Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzem&i nedelj in praznikov.


List slovenskih delavcev v cAmeriki.
VSE MESTO TRPI VSLED ŠTEAJ-KA VOZNIKOV. — ŠTRAJ-KAP-JI IN NEUNLJSKI DELAVCI SO DOBRO OBOROŽENI.
Bati se je nemirov. — Ultimatum organizacije delodajalcev.
ŠTRAJKAKJI NAJ BI SE BREZPOGOJNO VDALI.
Tli < :t. i. 11!.. 3. maja. Vsled veli-ketra m , k a voznikov tukajšnjih veli'.".. tv» Sk j k -i ,'i.ia p »loža j vedno bolj kri: in vsled štrajka mora trpeti vse < 'u-inslvo. M /ki. ženske in otroci z vi-!:'-: mi t • ■ ■ ■ rt na hrbtih so sedaj v Chicagu vsakdanja pojava tako na uliea-i. I .; <i r tudi v vozovih železnic. Štrajkarji celo nadlegujejo in ustavljajo ..m- -di. k"■ ri n«-<ij<» svoje lastno bla don-.ov. da na ta način zvedo. s-.-li kup li potrebščine pri tvrd-k:r1.	^trajkarji bojkotirajo.
Ve: trenutek =e je bati. da ne pride do krvavih pretepov med štrajka- i:i neuriijskitiii voznik:. Na ob-«>roi 11*-.- ne- •:.:-,..h voznikov s pu-škami nameravajo vodje štrajka od-«ov«o - iem. da bo.lo tudi št raj-k i- .n ži"::. Saj tako je izjavil i .	k tuka.j<:..;- unije voznikov.
«>■•_ ../:'< : ::i d.-to,la.laIcev je skle-n la boj kakor hitro mogoče končati. B" 'i t _t - ■ do:, lajalci iz.lnli oklic, s ' !■>. p ■ ' :;i: r.aj <e štrajka rji >	vdajo izroče orožje.
(' a^ . .'5. ni: ja. Včeraj je bila v tukajšnjem mescu prava levolncija in v ■	!-o;ih med »rrajkarji :n po-
r«ijo je bilo nad li>0 o sob ranjenih. J. b • ■ bi' r-";r:< !i. Izgredov je pri-!•: k.'V s:' pO v- m mestu.
i: - it vrši! v cr«'-<li.šr*n trgovskega ih'1.1 !	blizo poslopja tvrdke M::r-' . '. 1" : 1 & Company. Xad sto :"< je prib.-žalo pred izgredniki k Iv telu Auditorium. Charles Bond je d"b'l ta . udarec jx> glavi, da je na motil umrl.
Ker postaja število neunijskih de-iavcev vedno večje in razpošiljanje bla«ra vedno bolj reilno. postajajo tudi štrajkarji vedno bolj nasilni. Sodnik Kohlsaat je izdal včeraj sodno povelje, vsled kterega ne sme nihče voznikov nadlegovat'..
Razna j»odjetja so se z ozirom na razjH^šil ,-inje blasra zjedinila in samo t Rjovi ne na State Street so pričele .la:ii-< ra/.p- Ciljati blasro s 1S?>5 vozovi. Novi mayor je zaprisegel 1000 po-seb:t h p li čajev.
Boji na ulicah so bili divji. Štraj-karji -o napadali svoje neunijske tovariš* >b v-akej priliki s kop. kamenjem in rožmi. Bri tem so ranili tudi ti io_'i» lakih ljudi, kteri > štrajkom j i -<« v .•vezi. l>a se je pri tem tudi streljalo, je samoumevno.
Vsestranska selitev. Posledica I. maja.
NA NEWYORSKIH ULICAH JE OPAŽATI SEDAJ KARAVANE SEI.TLNIH VOZOV.
Zopet drugi ljudje se selijo pod de-vizo: Omnia mea mecum porto.
NOVA STANOVANJA
Sedaj, ko je napori I a doba, da se vsakdo seli iz juga na sever. pričeT.a se je i ml v New Yorku vsestranska selitev iz južnega dela mesta na Severn". Akc. bi v New Yorku ne imeli <>!i-;k, potem bi se ljudje gotovo ne selili, toda one hočejo imeti vse mo--1 k"- e in neprestane promene. Selitev je naravno le za možke neprijetna in zelo občutljiva, ker stane od $6 do — leda možki so še vedno podlegli in tal e se morajo sel'ti.
V ostalem nam pa ni razumljivo, (•emu se možki tako boje selitve, kajti ta bojazen ni nič druzega. nego nekak • -tanek iz srednjega veka, v kterei dobi so se ljudje bali tudi takozvanih •strahov.
Vendar pa že dandanes lahko opažamo. da se je lahko seliti brez strahu in brez nerodnost', pač pa z veseli« m — 'n kdor se hoče veselo seliti, aj ravna ix> sledečem receptu praktičnih Nevvvorčanov.
Bred * sem je treba najeti stanovanje z vsemi modernimi napravami. V stanovanju mora biti refrgator, prostor za pranje, kopalna soba. peč, irn.jišee. p'.inova peč, zagrinjala, aivn-itd. Bc tem mora človek v kakej trgovini s pohištvom naročiti moderno pohištvo, preproge n ostale potreb-šTine, za kar se da na rarun $1- Novo stanovanje se lepo uredi in se piše o»ej tvrdki. pri kteri je človek "kupil" pohištvo, naj zopet mobilije ob koncu meseca odpelje in — selitev je povsem lahka.
Ko pride 1. dan v mesecu, vzame soproga v jedno roko škatljo s klobukom in v drusro svojo papigo; služkinja nosi dežnik s škatljo parfuma m — "-Ujvek "mufa". Zvečer pride soprog že v novo, s povsem novim pohištvom opremljeno stanovanje, v ko-jem se istotako brezskrbno stanuje, kalkor v .starem. Bol ure po "mufa-nju" prične se lahko že prvi "five o'clock tea", pri kterem se prijatelji in prijateljice nepopisno jeze, ker vidijo povsem nove preproge, novi porcelan. nove čase in nove pljuvalnike. Taka sel tev stane le $1.
HCCH JE RAZBURJEN.
Arzenik v želodcu njegove soproge ga je vznemiril.
<"hi' i_'o. -. maja. V pravdi proti John 11' km tu, kteri je obdolžen. da je un.oril iedi.o svojih ~ojirog. so sedaj » ' - ili ]>or« t'tike. T«»ženi jc postal i .isno razburjen, ko je odvetnik </.. pri razlaganju njegovega zločina p«, rop i kom izjavil, da se je našlo v želodcu izkopane Hoehove žene Marije Walker-IIocliove dva grama arzenike, kar služi v pojtolni dokaz, da je bila zastrupljena. Bri teh besedah je skočil Hoch raz svoj sedež in hotel nekaj govoriti, kar mu je pa državni pravnik preprečil.
Lokomotiva za Japonsko.
Seattle. Wash.. 2. maja. Z parni-kom Minnesota odposlali so danes od tukaj 57 lokomotiv v Yokobamo. Lokomotive bodo rabili na japoqskih in mandžurskih železnicah. Iz Tacome odpošljejo te dni pet nadaljnih lokomotiv v Yokohamo.
107 let star — sedaj dobil zobe.
Retreat. Wis., 2. maja. Ne daleč od tukaj živi farmer Henry Essler, ki je star 107 let in ki dobiva sedaj že v tretjič v svojem življenju zobovje. — Farmer spi vedno v hlevu ter se brani z kruhom in krompirjem in čajem. Pri tem n* potrebujete niti noža niti vilic. V Wisconsinu je naseljen že 50 let. V svojej mladosti je spremljal polkovnika Tremonta na njegovej ekspediciji v Califomijo. Prvo tozadevno ekspedieijo ki je štela. 200 mož, ao Indijanci do zadnjega moža pobili.
