. Ali ko je pretekel čas, in se ni vrnil, je nastalo veliko govorenja, ali ni morda v duševni zmedenosti naredil samomor. Ali ta misel se je razpršila, ko se je zvedelo, da je prodal vse svoje posestvo — palačo v mestu, grad v Meulo Parku, svojo zbirko slik in celo svoje priljubljene knjige. Bilo je očividno, da je na tihem vse očistil in uredil, predno je izginil.
To se je zgodilo v času, ko so bile .naše osebpe razmere zelo revne. Ali komaj smo si
uredili svoje novo stanovanje, smo imeli priliko, da se čudimo delovanju škofa in o tem razmišljamo. in tedaj nam je bilo naenkrat vse jasno. Nek večer namreč, ko je bilo že temno, sem urno zbežala, čez ulico v mesnico, da naredim Ernstu večerjo.
V trenotku, ko sem stopila iz mesnice, se je pojavil na oglu zraven stoječe trgovine nek mož. Nenavadno čustvo se me je polastilo, kakor da ga moram poznati in zato sem se opetovano ozrla za njim. Ali mož se je obrnil in naglo odšel. Po držanju njegovih pleč in po koncih srebrnih las med suknjenim ovratnikom in klobukovim robom mi je vzbudilo nepojasnjene spomine. Mesto da prekoračim ulico, sem hitela za možem. Pospešila sem korake ter se skušala osvoboditi misli, ki so se mi vsiljevale. To ne more biti. Nikakor ne more biti — v teh obnošenih hlačah, ki so bile predolge in na koncu pohojene.
Obstala sem in se sama sebi nasmejala. Hotela sem opustiti ta lov. Ali ta podobnost pleč in srebrni lasje!? Hitela sem zopet naprej. Ko sem ga prehitela, sem skrivaj pogledala v njegov obraz, nato sem se obrnila in obstala — pred škofom.
Tudi on je nenadoma obstal in težko dihal. Velika papirnata vreča tnu je zdrknila iz rok. Raztrgala se je in pod škofovimi in mojimi nogami se je zatrkljala množica krompirja. Gledal me je otožno in presenečeno, nato povesil pleča 'm globoko vzdihnil.
Podala sem mu roko. Stisnil jo je, ali njegova roka je bila vlažna. Bil je v zadregi in videla sem, kako mu je kapljal znoj s čela.
Bil je vidno prestrašen.
»Krompirji,« je zamrmral bojazljivo. »Dragoceni so.«
Pobirala sva jih in jih dajala v raztrgano vrečo, ki jo je skrbno držal v naročju. Hotela sem mu izraziti svojo radost, da smo se srečali in ga prositi, naj nas piav kmalu obišče.
»Oče se bo veselil, da vas vidi,« sem rekla. »Mi stanujemo za en lučaj od tukaj.«
»Ne morem,« je odgovoril. »Moram iti. Bog vas živi.«
Ogledal se je sumljivo, kot bi se bal, da ga kdo spozna in hotel oditi.
»Povejte mi, kje stanujete. Bom prišel pozneje,« je dejal, ko je videl, da grem z njim i" da se me ne more otresti.
»Ne!« sem rekla odločno. »Sedaj morate z menoj.«
Pogledal je na krompir v naročju in »a drugi manjši zavoj, ki ga je nesel pod pazduho.
»Zares, nemogoče,« je dejal. »Oprostite mojo neolikanost. Ali ako bi vedeli.«	.
Bilo je videti, kot bi se hotel zrušiti, ali takoj
se je obvladal.
»Poleg tega ta hrana,« je nadaljeval. »Žalosten slučaj . . . Strašen. Starka je . . . 1 o-le ji moram takoj prinesti. Moram iti . . . Razumete me . . . Nato se vrnem. Obljubljam vam.«
»Z vami grem,« sem rekla. »Ah je daleč?«
»Samo dve četrti,« je rekel. »Hitimo.«
Pod vodstvom škofa sem zaznala nekaj o moji novi okolici. Niti v sanjali nisem mislila, da eksistira tako strašna beda. To je krivo, ker se sama nisem ukvarjala z okolico.