Banditje v fraku v Portlandu, Oreg.
TRIJE ELEGANTNO OBLEČENI ROPARJI SO OPLENILI BLAGAJNO HOTELA.
Odnesli to le $135.00, toda kmalo nato so vse prijeli. — Poslovali so že v Baltimore, Md.
TUDI V PARIZU SO BILI.
Portland. Ore., 3. maja. V tukajšnji hotei Portland prišli so včeraj zvečer, ko so vslužbenci nameravali hotel zapreti, trije eleganfrno oblečeni možki, vsi v fraikih in belih kravatah. Odšli so naravnost k mizi blagajni-čarja, kjer so nastopili tako, kakor da bi hoteli poravnati svoje račune. .Teden je govoril z blagajničarjem, dočim je. jeden njegovih tovarišev za-•rrabil za $135 bankovcev. Nato so vsi trije zbežali po stopnicah navzgor. Hotelski vslužbenci so hiteli za njimi ter vjeli dva roparja. Tretjega je vjel ikasneje inočni čuvaj Ainsworth National banke. -Jetniki so navedli sledeča imena: G. H. Hanlon, J. S. Stafford in "William Kane. Vsi trije so baje nevarni mednarodni lopovi. — Kanejevo pravo ime je baje William Barrett, dočim je Stafford znan pod imenom Fitzie D. Hein.
Na brzojavno vprašanje pri policijskih upravah večjih mest prišel je iz Baltimore, Md., odgovor, da sta Barrett in Hein tamkaj obdolžena roparskega umora.
Barrett je bil v Franciji več let zaprt. ker je v Parizu nekemu bančnemu sčlu odvzel denarnico, v kterej je balo 400,000 frankov.
Napad na banko. Washingtonske novosti. Zakrinkani roparji. Premešcenje diplomatov.
V GILBERTSVTT.T.E, N. Y., SO NEPOZNANI ROPARJI RAZSTRELILI BLAGAJNO BREW-ERJEVE BANKE.
Odnesli so nad $5000 in srečno nšli. Sedaj jih. zasleduje jo.
UŠLI SO V GOZDE.
Oneonie. N. Y., 3. maja. Zakrinkani roparji so se včeraj ]x> noči pripeljali v IS m lj od tukaj oddaljeno mestece Gilbertsville, kjer so vdrli v Brewerjevo zasebno banko, razstrelili železno blagajno in odnesli od $5000 do $10,000.
Meščani, kteri so vsled razstrelbe prihiteli na ni ce, so morali bežati nazaj v svoje hiše, kajti roparji, kteri ^o bili na straži, so jim pretili z revolverji. Predno so roparji odšli na delo. so porezali vse brzojavne in tele-fonske žice, tako da je bilo mestece jjovsem isolirano.
Bo dotančanem opravilu so roparji ušli v <rozde, ktere sedaj domačini preiskujejo.
Brez štrajkov.
Dne 1. maja ni v New Yorku nihče poeival, da proslavi mednarodni praznik. Toda Debs še živi. Zato se pa v Chicagu tembolj zavedajo, kajti tam so oborožili "skabe" z puškami in zamorce z britvami in pričeli kričati: •v Z i vel a doba ra zsodišč!''
Bodoči štrajk.
Vodja ameriških socijalistov (ne kreatur a la B-in-č), Mr. Debs, namerava vstanoviti federacijo, ktera bode naperjena proti konservativnim, toda vspešnim vodjem ameriškega delavstva, proti Mitchellu ln Gompersu. Razun tega namerava pričeti tudi z velikim štrajkom. Vse to je bilo že v Debsovem "ordre de bataille", leta 1S04; takrat je jedel preveč Heinzo-vih kumar, ostali člani velike "federacije" so pa mesto obedu, ostali zvesti lunehu.
Žalostna šala.
Albany, N. Y., 2. maja. Stenogra-fistinja, gospodična Julija Cravers, je danes v šali streljala na tajnika Fr. Havensa od centralnega urada zavarovalnih družb in ga smrtno ranila. Havens je bil slučajno ranjen, kajti Craverjeva je v šali pomerila nanj z revolverjem in mu velela držati roke kvišku. V tem trenotku se je pa revolver sprožil in krogla je iajnika po-godila v glavo. Stenografistinjo, ki je stara 23 let, so zaprli.
Mrzlo vreme.
Syracuse, N. Y., 2. maja. Mesec maj se je pričel v tem delu države z snežnim viharjem, kteri je trajal več ur. Kasneje se je zvedrilo toda toplomer ie kazal le 3S stopinj toplote. Bri Ballstonu je kazal toplomer med viharjem na ničlo. Akoda na polju je velika.
Vihar spremlja predsednika.
Olenwood, Colo., 3. maja. Vso mi-Ticlc noč je tukaj , in v okolici predsednikovega lovskega taborišča razsajal vihar. tako. da so pota postala taka, da ni misliti na lov.
Nezgoda na železnici.
"Winnipeg, Man., 3. maja. Zapadno od tukaj zadela sta skupaj tovorni in osobni vlak Canadian Bacific železnice. Dva vslužbenca sta bila vsmr-tena.
Stotnik napadalec.
Salt Lake City Utah, 1. aprila. V Fort Douglasu skušal je stotnik W. A. Raiborne od 29. pešpolka umoriti poročnika Wm. H. Bointa od istega polka z tem, da je večkrat nanj streljal. Jedna kroglja je pogodila Bointa v levo nogo, in druga v desno. Ko je padel poročnik na tla, se je stotnik vstrelil v glavo in ostal na mestu mrtev. Raiborne je zadnje dneve zelo pil, radi česar je bil aretiran.
Tifus v Milwaukee.
V Milwaukee, Wis., razsaja tifus, za ktero boleznijo je obolelo do sedaj 55 osob, od kterib so tri v jednem dne-vtl umrle. Oblasti preiskujejo sedaj pitno vodo.
$2,500 poneveriL
Odvetnik I. P. Wagner v Norris-townu, Pa., je poneveril $2500, kteri denar je bil last njegovih klijentov. Ko je imel denar na varnem, se je prijavil sodišču.
VLADA BODE MNOGO SVOJIH POSLANIKOV V JUGO-AMERIŠKIH REPUBLIKAH PRESTAVILA.
Vladino gospodarstvo. — Deficit v aprilu znaša nad 9 milijonov dolarjev.
MORTON OSTANE.
Washington. 2. maja. Namestniški državni tajnik Adee pripravlja potrebne premestitve naših diplomatov, ktere je treba kakor hitro mogoče hitro premestiti in jih poslati v druge dežele. P. slanik Barrett je že sprejel >voje premešcenje v Colomlvjo in dobil naročilo, naj hitro odpotuje iz Paname v Bocroto. Tajnik Lee bode >pravljai poslaniško službo v Panami, dokler ne pride tjekaj Magoon. Tudi l'oslanik Russell v Bogo t i je prestavljen in bode kakor hitro mogoče potoval v Caracas, Venezuela, kjer bode nodkonznl Koppel opravljal poslan ska opravila, dokler ne pride tjekaj novi poslanik.