nobenega razumevanja, je prišel dalmatinski proletariat ob poslednjo možnost obstanka. S primerno razdelitvijo zemlje in s primernimi krediti kmetom ter zlasti s širokopotezno zadružno akcijo, bi se moglo vsaj za silo pomagati zapuščeni in propadajoči dalmatinski zemlji. No, pa je menda vlada sklenila predložiti parlamentu zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Po tem zakonu bi se zemlja odkupila in lati-fundisti bi prišli pravzaprav lepo na svoj račun. Odkupnina bi se plačala deloma v denarju, deloma v obveznicah. Razume se, da bo moral del odkupnine plačati tudi ubogi dalmatinski kmet, ako bi hotel sploh priti do zemlje. Radičevci se že sedaj bahajo, da je to njihovo delo in da so oni s tem končno osvobodili dalmatinskega kmeta veleposestniške odvisnosti. Radičevci so tako malo seljaška stranka, da se menda niti ne zavedajo, da mora kmet, zlasti v dalmatinskih prilikah, dobiti poleg zemlje tudi kredite, in da bo ta kmet, ako bo moral pridobljeno zemljo šele odkupovati, zopet zasužnjen in siromašen, kakor je sedaj, ko mora ro-botati za druge in je že itak preko glave zadolžen.
Spor med beograjskimi radikali je zavzel že tako obsežne dimenzije in je tako ostre naravi, da je tudi blažena pomirjevalna akcija Ace Stanojeviča, ki je skušal izravnati nasprotja med obema grupama, ostala brezuspešna. Maksimovič dela na iz-ključenju beograjskega podžupana Bobiča iz radikalne stranke, Bobič, in vobče pašičevci, bi se pa rfedi iznebili Maksimoviča. Ni izključeno, da bodo postavili beograjski radikali pri občinskih volitvah dve kandidatni listi — in da bosta seveda obe slovesno pogoreli. Zanimivo je, da se zlasti iz vrst Maksimovičevih pristašev širi vest, da bodo v kratkem razpisane volitve v narodno skupščino. Pašičevci si med tem mislijo svoje. »Čiča« se bo v kratkem povrnil v Beograd in takrat se bo videlo, ali se bodo razpisale volitve v narodno skupščino — in zlasti, kdo jih bo v tem slučaju vodil. Skoro	bi
rekli, da Pašič!
»Jutrova« doslednost in morala.
»Jutro« je poročalo o železničarskem shodu v Ljubljani tako, kakor se je njegovim bratcem zvezarjem zdelo prav. Opozicijo na	shodu, ki	je
ogorčeno kritizirala	nepošteno	obnašanje sklicateljev	shoda, ki	so
protestirali proti stvarem, ki so jih tudi^ sami zagrešili in ki so hoteli splošno nejevoljo in zlo, izrabiti v svoje strankarske svrhe, se je kratko-malo odpravilo z očitkom, da so to bili komunistični kričači, govor Stanka pa kot govor »komunista«. S tem je »Jutro« opravilo svojo dolžnost tako, kakor se je zdelo velikim gospodom, ki se na denunciacije razumejo, lepo in prav — pozabilo pa, da je taisto »Jutro« še pred dnevi
pisalo, da je Stanko na shodu v Mariboru temeljito posvetil radikalom in s tem izvršil res potrebno in koristno delo. Takrat je »Jutro« Stanka hvalilo, sedaj, po shodu v Ljubljani, ga pa napada kot komunista. »Jutro« je res dosledno in previdno in pravično.
»Orjuna« v ljubljanski oblasti je bila razpuščena. Ta razpust ni menda prišel nepričakovano. Nas se stvar pravzaprav dosti ne tiče. Mi imamo sicer z »Orjuno« svoje stare račune, ki jih bomo ob pravem času in na pravem mestu sami direktno uredili, vendar se nam ta razpust ne zdi niti najmanj pameten in koristen. Nobeno gibanje se ne da s polici' ckimi sredstvi trajno zatreti. »Orjuna« se bo pač zarila pod zemljo in živela kakorkoli naprej. O priliki tega razpusta bi bilo umestno izpregovoriti obširneje o »Orjuni« sami, njenih metodah in drugih njenih rečeh in stvareh, obenem pa tudi o hinavskem početju slov. meščanskih strank, ki so nekoč dvigale Orjuno v deveta nebesa, sedaj se pa bojijo jo braniti in zagovarjati. Hinavci! — Ta razpust ni pravzaprav ničesar razpustil, pokazal je pa še enkrat v žarki luči vso gnjilobo in slepoto vladajočih strank in vladajočega režima. Naše račune z Orjuno pa, kakor rečeno, bomo že sami in temeljito uredili, kakor se za resne in borbene ljudi spodobi.
Seja izvrševalnega odbora Socialistične stranke Jugoslavije se bo
vršila te dni v Ljubljani. Na dnevnem redu so zelo važna organizacijska vprašanja. Seja bo sklepala tudi o sklicanju strankine konference, kakor so to želele ljubljanske in druge strankine organizacije. Strankina konferenca se bo najbrže vršila še tekom meseca avgusta.
Tiskovne pravde so zadnje dni zopet zaposlovale ljubljansko sodišče. Vršila se je tožba proti odgovornemu uredniku »Jutra« zaradi neke škofovsko katoliške sv. Jero-nimške rimsko jugoslovenske zadeve, proti Bernotu pa zaradi očitkov, ki jih je bil naperil proti psihiatru dr. Serku. Omenjeni se je branil s tem, da je razlagal škodljivost alkoholizma, kar ni bilo v nobeni zvezi s procesom, vsled česar njegov zagovor pri sodnikih ni dosti zalegel in je bil obsojen na 14 dni zapora in na denarne stroške. Tiskovni zakon je taka pravniška in politična modrost, da se ne moremo niti čuditi, da imamo toliko tiskovnih pravd; nasprotno, čuditi se moramo, da jih ni še več, kajti po tem zakonu je skoro vse tožljivo, karkoli napišeš.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 5, pošlje vsakemu naročniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Izletnikom v SoitonJ.
Kakor smo že v prejšnji številki »Delavske Politike« sporočili, je polovična vožnja za Šoštanj dovoljena. Izletniki naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, na katerega naj zahtevajo, da jim pri blagajni pritisnejo moker žig. Pri prihodu v Šoštanj naj voznega listka ne oddajo, temveč naj se zglase pri odboru, ki prireja slavnostno otvoritev Zadružnega doma, da jim pritisne na izkaznico svojo štampiljko, kar služi v po-trjenje, da so se na prireditvi v resnici nahajali.
S tako opremljeno izkaznico in voznim listkom so upravičeni do brezplačne vožnje nazaj do svoje odhodne postaje.
Horlbor.
Shod bodo napravili klerikalci jutri v Zadružni banki in tam bosta govorila župan in dr. Jerovšek o Mestni hranilnici. Priporočamo, da pojasnita svojim volilcem sledeča vprašanja: Zakaj ni župan tekom svojega dve in polletnega županovanja niti enkrat revidiral Mestne hranilnice, ko je bila to celo njegova dolžnost in je tedaj za dogodke v hranilnici odgovoren; zakaj niso vsi trije klerikalni občinski svetniki, ki sedijo v upravnem svetu Mestne hranilnice, nikoli poročali o tem, kar se tam godi in so raje. za vse to glasovali, kar so socialisti razkrili; zakaj ni klerikalna stranka tekom enega in pol leta, ko je sedela v bloku in za vse to vedela, niti enkrat zahtevala revizije zavoda; zakaj ni tekom tega časa izsilila spremembe pravil? In končno, zakaj ni spremenila pravil že takrat, ko je bil dr. Juvan njen komisar, in zakaj je navsezadnje klerikalec dr. Remec ta pravila — ki so slaba — sam potrdil? Na ta vprašanja naj odgovo-vorita oba govornika brez laži in zavijanj tna svojem jutrišnjem shodu.
Kako je dr. Kukovec razbijal blok? Politična morala je v naši državi padla na najnižjo stopnjo in skoro zastonj iščete med meščanskimi strankami ljudi, ki imajo vsaj betvico etične in moralne odgovornosti v sebi; zato je vredno registrirati slučaj, ki se je zadnjič dogodil na občinski seji v Mariboru. Narodni blok upravlja Mestno hranilnico in so tam zastopane vse blokaške stranke. Pa pridejo socialisti in razkrijejo stvari, ki težko kompromitirajo ves Narodni blok in razume se, da diktira politična morala v tem momentu le tesno združenje vseh prizadetih strank. Klerikalci so pa tukaj igrali na znotraj enotnost, na zunaj so pa kričali — dasi so sokrivi — le po njih! In to je razjezilo dr. Kukovca tako, da je obupal nad svojimi klerikalnimi zavezniki in rekel, da Narodnega bloka sploh še nikoli bilo ni in ga tudi na seji ni.
Dobrota in okrepčava
Vsako novo umivanje z Efida-Shampoonom je novo, prijetno iznenadenje.
S svežostjo in vonjavo oživljeni živci glave obude dobro voljo in povečajo de» lozmožnost.
Elida^Shampoo očisti ne samo lase, ampak tudi kožo na glavi, pre» preči tvoritev prhljajev in Vas tako reši jako nadležnega zlega. Lasje postanejo mehki in voljni ter se dajo lahko počesati.
Rabite torej vedno
ELI DA
S H A M P O O
Jugoslov. d. d. Georg Schicht, Osijek. Oddelek »ELIDA«.