—	Vlada naznanja o svojem gospodarstvu v mesecu aprilu. Mesečni dohodki so,znašali $39,778.1.SI, izdatki pa $4S,930,600, kar pomenja mesečni deficit v skupnem znesku $9,211.441. Dohodki so za $1.751.240 manjš:. ne-iro v lanskem aprilu, dočim so izdatki za $1,979.330 večji, nego v istem mesecu lanskega leta. Deficit v prvih desetih mececih sedanjega računskega leta znaša $33,689,557? Toda dosedanje gospodarske štatrstike nam dokazujejo, da je v juniju vsako leto velik prebitek, tako da se bode tudi letošnji deficit izdatno znižal, tako da bode znašal k večjem kakih $20.000,000. Dohodki minolega meseca znašajo: carina $20,040.945, davki $17,300,353, razni dohodki $2,436,SS2.
Javni dolg z.naša po zadnjem bule-tinu $997,217,941.
—	V novejšem času krožijo po Washingtonu vesti, da namerava mor-rični tajn'k Morton odstopiti, kakor hi>tro se predsednik vrne iz zapada. Toda Morton sedaj vse tozadevne vesti zanikuje.
-o-
Rojakom v ravnanje.
Iz raznih slovenskih listov, izhajajočih na Slovenskem, smo posneli novico, da na poštah kradejo pisma, do-Šla iz Amerike. Vemo, da se v starej domovini skoraj v vsakem pismu, do-šlem iz Amerike, nadejajo denarjev, zato radi po njih stikajo in si jih nepoklicani prilaščajo. Vemo pa tudi, da mnogo naših rojakov rado denarje pošilja v navadnih pismih, a taka pisma zginejo z vsebino vred. Ameriška pošta je celo za registrirana pisma malo odgovorna in daje po dolgem iskanju malo odškodnino. Tudi denarne poši-Ijatve, iitere Slovenci po pošti pošiljaj0, pridejo -na naslove čestokrat zelo zakasnelo po več mesecih, ker ni pričakovati, da bi ameriški poštarji poznali naše vasi in pošte, in drugače pišejo, nego se izgovarja; zato je popolnoma na mestu in v korist rojakov. da se pri denarnih pošiljatvah poslužujejo tvrdke Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York in 1778 St. Clair Street, Cleveland, Ohio. — Omenjeni gospod je v zvezi s poštno hranilnico na Dunaju. V njegovem uradu p«, zna jo vse slovenske pošte, v rokah imajo razne knjige In pripomočke ter se le redkokrat dogodi, da se kaka denarna pošiljatev vrne, nobena pa ne zgubi.
Denarne pošiljatve pridejo najhitreje domov in se vsakomu izplača na pošti, kolikor je nakazano. Zatoraj priporočamo Slovencem, da se pri pošiljanju denarjev v štaro domovino izključno poslužujejo tvrdke Frank Sakser ja; »nikakor pa naj ne pošiljajo denarjev v navaid-nih pismih.
Zavedni rojaki in rodoljubi -naj opo-zorujejo sorojake na izgube, da oni drugače i a vin a jo. Mr. Frank Sakser nakaže vsa plačila na Dunaju in od tam dobe poštarji po deželi nalog izplačevati in se imajo izkazati za vsako plačilo c. kr. poštnemu erarju in zato ni mogoče zavlačevanje, niti kako nepošteno dejanje.
-o-
951etni ženin. •,
Iz Ocean Grove se poroča, da se je tamkaj poročil 95 let stari George Smith « vdovo Ellen Dayevo. 'Mladi' ženin je že praded, toda kljub temu pleše irski "jig*5 tako izborno, da v tem podeka marsikterega mladeniča.
Japonska zopet ,pumpa'. Vojna na Iztoku.
JAPONSKA VLADA JE PRISILJENA NAJETI ŽE PETO DRŽAVNO POSOJILO. — SEDAJ 100,000,000 YENOV.
Linjevičevi velikanočni poljubi. — Rusici slučaj na bojnem fcolju.
O BRODOVJU NIČ NOVEGA
Tokio, 3. maja. Japonska vlada je v neprestan'h denarnih stiskah in ako vojna traja se doliro časa, je bankerot neizogiben. Sedaj je bila vlada prisiljena najeti že peto državno posojilo v znesku 100.000.000 venov. Sedanji denar so vladi preskrbeli mali kanita-l'«t", ker veliki se z vlado ne radi pečajo.
Brelaz Gnnsnu, 3. maja. Na Veliko noč so tukajšnje slavnosti napravile na. vse navzoče velikanski vtis. Bo službi božiej zbralo se je vse možtvo e^avnera stanu pred šotorom srenerala Tjinjeviča. Tvo je prišel slednji iz šotora. je pozdravil vojake in poljubil vsakega posebej. To je napravilo na vojake ink vtis. da se marsikedo ni mogel vzdržati solza. S tem je stari Linjevič postal še bolj priljubljen.
Saigon. 3. maja. Francoski pod admiral .Telomeres odplul je s kr žarko Ouichen na prosto morje. Njegov cilj ni znan.
Protitrustno gledišče.
V Baltimore. Md.. bodo zgradili protitrustno gledišče. Ljudstvo se veseli in hiti k špekulantom vstopnih listkov, da plača dvojno ceno za svoje sedeže. Anti-Trust!
Rumena mrzlica na Istmu.
Washington, 2. maja. Governer Davis poročp vladi iz Paname da sta na Istmu v minolem mesecu umrla dva Američana za rumeno mrzlico dočim so štirje oboleli.
Vroče poletje.
Astrolog Flamarioh prorokuje, da bode letošnje poletje zelo vroče. To je že skrajni čas kajti trust za led potrebuje obilo denarja. Bravde so zelo drage.
Nasvet Chicagu.
Vsled štrajka voznikov v Chicagu. 111., sedaj za ženske, otroke in tudi za možke ni več varno hoditi po ulicah. Umestno bi bilo, da uvedo Chicaža-nje "municipal ownership of streets' tako, da zamorejo meščani rabiti svoje idice.
Tottermann mora umreti.
Albany. 3. maja. Brizivno sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo nad Emilom Tottermannom. Tottermann je bil mornar in je 19. decembra 1903 umoril neko žensko v tukajšnjem hotelu. Najprvo jo je zadavil, potem ji pa prizadejal več težkih ran z nožem. Njegov odvetnik sicer priznava dejanje. a zahteva, naj se ga toži umora po 2 stopinji. Bredlog je kakor rečeno, propadel.
Tkalci na jug.
New Bedford, Mass., 3. aprila. — Betindvajset tkalcev, med njimi več žensk, je odpotovalo danes v Weson. Miss., kjer bodo delali v neki tovarni bombaža jedno celo leto, tozadevno pogodbo so sklenili z družbo, ktera ima v tistem kraju mnogo tovarn za bombaževino. a nobenega spretnega tkalca ne. Zato je razposlala družba svoje agente kteri bodo poleg imenovanih še več drugih delavcev najeli.
Ženska sežgana.
Schenectady, N. Y., 3. maja. Pri nekem požaru v Morrisville je zgorela danes žena Josipina Remillard, njen mož je pa hudo opečen. Zakonska dvojica je stanovala z več družinami v slabem les -nem poslopju.
Vlak s tira.
Waltham, Mass., 3. maja. Danes so zaprli 241etnega Carla N. Nordsen, kterega se dolži, da^ je dne 22. aprila poskušal spraviti vlak s tira. Uradniki so pozneje rekli, da je Nordsen to priznal a izjavil, da se je le norčeval.
MQJJ0!
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Saks**.ju, 109 Groen-wich St, New York, * aijwtaL ma more tožiti o zgubi, xatc maj s« mk Slovwaec na njega obrne.
Varšavski izgredi
in streljanje.
MED RANJENIMI JE MNOGO OTROK IN ŽENSK. — NEMIRI V KALIŠU NA RUSKEM POLJSKEM.
Tamkaj se je vršil krvav boj v cerkvi. — Nemiri niso bili toliki, kakor jih je bilo pričakovati.
DRUGE RUSKE.
Varšava, 3. maja. V mestu je vladal včeraj mir. dasiravno položaj Še •ii povsem zanesljiv. Delavci hodijo t'd tovarne do tovarne in silijo svoje tovarŠe, naj z delom prenehajo in se pridružijo štrajkarjem.
Trupla onih ljudi, kteri so bili v Zrlaznej ulici usmrteni. so še v mrtvašnici. ker jih mnoiro še n:so spoznali. Bar ranjencev je tudi v bolnicah umrlo.
Xa begu je bilo mnogo žensk in otrok ranjenih. Mnogo ljudi ?e je skrilo na raznih dvoriščih, toda tud: od tu jih je vojaštvo pregnalo. Ko so izgredmki vnr'i bombo blizo dunaj skega kolodvora, ?o vojaki na' nje ustrelili. IV tem so bile štiri osobe usmrtenr-. dočim je sedem ranjenih.
V Kali ni na Boljskem pela je množica v cerkvi patrijotične pesmi, na kar so prišli voja'd :n policaji v cerkev in več ljudi ranili. Bri tem se je tudi streljalo. Jeden dragonec in d a civilista so b li usmrteni. Končno je konjiča napravila zopet red.
A' Lodzu štrajka To.000 delavcev. (?)
Betrojrrad, 3. maja. Dasiravno so bili nemiri v Varšavi in družili polj->k'h mestih dovolj veiiki, nikakor niso bili toliki, kakoršne so pričakovale oblasti. .Število hujskačev je bilo primeroma majhno in večina meščanstva je ostala doma.
Kišenev. 3. maja. Bivši urednik lista "Besarabijec", Kruševan, pričel je izdajati list "Drug".
Betrograd, 3. maja. Bovsodi na Boljskem vladal je včeraj mir. Izgredi se niso vršili niti v Varšavi in Sosnovicah, niti v Lodzu, Kališu in drugih obrtnih mestih. Vsled dogodkov, ki so se pripetili minoli ponedeljek, so po nekodi pričeli delavci štrajkati. Vendar pa pri štrajku ne bodo dolgo vztrajali, kajti pomanjkanje denarja jih bode zopet sililo na delo. Socijalisti v Varšavi so odredili splošen štrajk.
Varšava, 3. maja. Število 1. maja usmrt2nih osob v Varšavi znaša 52. dočim je v bolnicah 10 ranjencev umrlo. Trideset mrtvecev še niso spoznali. Boljsko časopisje o izgredih ne piše.
Betrograd, 3. maja. Iz vseh krajev carstva prihajajo vesti o velikem ve selju, ktero je nastalo vsled ustanovitve verske svobode, zlasti še radi teca, ker verska svoboda dokazuje, d.l bode ca; izvedel vse one reforme, ktere je obljubil dne 2">. decembra.
Semkaj je dospela dcputacija mo skevskih "razkolnikov", d^ se za hvali carju za dodeljeno versko svo bodo. Car je sprejel deputacijo v a v dijenco.
Novosti iz inozemstva.
AVSTRIJA IN ITALIJA TER BALKANSKO VPRAŠANJE. — GO-LUCHOWSKI PRI CESARJU PRAN JOSIPU.
Vstaja na otoku Kritu in evropske velevlasti. — Novi avstrijski železniški minister.
NAPREDEK POLJAKOV.
Dunaj. 3. maja. Avstrij^'.i minister inostranili del. Goluchowski, je bil včeraj »v> cesarju Fran Jos pu. da mu spor "i < sestanku z italijanskim mi-nistrom Tittonijem v Benetkah. Ker so reforme v Macedoniji povsem brezuspešne. sta se oba ministra doirovo-r la. da imenujejo Amrlija, Francija in Italija posebne komisarje za Ma-cedonijo. kteri bodo kraj ruskih in avstrijskih upravljali Macedotiijo po načrtu mucrzstegskega dogovora.
Ivanea, na Kritu, 3. maja. Boložaj na vsem otoku je zelo resen. VstaŠr nastopajo na roparski način in tatvina. umori, požigi ter slične stvari so na dnevnem redu. Domače or.-žništvo je ]>remaloštevilno in radi te^a je pr nc Jurij naprosil Italijo in druge vlasti, r.a.i pošlje vsaka po en bataljon vojakov na -ot-.k. da se vstaja čim preje zaduši.
Boznanje, nemška Boljska. 3. maja. Na Bozn-.nju so Boljaki p» .1 vodstvom jKiSlanca Koscielskega ustanovili poljsko dru>.i»c "Ostmark" natančno po istoimea-kej nemškej družbi. \ iada je bila pravila te družbe prisljena potrditi, ker je tudi potrdila pravila nemške družbe. Namen družbe je pregnati iz Poljske L+toimensko nemško družbo in prekr žati propagando Nemcev. Boljaki na Boznanju in' v Zapadnej Bruskej tako na •'»re in jejo, da nemška vlada ne ve. kako bi storila temu konec. Meje Boljske se kar vidoma bližajo Berolinu.
Berolin, 3. maja. Meso se je od februarja nadalje podražilo po vsej Nemčiji od 15 do 35 odstotkov. U\oz živ:ne iz inozemstva je še vedno prepovedan.
Cork, Irska, 2. maja. Bri vajah *or-pedovk, ktere so navidezno napadle Berehaven, zavozila je torpedolovka Syren na skalovje ob iztočnem vhodu v luko. Ladjin ravnotežnik se je zlomil. Mornarji so sq rešili na druge vojne ladije. Tudi topove in potrebščine so rešili.
Dunaj, 2. maja. Cesar Fran Josip je privolil v odstop železniškega ministra Witteka in imenoval njegovim naslednikom neeega Vrbo.
Hotel zgorel.
Znani Cave Mountain Hotel v gorovju države New Hampshire, je za-jedno s postranskimi poslopji zgorel.
Zlata valuta v Mehiki.
Mexico Ciiulad, Mexico, 3. maja. Z 1. majem postala je po vsej republiki pravomočna zlata valuta, ne da bi to kaj vpljivalo na trgovino. Srebrni peso je sedaj vreden po zlati vrednosti le 50 centov.
OTROCI REŠILI MATER.
Mrs. Terezija Krčmar iz Manitowoc, Wis., nam naznanja, kaj so storili njeni otroci za njo "Jaz sem stara ženska", izjavlja ona. "Leta so mi odvzela vso moč in pripravljati sem se pričela na konec mojega življenja. Botem so mi pa otroci prinesli Trinerjevo ameriško grenko vino. naravno le malo količino. Toda jaz sem opazila, 'kao hitro se ojačujejo moje moči. Tek se mi je obnovil in vse moje telo se je ojačilo in okrepilo. Sedaj nikakor ne morem biti brez tega izbornega sredstva, ktero je jedina moja mada. Radi tega priporočam zdravilo vsem bolnim, tako starim in mladim.'' Trinerjevo ameriško grenke vino pomnoži iri, podeli popolno jakest želodcu in je jedino sredstvo za ialMljeanje teka. Treba ga. je rabiti pri TMk želeienih belernih. V lekarnah. Joseph Triner, 799 Beuth AwBiie, 6ka««e*, fl.
KRETANJE PARNTKOV.
Dospeli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 2. maja
iz Bremena. Zeeland 2 maja iz Antwerpena
S16 potniki. Rvndam 2. maja i? Rotterdama s 1422 jx>tn:ki.