Pošlji« ml brezplačno originalni zavojček 4/11 Elida-Shatnpoo
Ime:...............................................................
Naslov«...........................................................j
Prosimo, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero naslovite kot tiskovino.
Povrhu pa je govoril tudi o pregru-paciji političnih strank prilično takole : »Se vedno se spominjam besed enega naših socialistov, ki mi je rekel, da gre razvoj za tem, da se na eni strani združi proletariat, na drugi strani pa buržuazija, in do take pregrupacije bo zlasti tudi pri nas moralo priti.« Govoril je odkrito in realno, mislil pa je pri tem seveda na tukajšnje nemške meščane, ki še niso v »narodnem« bloku, ki pa gredo v vseh gospodarskih in socialnih vprašanjih ž njim in so morda politično bolj pošteni, nego. klerikalci S tem se je dr. Kukovec seveda za-
Iz popotnih zapiskov.
Potovanje ni vselej tako prijetno, .kakor morda izjeda, tem manj dandanes, ko se moraš skoro na vsak korak izkazati, da si dober ter več ali manj pošten državljan ki ima svoje uradne in policijske dokumente v redu.
Pot iz Ljubljane proti jpgU -- moj cilj je bil zaenkrat Irst — se vleče precej dolgočasno, čeprav se vozim z brzim hla-Na naši kot na italijanski strani običajne ceremonije. Prevržejo ti kovček, ■v M doma skrbno uredil, do dna in zato se zagodrnjati ne smeš. Pri tej cere-mormi so bili naši huditnani bolj popustljivi kakor na nasprotni strani. Morda so SE •? m n°sim ricinovo olje za — fašiste. Misli! sem si pa tudi, da bo ob povratku narobe.
Od Postojne dalje je vozil vlak hitreje. V kupeju smo se pričel stiskati, zakaj v Postojni je vstopilo mnogo novih ljudi. Na obrazu, še bolj pa na obleki in narečju se jim pozna, da so prišli iz globoke Italije s trebuhom za kruhom. Zgledalo pa je, da Jih te skrbi ne mučijo, zakaj ves čas so se klasno, živahno in veselo pogovarjali med seboj.
zeimu prest°p‘š !!le]o. v kateri je zajeta previ* ,n ž,lve l)udie s svojo toliko in smeš i P°vdarjeno starodavno kulturo, ne Ni dobri' “lasen* nočeš imeti neprilik. vedati ra,, govoriš, ako si navajen po-
Kraii H3. 111 resniČno, kako misliš, znani. Švoji^n,*^”? Se vozim' so mi
tolmačil posameziK L,JV f*™ k>T'
vozil Občine, lepi vV'	' -yl?k, p/,e’
okolico, sem ji povedal ime kraja/»Ob°-cina.« --
»Kaj Občina! — Opicina!« se osorno oglasi v benečanskem dijalektu poleg mene sedeči črnosrajčnik.
Blagor bogatim na duhu!
Končno Trst . . .
Živahno vrvenje, velik promet. Paziti moraš na sebe in ženo, ki je pristna »Iblan-čanka«, in ni vajena tega pisanega vse-vkriž vrvenja.
Spominjam se predvojnega Trsta. Tudi takrat je bilo tu živahno in promet ogromen. Se na cesarskem Dunaju ni bilo tako živahno. Tudi takrat si videl tipičnega tržaškega težaka — fakina — zamazanega, razgretega in zagorelega, kako je porival težko naloženi voz. Ako ni šlo, kot je želel, je glasno izpustil marsikatero kletvico. Volja mu je bila svobodna. A danes? Občutek imaš, da ga nekaj znotraj tišči. Čutiš, da mu je težko, da ne more več svobodno in glasno tirjati svoja prava, uveljaviti svoje zahteve, boriti se, on, fakin, skupno in v eni vrsti z vsemi drugimi sotovariši za svoja prava.
Rdeče pleskani avtomobili švigajo predrzno sem in tja. To so avtotaksi, ki te za tnal denar prepeljejo kamor hočeš. •
Trst je danes poln barov, da o kinih sploh ne govorim; vendar se ti bari zelo razlikujejo od ljubljanskega. Tu dobiš le pijače, predvsem »espresšo«, izborno črno kavo, ki je zelo v časteh. V teli barih imajo športni klubi po večini svoja shajališča.
Športnih društev je tu mnogo, toda skoro vsa so politično orijentirana. Razumljivo, da imajo tudi delavci svoj klub, ki se lepo razvija in z uspehom nastopa. Za ta napredek se je zahvaliti le skrajni požrt-tvovalnosti gotovih sodrugov, ki so kljub velikemu pritisku vztrajali.