Dospeti imajo-
Rhein iz Bremena. Georgie rz Liverpoola. Lugano iz Hamburga. Sardinia iz Hamburga. L'Aquitaine iz Havre. Gneisenan •iz Bremena. Uitonia iz Reke. Brinz Oscar iz Genove. Hudson iz Havre. Oceanic iz Liverpoola. Bovic iz Liverpoola. Weimar iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Gertv iz Trsta, La Fontaine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamp^ona. Blueeher jz Hamburga. Finland iz Antwerpen. Kaiser Wilhelm 11. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Oaplnli so:
Teutonic 3. maja v Liverpool. Statendam 3. maja v Rotterdam. Hamburg 3. maja v Hamburg.
Odplnli bodo: La Lorraine 4. maja v Havre. Barbarossa 4. maja v Bremen. St. Paul C. maja v Southampton. Caledonia 6. maja v Glasgow. Zetland S. Maja v Antweipen. Campania S. aaaj& ▼ Lrr«rp**L Weiaunr 6. maja v
Glas Naroda
sT"	n
The first Slovenic Dailjr in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
i	J
Entered M •^■ond-Ola* Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March S. 1879. ŠTEV. 104.	NEW YORK, V SREDO, S. MAJA, 1905.	LETNIK XIL
Kritičen položaj
v Chicap, III.
"GLAS NARODA" Ako bi mi imeli carja.
Ruski car je povodom jedra minole Veli'ke noči dal svojim podanikom 'krasno velik anoč no darilo, kajti od slej v naprej zamore biti i v Rusij vsakdo po svojem načinu izveličain Vrhu tega je odpustil car Nikolaj tu di kmetom raznih zemljiških davkov za lepo fvoto 70,000,000 rabljev.
Škoda, da i mi, državljani svobod nih Zjecrnjenih držav, nimamo svojega carja, koji bi nam dal jednako velikajnočno darilo. Pri nas zamore sicer pr>ti v nebesa vsak po svojem načinu, v kolikor pri nas ljudje še mislijo na nebesa. Toda pri nas imamo tudi — žal — vse polno fanta-stov, kteri bi bili radi izveličani že v tej solzncj dolini.
Car, kteri bi podelil državljanom naše dežele pravico, da smejo postati že na zemlji srečni, bi bil nepopisno priljubljen in klanjalo bi se mu 'kraj iztoka in zapada celo mesto — Chicago.
Tak car bi zamogel n. pr. odrediti da bi petero članov zvezinega vrhovnega so! tc-a ne imelo več pravice raz-.eljavatj zakone, kieri so bili ustanovljeni ]>o naročilu državljanov, kauri že4e tukaj na zemlji uživati saj malo poreijo sreče.
Tak car bi nam tudi zamogel do-volit;. da resno nastopimo proti trust u za živila, kteri nas nepopisno nesramno izkorišča.
(In bi nam tudi dovolil da pošljemo Standard Oil-lopove v Sing Sing, trust-.ja-ic žita v Saharo in špekulante z bombažem na severni tečaj
Da. car bi nam tudi dovolil, da po <!jemo lopove iz Wall Streeta v prisilno delavnico, da postanejo zopet koristni člani poštene človeške družbe.
Seveda. Zjedinjene države so svobodna dežela — za goljufe, parasite ;i idealne poneumljevalce ljudstva. Ako bi imeli carja, bi morda podelil poštenim državljanom svobodo, v kte-rej bi se sami vladali tako, da bi ne bili več odvisni od trustov.
Toda vse to je pri nas nemogoče, ker nisirc v Rusiji, temveč v svobod-nej Ameriki. Še manj mogoče bi pa )ilo, da bi pri nas kedo odpust:! kar /.a $35,000,000 davkov v vojnem času, ko se vendar v najmirnejšem času skleipa o povišanju davkov in carine !
Pisma z Bolgarije.
Sofija, Bolgarska, 7. aprila.
Na dnevnem redu javne politike so i ovo državno posojilo In monopoli. Poleg tega je prepir med častniki, ki se dele na emigrante in neemigrante. Fmigrai".rj so mnogo višji častniki, ki so kot zarotniki leta 1SS6 spodili kneza Aleksandra Battenberga s presto-a, beži. 1 i v rasfco vojsko ter ondi ■ .-tali okrog deset let. Druge vrste častniki neem:granti, pa se hudujejo, da so prvi zasedli vsa višja mesta v armadi. Med temi je vedni prepir, ki seza celo na dvor.
Pred meseci sem Vam pisal, da ho-čc bolgarska vlada dobiti novo posojilo, za ktero hoče zastaviti monopol tobaka. Ugledni list "Denj" poroča vest iz Pariza, da hoče knez dobiti za vojne namene 100 milijonov frankov in da ;"„' s tem posojilom izvrši ikon-verzija vseh državnih dolgov Razne francoske, nemške, avstrijske in nizozemske banke so pripravljene posoditi 100 milijonov, akc Bolgarija zastavi monopol na tobak, užigalice in cigaretni papir.
Iver je vlada Že do-bila monopol soli, upa dobiti tudi monopol tobaka. Narodno sobranje bode gotovo odobrilo vladni predlog. Vlada porabi novo posoj. o za vojaške potrebe, za že-leznici Mezdra-Vidin in Levski-Svi-štov ter za odplačilo nekterih visečih dolgov. Potovanje kneza Ferdinanda v Paris je v zvezi s posojilom.
Razni listi, osobito rusofilski ostro napadaio kneza, češ, da se ne trvra na ustavo in želje naroda. Imenovani list "Denj" včeraj pisal, da je knez Ferdinard v 16 letih, odkar je v Bolgariji vladar, izostal v ptujini štiri leta :n 192 dni, skupaj 1532 dni, to-raj četrtino svojega vladanja. Leta 18S9 je bil izven dežele 26 dni; leta 1S90 50 dni; leta 1891 65 dni; leta 1S92 10S dni; leta 1S93 135 dni; leta
1594	92 dni; leta 1S95 73 dni; leta 1S96 151 dni; leta 1S97 80 dni; leta
1595	liC) dni; leta 1899 67 dni; leta 1900 12± dni; leta 1901 126 dni; leta 1902 lOd dni; leta 1903 75 dni; leta 1904 119 dni, in letos že 53 dni.
Vstaške čete gredo čez mejo v Ma-cedonijo. Kapitan Protogerod je šel s četo čez mejo brez dovoljenja vojnega ministra. Vlada ga je odpustila iz službe. Vlada je to storila, da dokaže, kako Loče varovati neutrainost. Iz Sofije je vlada zadnje dni odtirala v sredo dežele nad 300 Maeedoncev, da odvrne odgovornost za nemire v Maeedoniji. Med tem pa se v Mace-doniji bolgarske čete bijejo s srbskimi in grškimi.
Bolgarske delegat Boev je rekel na nelkem banketu, da hočeta Bolgarija in Srbija skleniti trgovinsko pogodbo in tako od Avstrije zahtevati koncesije. — Morda se to posreči.
Skoplje, Macedonija, 8. apr.
Sneg se umika, gora zeleni in narod se giblje. Vzbuja se narava, a vzbuja s/; tudi narod. V celem kosovskem oikraju je živahno gibanje. Mnogi agenti hodijo od vasi do vasi ter bunijo narod. Od prebivalstva zahtevajo tudi denar za orožje. Kdor ne da prostovoljno, vzamejo mu s silo. Za denar agitatorji kupujejo orožje, ■ktero dele med narod. Redek je človek, ki nima puške ali mtinicije. Naravno, da skrivajo orožje pred Turki. A na sedanji način ide vse na roko Turkom, ki so veseli, da se kristjani pobijajo med seboj.