Športne prireditve so številno posečane. Tudi v tem oziru tvori Trst razliko z Ljubljano. »Drukanja« ne manika; pa kako oglašujoče izražajo pripadniki nastopajočih klubov svoja mnenja in vzpodbujanja! Vendar v splošnem ne slišiš besed, kakor večkrat v Ljubljani, onih grdih besed, ki ne spadajo v športni okvir.
In vendar sta si Trst in Ljubljana v enem podobna. V uživanju božje kapljice. V tem oziru si lahko podasta roki; oba vinska bratca.
Ljudska kopel! Zakaj pa ne bi šel tudi jaz tja, kjer ni treba seči v žep po potreben drobiž. Saj je morje dovolj veliko, prostora bo pa tudi dovolj, da se vležem na pesek in solnčim.
Tu je šele pravi živ-žav! Kričanje vsevprek! Tu vpije nekdo na nagajivega paglavca, tamkaj kliče oče svojega sinčka, ki se je preodaljil, kar spremlja s precejšnjimi tržaško-domačimi pridevki: »Brutto mulo!«, »Fiol d’ uh can!«, »petta, petta!«... Čakaj, čakaj, lump!
Najbolj nagajivi so tržaški pobje; eden drugega ne puste pri miru, pa tudi starejših ne. Nagajati pa znajo!
Na videz vlada tu srečno življenje. Zdi se, da ni nesrečnega v tem mestu. Vse zgleda veselo, zadovoljno. Zvečer ne moreš zlahka v mestu zaspati, kajti neprijetni, osorni, disharmonični glasovi domačih popevk ti udarjajo na ušesa, da te še dolgo bole. Toda pod to skorjo zadovoljnosti tli resnična revščina, ki vlada najhuje pri de-lavskh slojih. Dela je mani kot v gospodarsko stabiliziranih predvojnih časih, — plačilo manjše, življenje drago. Pa živi, če moreš. Na vogalih srečavaš brezposelne, ki pobirajo cigaretne odpadke in iščejo
priložnostnega zaslužka. In ž njim so češče zena m .otroci. Običajna slika velemest, usoda delavcev, izobčencev!
m i1/,?0 življenje je pestro in zanimivo n kruto m ogabno obenem. Kljub temu so ljudje povečini dobrosrčni, zanimivi in vedno naravno veseli. Blagor njim! Narava jtn je v tem pogledu bogato obdarila in gorje bi jim bilo, če bi jih ne.
Luditi se moraš tudi primeroma nizkim cenam vsakdanjih potrebščin. Zdi se ti nemogoče, da bi zmogla država, ki mora vse uvažati, prodajati potrebščine tako ceno.
i žena je v tem oziru celo zavidala Italijo in Tržačane. Tudi uvažani pridelki iz Jugoslavije so tu cenejši kot pri nas.
Ako znaš pravilno živeti, lahko izhajaš tu z malim denarjem. Saj je celo pečenka cenejša kakor pri nas. Stane te v našem denarju celili 11 dinarjev, v Ljubljani pa samo 15!	_
Še nekaj je, ki je zabeležbe vredno. lo je stari del mesta. Predno stopiš vanj, se ti zdi, da bi moral zmoliti nekaj očenašev za svojo grešno dušo ali pa se življensko zavarovati! Vsaj ko stopiš prvič v ta del mesta, dobiš tak občutek. Kaj vse se tu dogaja?! Sodoma in Gomora! Bog ne daj, da bi semkaj pokukal kak naš fajmošter! Uveden sem, da bi takoj preklel ta del sveta in njegove prebivalce izobčil iz cerkvenega kraljestva.
Ulice so ozke, zamazane, udušljive. No? benemu^ne pade na misel, da bi jih osnažil, očistil. Cernu?! S tetn bi zgubile svoj blesk, svojo zanimivost in realnost. Ne samo ozke, nego tudi mokrotne in smrdljive so ulice, enako kot hiše, ki v njih prebivajo.
Proletarsko brezdno gnilobe, žalosti in nesreče . . . Živa slika proletarskega življenja v kapitalističnem svetu.
Kulturni pomen socializma.
Napisal dr. Maks Adler. — Prevedel iz nemščine
prof. Ivan Favai.	6
Kajti političnega boja proletariata ni mogoče voditi, ne da bi si proletariat s strokovnim in zadružnim bojem pridobival vedno več odpornosti in resnične moči. In ta gospodarski boj spet ni mogoč, ako se ne bi proletariatu s politično akcijo povečavala politična svoboda in večja gibljivost.