Poleg tega pa se klatijo po vilajetu še razne turške in arnavtske razboj-nišike čete in napadajo vasi in ljudi.
V	noči med 27. in 2S. marcem so Arnavti napadli vas Rakovac in zažgali hišo Stojatnovičevo.
Hoteli so izvabiti vaščane, da gredo gasit. Pri tem bi jednega za drugim pobili. Toda vaščani so ostali doma. Arnavti so bili divji, ker jim vaščani niso šli pod nož. V noči med 1. in 2. aprilom so zopet prišli v Rakovac, razrušili cerkev sv. Petke, odnesli knjige in druge stvari, razdrli ikone ter oltar, in pobegnili.
V	noči med 2S. in 29. marcem so Arnavti napadli vas Lapodince. Zažgali so več hiš, ranili nekaj osob in odšli. — Po dnevu dne 31. marca so prišli v vas Ivarodnik ter odnesli, kar •o mogli. Z Arnavti je bil tudi bija-novaški policaj, ki bi bil moral branili vaščane.
Dne 2. aprila v noči so Arnavti razbili vrata cerkve sv. Mihaela Arh. v Lopardincu ter vse odnesli, kar so mogli, ali pa razbili. Vaščani so se pritožili, a kdo jih posluša! V Skop-Ije dohajajo vsah dan ljudje s pritožbami k \ al i ju, konzulom in časnikom, a vse nič ne pomaga. Arnavti so gospodarji s:tuacije, oblast je le po imenu. Arnavti delajo, kar lio-'(•.) o.
Zgodi se večkrat, da vojska išče razbojnikov, a ni se še zgodilo, da bi oga zasačili. To pa ni čud io. Turški vojaki so sami divjaki, da se jih mora človek ustrašiti. Se slabši so turški vojaki zunaj po vaseh. Taki vojaki so sposobni za same zločine. Tako so rški vojaki v okolici Džumaje poena! i vaščane iz hiš in se sami nastanili.
Praska- med srbskimi, bolgarskim: in grškimi četami se vedno ponavljajo. Tako je bolgarska četa v vasi Se-tami ubila grškega duhovnika in učitelja. Grška četa pod vodstvom častnika Ler.nide pa zasdeduje ubijalce. Bolgarski vojvoda Sandanskij je pri Melniku naletel na turško vojsko. Boj je trajal le kratek čas, a Turikov je bilo mrtvih in ranjenih do 100. Štirje orožniki so v Grmu naleteli na bolgarsko četo; trije orožniki so bili mrtvi, četrti je ubežal. Četa je zbežala. Pri Bestimi je bolgarska četa pod vodstvom Olčeva naletela na turške vojake. Jeden vstaš je bil mrtev, drugi so zbežali. — Turški vojaki pa so v Bestinu in okolici zasačili in v zapor odvedli najuglednejše osobe, med temi dva svečenika in 14 let starega dečka.
Na potu v Kostur so turški vojaki srečali bolgarskega učitelja Domja-nova iz Bolgarske Blaee in ga ranili nožem smrtnonevarno. Dne 1. aprila je bolgarska četa nad 70 mož hotela v srbsko vas Poreč. Na f>otu jih sreča srbska četa pod vodstvom znanega Sokoloviča ter jo zapodi v heg. Bolgarska četa naleti na turške vojake. Bila je prava bitka med Boigari in Turki. Ti so uničili bolgarsko četo in nato napadli srbsko. Ker so Srbom priskočili na pomoč Porečani, so se morali Turki umakniti, četudi so bili močnejši in so imel idva topa. Turkov je padlo mnogo, Srbov do 20.
Srbsko četo vojvode Kovačeviča v Tohanov^rih so izdali bolgarski kalu-ljeri iz samostana Matejee. Srbi so imeli dva voza pušk in municije za Poreč. Borba z vojaki je trajala 10 ur. Poveljniik vojakov je bil avstrijski častnik Tubič, Hrvat iz Like, ki je bil ranjen.
V	okolici Kumari ova se širi katoliška propaganda. V Kumanovu je 20 družin prestopilo h katoliške j cerkvi.
Ker se narod seli v Ameriko, je na-čelstvo "vstaške organizacije" izdalo oklic, da mladi ljudje ne smejo iz domovine, dokler niso vsaj dva meseca služili v četi. V vsaki vasi mora ostati vsaj 15 do 20 mladih mož za orožje.
Newyorska kronika.
Dragi rojak:—
Nič več Vas ne imenujem gospod urednik, ker mi je to prenobel. Dragi rojak Vas krstim od danes za naprej. To je tisti sladVomili izraz — kadar ga slišim, se mi zdi, da me kdo okrog srca s kurjim peresom iboža. Da, tako je. Božanje se mi sicer dopade, a ne tako, kot mi ga obetajo moji predragi rojaki. Rad imam sicer ljubezen, a ne tako, ki bi Ml a preveč z dejanji odprta. Saj veste sami, da ni posebno prijetno, če pride rojak z rojaikrmi tako v dotiko, da nosi po cele tedne vidna znamenja nevidne medsebojne ljubezni
Cel teden že študiram vreme. — Čudno, zelo čudno se mi zdi, da vedno bolj grmi. In to grmenje se čim-dalje bolj bliža; — kadar mi je že preblizu — razpnem m&relo — pa je
zopet dobro. Z marelo ga toraj stra-zim — moj a marela je namreč iz samih člankov newyorske kronike, — zato vse tsiko beži pred njo. Vidite, na ta način imam vedno dovolj prostora še za "laufšrit". Ponosno korakam — sam — no to se pravi: prav sam ne. Ker ga vedno gre jem en poli-ček pod srcem, a nad srcem pa plava tista vznesena rojaška ljubezen, katere bi se kaj rad tako temeljito znebil, kot Joštar ketne.
Zadnjič sem Vam obljubil, da grem v soboto na bal. Šel sem res najprvo k sv. Jožefu; — ta me je kaj prijazno pozdravil z belo duhtečo lilijo, katero sem pa še tisti večer zastavil v Afriki. Ljudi je bilo, pravim Vam, da se je vse trlo (sic) in gonili smo ga (sic), da je bilo veselje. Ljubezen je imela tako sijajno žetev, da ima Jaka še danes spriden želodec. Pri vhodu so me nagovarjali kar v treh jezikih in bil sem resno v zadregi, kterega naj se poprimem. Nazadnje sem si izvolil domačega, kar je bilo tem lažje, ker druzega ne znam. Sedli smo za mizo ki je imela pomenljivo ime Rim. To je tisto znamenito večno mesto, katerega počasti vsako leto hote ali nehote s patentom ali v kontrabant brez števila romarc. Romarji pa osta jajo doma in hodijo — seveda če se da — v kak zelnik. In da ste Vi slišali, kako je muzika igrala. Kočevske fer-
monke so en--, no, nič proti temu.
Vrtili so se pari — žarela so lica — gorela ljubezen, a nad njim je cul sv Jožef zadovoljnega obraza, polnega žepa z lilijo v roki in premišljeval, kako se čas: spreminjajo. Nekdaj so ljudje starci i in umirali z lilijo, a da nes se pa že rode več ne. .Jako zadovoljen in vesel sem zapustil prijetno zabavo in šel okrog vogla sv. Petru v vizite. Za tisti večer je oddal ključe svojemu namestniku, nekemu brook-lynskemu policaju, kteri je komaj čakal dvanajste ure. da je zamogel zapreti vrata. Hm. da vidite, kako se je zopet tu zabavalo. Rečem vam, da sem tako plesal, — da sem dobil še tisti večer — morsko bolezen. Nič se ne čudite, jaz sem več morskih boleznij videl na suhem kot na morju. Jemna-sta. kako smo pili. Še v spanju mi je hodila roka vedno gori in doli, kot sem jo bil naučil pri mizi s kozarcem. Govorili smo malo, ker je bila v ustih večna povodenj, a zato smo čutili toliko več, ko smo se vračali domov — ob poznih ali ranih urah, kakor hočete — smo bili tako iznajdljivi, da se mi še danes dopade. Vsak je mislil, da gre po najkrajši poti domov. Neki majhen gospodek je doma na jugu, pa jo je mahal naravnost proti severnem polu. "Kam pa jadraš •na sever-ček?" sem ga vprašal. — "Tih' bod', kumara", mi je rekel. "Jaz grem nad bele medvede." "Tok toko. Jaz pa nad črne", sem rekel in odšel po najvarnejši poti. A rečem vam, vsa čast. Ulice so bile zelo dobro razsvetljene, kar dela vso čast upravi našega mesta. Da je bila tedaj sedma ura — to je stranska stvar, ki ne zmanjšuje nič mojega občudovanja.
Spotoma sem srečal pet rojakov, ki so me s povzdignenimi rokami prosili naj jim povem, kje se gre domov. — Kljub moji dobri volji jim nisem mogel vstreči, ker niso revčki več vedeli za naslove.
V ponedeljek je bil prvi majnik. Jaz ga praznujem že od 29. ap-ila neprenehoma. Zborovanja se sieer nisem udeležil nobenega, pač pa sem napravil par neprostovoljnih izletov. Saj veste kako je, če človek v kari zaspi. Kličejo ga le tedaj kadar mora odriniti nikel. Prvi majnik je praznik vseh delavcev a delavci smo vsi. Razloček je le ta, da jeden res dela, drugi na misli da dela, pa le gleda zraven. Delavci smo vsi — a ne vsi v vinogradu gospodovem. Tam je zlasti naših rojakov malo, ker bi preveč naredili škode v zidanici.
Ker v maju vse cvete, spodobi se, da smo tudi mi dostojno v- rožcah. Povedal bi Vam še marsikaj rad, zlasti par rečij od Pinča, kteri je prvega majnika patentiral svojo neumnost. Podpisal pa se je na prošnji samo z P—č, kar je gotovo obzira vredna skromnost. Ker pa mu želim posvetiti prihodnjič končam za danes in ostajam vedno Vam udani rojak.
K TJ B Z.
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20. 48 in k temu ie 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna posi-ljatev registrirana.
DOPISI.
Frontenac. Kansas, 28. apr.
Tukajšnji Slovenci, kterih je precej veliko število v mestu in okolici, smo zopet imeli letos lepo priložnost opraviti naše velikonočne dolžnosti, kakor se spodobi vsakemu odraslemu katoličanu. S tem dajemo majhne oglede naši mladini, ktera je prav razposajena, kakor je v Ameriki že navada. Za nauke Mere nam je zapustil v spomin naš rojak Cirii Zupan, pri obisku tukajšnjega mesta, se mu zahvaljuje tisoče vernih katoličanov.
Nadalje naznanjam, da smo se na Veliko nedeljo prav po domače veselili, ker smo ga prav pošteno pili. Od zjutraj do pozne noči je trajalo prepevanje mladih in starih, in žvenketa-nje kozarcev. Podpisani se zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam za obisk, ker je bil tako mnogob rojen, da je bila dvorana premajhna in je postrežbe manjkalo. Zato se še priporočam za nadalne obiske mojih rojakov.
Srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širnej Ameriki, "Glas Narodu" pa obilo naročnikov.
Jolm Krushitz, gostilničar.
Pojdite k naj bližnjem agenta po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim T lakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yor-ka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbi jen ja Pullmanovih in turisti-Ških vagonov dobiti je pr:
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
PO^OH!
Rojakom Slovencem in bratom H t-'atom »e priporočam najtoplejo tei aaznanjam, da prodajam raznorr»tn« parobrodne listke, menjavam novce, -er odpošiljam denarje v staro dome Tino.
Postrežba solidna in poštena. Z velespoitovanjem
BOŽO GOJZOVIC
513 OhMtant »t.. JOHNSTOWN. PA
Slovensko katoliško
Q=
podp. društvo
Q
svete Barbare
!^)«dln]eno države Severn© Amerlkee
Sedež: Forest City~, Pa.
3t* Januarja 1003 v državi PenneytvanQb
-o-o-
ODBORNXKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa . D. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MTTHIČ, Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108. Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa Dopisi naj se pošaljajo I. tajnikn: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fsrwt
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Čast
mi je naznaniti slavnemu jjf občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, Dl.t
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegliiče in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. ' Za obilen obisk se priporoča
* Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
J«
POZOR! Redka priložnost za saionerje.
Na splošno željo Slovencev in Hrvatov sem kupil
najfinejših češpelj v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu.
Izborilo pijačo razpečavam:
Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvora
v Readingu, Pa. gal...................................$3.40
V steklenicah po i gal., 12 steklenic skupaj________$1LOO
6 steklenic.................................
Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj.
Ne pijte mešanice od wliiskeya, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo
SLIVOVKO
Pazite nr znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov:
JAS. W. WERTZ,
329 Penn Street, Reading, Pa.
Opomba s Na željo priobčimo vse salcone v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka.


NIC VEG BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Hov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
Dragi gasp, doktor iz Universal Mo-
dicEl Instituta v New Yorku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili" mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogei nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in n.ojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem prporočtti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Del« čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Jfobena prevara- Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kt^-rili slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, d^čki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeli tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravil i s k i zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezri1": Ravma-tizein, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu iu prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-poteneo, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake drage bolezni.
Univsrsa! Medica! institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecc" trpel na slabostih, vednernu glavobolu ;n otrpne-nj : križa, tako, da mi ie bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jedno-mesečntm uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sii ko po časopisih.
V zn;\k zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra leta 1905. Nikola Grill, Notary Public, 99 Grand Su
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jsmči ozdravljenje ker Yam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspeliom.
Če imate priliko, pose ite nas v Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem.
Ako bivate dale", naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Yašo bolezen in mi Yam pcšljemo zdra. vila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker
ona Yam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOVs
Universal Medical Institute,
30 W. 29th Street, New York, bliz;u Broadway.
URADNE URE: Vsak dan od 10. do X. ure pop., ter od 2. do 6 rre pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dop»
do 5. ure pop., in odU, do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1> ure pop.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.0C
" pol leta............ . 1.5C
Za Evropo, za vse l"o....... 4.5C
" " " pol leta....... 2.5C
M ««	« čcm ler...... 175
V Evropo pošiljamo list skupno dve _Številki._
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pešiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Drosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov.
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon: 3795 Cortlana,
Lov na dolar.
Xewv.-rški dnevnik World" objavlja	i i i i. k:t*re<ra je spisal vojvoda Manehfsierski. zet zelezui-Škrea m-umata Zinu-rmana. Med «1ra-♦rim ritmu, v imenovanem elaakn tudi sh-l.tV: "Mrl /. ar iim:. lastnostmi amori^j ljudstva opazi ptnjec preti \ v :n strast, ku ra tira Američana <1<» neprestanih jwskusov ** hitro oboo-ateh".