Ugovori proti političnemu boju so v bistvu ti, češ da se socializem od samih ciljev demokracije preveč zapostavlja ozir. zanemarja; ti ugovori bi se lahko uporabili tudi proti gospodarskemu boju, češ da se ž njim socializem na ljubo samih strokovnih ciljev zanemarja. Obe vrsti takih ugovorov imajo prav v tem, ako s tem opozarjajo, da niti politični niti gospodarski boj ne tvorita bistva socializma. Ker ti boji ne smejo nikdar biti cilj za se: kajti naš pravi cilj ni nikdar samo to, da priborimo politična prava in gospodarske uspehe. Niti demokratična republika niti demokracija v tovarni nista še socializem ali morda edina pot k socializmu, temveč šele socialna republika, za katero gre ves politično gospodarski boj. V tem revolucionarnem smislu tvorita politični in gospodarski boj proletariata enoto; in če je Bebel izgovoril lepi stavek, da sta politični in gospodarski boj obe nogi, s katerima proletariat koraka, potem je socializem glava, ki mora nogama pokazati pot, ki se je morata držati.
Po vsem tem je torej jasno, da je označba socializma kot politična stranka samo ona njegova zunanja plat, ki seveda najbolj pade v oči, da pa se za njo pokazuje vsebina, ki gre daleko preko tega, kar se navadno vzame kot bistvo kake politične stranke. To je namreč volja po novi družbi. Kjerkoli se ta volja prikaže, kjerkoli proletariat deluje na to, da doseže kojo svojo bistveno zahtevo, tedaj se združijo takoj vse meščanske stranke, bodisi fevdalne ali moderne, ali mestne ali kmetske, ali kristjani ali Židje, ali svobodomiselne ali klerikalne, da se skupaj upro proti temu, kar označujejo kot ogrožanje civilizacije, kot uničevanje najsvetejših dobrin države in vere. Stari Lassalov izrek, da so vsi meščanski razredi napram socializmu »r e-a k .c i j o n a r n a masa«, ni še nič izgubil na svoji resničnosti in to samo vnovič in še enkrat prav jasno potrjuje, da je socializem kot politična stranka res nekaj drugega kakor vse one druge skupaj.
6. Razredna borba ali utopija?
Kot najjačji argument (protidokaz) smatrajo nasprotniki sledeče. Vedno nam z nasmehom očitajo: Kako morete res zastopati neko kulturno gibanje in biti kulturni borci, ko hodite pot razrednega boja in pozivate k sovraštvu napram državi in družbi. Ko obravnavamo ta ugovor, ločimo dvoje različnih metod naših nasprotnikov; tu imamo dobrohotno in zlohotno nasprotstvo proti socializmu. Dobrohotni navadno začenjajo s tem, da naše cilje priznavajo. Pravijo, da zastopamo velike ideale, za katere se mora zavzeti
vsak pošten človek, in da so pravzaprav oni »tudi socialisti«. In da bi se nam prav radi priključili, ce bi le ne imeli onega zopernega, onega žalost-liega ^ razrednega boja, to strašno razdvajanje človeštva. Ceš zakaj bi se morali dati voditi po sovraštvu in zakaj se ne bi rajše obračali do osebnosti in do človekoljubja? Potem bi se nam vsi moralno čuteči ljudje pridružili. Zlohotni nasprotniki pa nazivajo naše,cilje kot samo utopi-stično (neizvedljivo) nespamet, če ne celo ljudsko prevaro.
Ti o nas govorijo kot o hujskačih in nemir-nežih, ki delajo ljudstvo nezadovoljno in ga ščuvajo. Po njih mnenju sploh ni treba, da bi se spuščali v dolge razprave o vrednosti ali nevrednosti socializma. Treba je le močne roke proti tem socialističnim hujskačem in zapeljivcem ljudstva, da bi z izjemnimi zakoni (Obznana!) le-te in pa maso pripravili k miru. Fašizem, ki si je baš zdaj skoro povsod pridobil naklonjenost (!) meščanskih razredov in vpitje le-teh po diktaturi, ki jo sicer proletariatu tako zamer-jajo, vse to je jasen izraz te vrste nasprotnikov.
Dobrohotni nasprotniki razredne borbe so gotovo dobri ljudje, toda slabi muzikanti, to se pravi, oni mislijo sicer dobro, ali bolje tega ne znajo. Predvsem ne vedo, da je bila v zgodovini socializma že precej dolga doba, v kateri ni bila vodilna misel (princip) razredni boj, temveč misel razrednega sporazuma in združitev vseh dobro-hotečih ljudi.
Dalje prihodnjič.
meril klerikalcem in še bolj pa seveda demokratom, ker se je koj nato jel majati narodni blok.
Dr. Kukovca tiščijo iz stranke.
Samostojnim demokratom slaba prede. Dr. Kukovec je skritiziral klerikalce in njih politično moralo, zato je pa razmajal šibke temelje narodnega bloka. V slučaju razbitja bloka bi seveda dobili za nekaj časa komisarja v hranilnico in komisarja na magistrat, pa tudi volitve bi imeli še letos in tam bi demokrati in klerikalci propadli. Tega so se demokrati zbali in so raje dr. Kukovca izrinili iz demokratske stranke, nego žrtvovali narodni blok in zvezo s klerikalci. Vse v imenu politične morale!
Za klofuto kislo juho in pivo.
Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal mlad natakar, ki je s-ue-koč postregel svojega gosta s prijazno klofuto. Na vprašanje sodnika, kakšno odškodnino da zahteva oklofutani gost od natakarja, je ta odgovoril, da se zadovoljuje s kislo juho in čašico pive. Sodnik je seveda v tem smislu razsodil in šla sta takoj na poravnavo in na juho ...
Odbor »Svobode« v Mariboru ima
v petek, 30. t. m. ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu važno sejo. Vsi odborniki naj zanesljivo pridejo.
Predsednik.
Z 1 K A
je najboljša žitna kava!
Celjske novice.
Gasilski dan v Celju. V nedeljo, dne 1. avgusta priredi gasilno društvo celjsko svoj dan, ki vsebuje sledeči spored: Ob 8. uri razstava gasilskega orodja pred magistratom in začetek prodaje cvetlic. Ob 10. uri šolsko-plezalna vaja na dvorišču magistrata. Ob 11. uri ognogasna vaja nad skladiškem poslopju tvrdke Ra-kusch na Kralja Petra cesti, zatem defiliranje po Prešernovi ulici mimo magistrata. Ob pol 3. uri zbirališče gasilcev pred magistratom in odtod odhod z godbo v gozdno restavracijo na veselični prostor. Predpriprave so v polnem teku in je pričakovati, da bo občinstvo prišlo z vžitkom vsestransko na svoj račun. Opozarja se na bogat srečolov, ki je vsled velikodušnih daril z dragocenimi stvarmi opremljen. Vsakogar bodo gotovo za-nimela ob svitu žarometov postavljene piramide z lestvami. Vsakdo, ki bo imel priliko predpoldan prepričati se o delamožnosti in spretnosti naših gasilcev, bo gotovo posetil tudi veselico, na kateri bo preskrbljeno za raznovrstno zabavo, kakor za telesni blagor in za dobro in pristno kapljico. Društveni odbor se prizede-
va, kolikor mogoče, da se slavnost čim sijajnejše vrši ter upa, da bo slavno občinstvo tudi to stremljenje porprlo.	Odbor.
Šport.
Boj za nogometno prvenstvo države. Prvak »Gradanski« Zagreb. V nedeljo, dne 25. t. m. se je odigrala v Zagrebu nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Beograda in 1. Hrv. Gradanskim SK Zagreb. — Kako ogromen interes je vladal za to tekmo, dokazuje nam velikansko, za naše razmere rekordno število posetnikov, ki so prisostvovali tej borbi. Število gledalcev cenijo na 14.000. — Tekma se je odigrala na igrišču Concordije ter je pričela ob 18. uri. Tekmi je prisostvovalo tudi nad 100 kibicev iz Beograda, kateri so se pripeljali v Zagreb s tremi posebnimi vlaki. — Jugoslavijino moštvo je to tekmo nezasluženo izgubilo. Predvedla je sistematično igro, polno fines in lepih kombinacij. Skratka: njena igra je bila pravi kultuirani nogomet napram igri, katero je predvedel Gradanski. Moštvo Gradanskega je igralo nad vse požrtvovalno in skrajno ambiciozno. Omejilo se je predvsem na to, da spravi žogo iz svoje sredine ter tako reši svoje svetišče. To se mu je tudi posrečilo, v kar ga je podpirala napadalna vrsta Jugoslavije, katera je preveč kombinirala in oklevala s streljanjem. — V drugem polčasu ista slika kot v prvem. Proti koncu igre je skrivil igralec Jugoslavije Stakič »hands« v kazenskem prostoru. Dosojeno enajstmetrovko je streljal neubranljivo Giller in s tem odločil zmago v korist svojega kluba. Doslej je bil rezultat 1 : 1, dosežen je v prvem polčasu. —• Najboljši igralci Jugoslavije so bili Ivkovič kot desni branilec, srednji krilec Petrovič, notranji trio Jovanovič, Lubinič, Petkovič.
Pri Gradanskem se je odlikoval vratar Mihelčič, po rodu Ljubljančan, ter desni branilec Mautler. Krilo Giller, eden najboljših naših nogometašev, ni prišel do izraza, ker ga je Jugoslavija dobro krila. — Sodil je slabo Sarajevčan Felver.
Ljubljana : Maribor 13 :1. V nedeljo se je odigrala v Ljubljani revanžna medmestna tekma, ki je končala s katastrofalnim porazom za Maribor, s čimer se je Ljubljana revanžirala za svoj poraz, ki ga je doživela njena II. garnitura v Mariboru. — Moštvo Maribora je bilo slabo in nesrečno izbrano. Krilci niso zmogli obdržati potrebne zveze z napadalno vrsto, a napadalci niso znali obdržati dalj časa žoge, vsled česar so se krilci do popolnosti izčrpali. — Razumljivo je, da je proti takemu teamu imelo moštvo Ljubljane lahko nalogo, vsled česar se ne sme njega kvaliteto, kakor tudi samo postavo presojati po tem uspehu. Martinjaku kot vodji napadalnega kvinteta manjka marsikaj in se bo le težko znašel v tekmi proti tehnično in taktično izšolani enajstorici. Tudi Herman na desnem krilu je preveč sam svoj. Krilska vrsta in obramba dobra. Sodil je šibko g. Ahčan.
Poslano.*)
Izjava. Podpisani izjavljam, da z gospodično Ello Hahr, hčerko obra-tovodje na Ranah, ne stojim v nobeni intimni zvezi. Svarim vsakogar, da bi tozadevno o meni razširjal lažnjive in žaljive vesti, ker bi bil v takem slučaja primoran nastopiti
sodno pot. — Guštanj-Ravne. __________
Orosel Josip, magistratni tajnik.
*) Za vsebino vposlanega odgovarja uredništvo le v smislu tiskovnega zakona.
PRI MALEM ZASLUŽKU
je treba paziti vedno na to, da se razne potrebščine kar najceneje kupijo.
ČEVLJE VSEH VRST
za delo in praznike kupite priznano najceneje pri
»DOKO“
V PREŠERNOVI ULICI St. 9 NA DVORlSlU.
Zajamčeno lastili izdelki iz lastne tovarna. Vsa popravila takoj in najceneje!
Po som dirjam kakor nor —
; v trebuhu vlada zopet spor — ta spor je hitro izravnan — razsodil je naš
E. JERAS In DRUG
LJUBLJANA • MOSTE
MOOROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna,
posteljne mreže,
otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tap«tnlk
LJUBLJANA, Krekov trg 7.
M.RAUCH
trgovina stekla Celje, Prešernova ni.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno! Na debelo!
Za tretjino cene
imate po zimi sadje in sočivje če ga kuhate v
Weck-u
Plačate lahko z gobami, storži, sadnim in gozdnim semenom.
Tovarniška zaloga: „FRUCTUS“, LJUBLJANA Krekov trg 10.
BBBBBBBBBBBBBBBA£M
Volno in Mož
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki Izbiri in po najnižjih cenah pri: Karel Prelogu,
Ljubljana, Gosposka ulica 3. Stari trg 12.
Čopiče In ščetke
izdeluje najceneje in najlepše
hihko Šimenc
Turjaški trg štev. 8
Naročajte naš listi
tPARCELA
se kupi na periferiji mesta 300 do 350 m2. Ponudbe na uredn. .Delavske Politike* Ljubljana, poštni predal 104.
HlflH JflX in JIH
LJUBLJANA Gosposvetska cesta 2 najboljši šivalni in pletilni stroji.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena teta 1867. Vezenje se poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev 10 letna garancija. Pisalne stroje Adler in Urauia. — Kolesa Iz prvih tovarn: Ditrkopp, Styrla, Waffenra<l, Kayser.
POZOR!
Na svetovnih razstavah v Egerju. Bruslju Ženevi In Pragi Že pred desetletji odlikovana originalna Maršnerjeva šumeča limonada, se sedaj proizvaja v neprekosljivl kakovosti tudi v Jugoslaviji.
Pri nakupu .šumečih bonbonov' naj se pazi na oznflko.
Original A. MarSner Brause-Bonbons
in na staroznano zaščitno znamko v obliki peneče čaše z dvema palčkama. Dobi se po originalnih tovarniških cenah pri
LEOPOLD FLORIAN & Co., MARIBOR
.Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani.
načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru.
Izdajatelj: Pokrajinsko