Mladi sinprlež-ki jrrand, kteri inače rt' mero lajen, ki je pa v zgoraj navedenem LT'tovo pogodil resnico, nazna-r.ja nadalje svojim eitateljem. da A-meriean neprestano d<-la in da je nje-erova frlavna skrb ta. da nalatra kup zlata na kupe srebra. Antrlež si pridobiva denar z namenom, da si toliko prihrani, da zamore mi ti kakor hitro mogoče v pokoj in da uživa veselje življenja brezskrbno na svoja stara leta.
Zet bi -"j&teira «nVta v Cine inn at i ju, literi je jx»sial tako nepričakovano hitro pi-rtelj. pripravil je zajedno s svojo fi'ozofijo tudi nekako izjavo, kajti or piše: '' Američani, kteri so zelo bopiti in ki žele postati še bo-patejš:, so mi dejali, da jih denar sam j>-> --ebi ne bodri k na daljnem delovanju. temveč m«>č in vpliv, ktero se v A'rtriki dobi potom denarja." Radi tet "a so tudi j*> njegovem mnenju t rust i za Americo največja nevarnost. kajti v trustih so zjedinjeni sami b .'at i ljudje, kteri vsi bi radi postali >e bogatejši.
Tako jc mnenje našetra vojvode, kateri v svojem članku indirektno naznanja. »ia ni prišel vsled ameriškega denarja v Ameriko, dasiravno je v Clneinnatiju znano, da njegov tast ni preveč radodaren. Toda po našem mnenju bi nam ne bilo treba čaikati, da nam še le kak amrležki aristokrat <pove, da je ameriško ljudstvo "money mad'". Tj da kljub našemu denarju ne razumemo uživati življenja, kakor tra uživa v Evropi vsak človek, o tem nam vs »kdo pove. kteri si je le malo ogledal Amer ko in kteri prične našo deželo kritiko vat i takoj, ko se izkrca.
Toda je-1: resnica ? S .-li Američani zaista t..ko mrtvi, da ne znajo početi kaj dmzesra, neiro nakopičevati bogastvo na bogastvo in ali v resnici ne znajo uživati življenja? Ali dela A-meričan v resnici samo zato, da postane 1» trat — dokler mu tega ne prepreči smrt ?
Zelja, poštar bogat — to je resnica. Tur:, želja je last vsakega Ame-ričana. brez izjeme tudi, ako sam psuje rroli ''kapitalističnega sistema". Nekteri misli, da je bogat, ako ima par tidolarjev, zopet drugi j»a dobi ]*-jme o bogastvu, ko mora zopet delati, da umrje kot siromak. Marsikedo je že zadovoljen, ako zamore *>st:iviti malo hišico svojim otrokom. in drugi še le tedaj, ako zamore vsled svojega bogastva občevati s kralji in cesarji. Toda smo-li z ozirom na to šiabejši, nego Evropejci?
Že samo mesto New Yonk do voljno dokazuje, da ni res, da ne znamo uživati življenja. Tu je gledišč kar na ducate ir on:. kteri jih obiskujejo, niso bogat'. Vsa zabavišča naših velikih mest so prenapolnjena in tudi v letoviščih in zimnišč h ne najdemo le bogatine. Takozvanili "comforts of home", kakorsne imajo pri nas navadni deiavei, si celo premožni Evropejci ne morejo privoščiti.
Knjižaice, muzeji, coologični in botanični vrtovi so pri nas masi vedno in brezplačno na razpolago, doeim so talki zavodi v Evropi (ljubljanski muzej!!) vedno zaprti in niso za drugo rabo, nego za nabiranje prahu.
Pri nas, kakor tudi v Evropi se sedaj živi v imenu denarja. In česar še v Evropi ne znajo, tega jim bode prinesla ameriška invazija.
tvoj dobri denar bodeS tudi Ml postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti jarobrodni tiket, ako se obrneš na Fiu Sakse&ja, j 09 Greenwich Str.f Mew York-
SLIVOVKA!


Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105. ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DR0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne IS. aprila se je z ju/.netra kolodvora odpeljalo v Ameriki« 70 Sloveneev in 40 Hrvatov.
Postojnsko jamo so v prvih treh mestnih tokočeira leta obiskale 304 osnbe. V isti dobi leta 1004 je jamo obiskalo le 222 osob.
Tatvina. K Amaliji Lebarjevi v tV-aku pri Trnja ni je prišla 11. m. m. n»'ka 2<> let stara ženska, ktera je imela rdeč predpasnik, rdečkasto jopico in sivo krihi. Neznanka je v njeni odsotnosti ukradla bankovec za 50 kron. enecra za 10 K in črne suknene čevlje. Pripovedovala je, da je bila v Ljubljani in da se postopa v Ljubljani ako strogo z ženskami, ki se okolu klatijo.
Predor skozi Karavanke bode prebit. če ne bode kakih zaprek v drugi polovici meseca maja.
Zopet prijeli sumljivega Laha. Žan-darmerija v Senožečah je prijela dne 17. aprila zjutraj nekesra elecrantno oblečenega Laha. ker je sumljiv vohunstva in veleizdaje. Aretovanec se je pripeljal dan popreje z vlakom v Senožeče, opazoval in risal okolico, nsobito pa se je zanimal za stratejri-čno važni srrad kneza Porcia. Dva domačina. ki sta zmožna italijanskega jezika, j'1 povpraševal o kakovosti teqra irra<lu in o razvalinah nad njim. Vsa okolica pra je tako zanimala, da je to v domačinih vzbudilo opravičen sum. da je to kak višji italijanski častnik, ki vohuni za "Italia felix". Pri njem so našli koveeg z natančnimi zemljevidi cele Notranjske in Trsta in mnogo poštnih j>otr<lil o oddani'- priporočenih pismih, ki jih je pošiljal odtod in iz Trsta v Rim in dru-ira italijanska mesta. Legitimacije ni imel nobene pri sebi: naziva se pa Conte Alfonso di Porcia rojen leta v ob. ini Porcia pri Vidmu.. Oddali so <ra deželni sodniji v Ljubljani kjer s«' bodo vršile nadaljne poizvedbe.
Več osob nevarno ranil. Jože škr-janec iz Grma št. 4. je (z vejnikom) jHir-znl krčma rja Kastelca Karola, An 1 »roža Karola. Kastelca Danijela iz Velike (Všnjice okolo polnoči tako n..čno. da -o morali takoj poklieati zdravnika in duhovnika, ktera ob V^l-uro noči dospela na me-^to nesreče. To ]»• :«i\zročilo nesrečno žganje, k^-ter- ira se ie Jože Škrjanec in hlapec Pitene pri Škrjancu navlekel v krčmi na Veliki Tešnjici. Zakaj krčmarji ne drže policijske urel
ŠTAJERSKE NOVICE.
Slana ie napravila mnogo škode i*> Halozah."
Utopljenec. Pri Brečicali so potegnili iz vode 25 let starejra utopljenca. Utopljenec je precej velik, ima temne lase in ravno take brke.
Pod voz, naložen z žitom, je prišel posestnik Janez Petan iz Brežic. Dobil je nevarne notranje poškodbe.
KOROŠKE NOVICE.
Velik ulom. V Kotmari vasi so tatovi vlomili v župnišče in odnesli cerkveno blagajno, ktero so na dvorišču razbili. Odnesli so več hranilničnih knjiži«* in obligacij.
Japonske zmage na Koroškem. — Nemcu rji so iznašli novo orožje zoper slovensko šolo. Vpijejo, da Japonska zatetradelj tako zrn aim joče prodira. ker ima — nemške šole in pa forfsritlih. — Japonci bodo tudi končno premagali Ruse, ker je Rus na-zadnjak in ima — slovenske šole! — Vsaka fraza je dobro došla.
V	zaporu se je obesil na Koroškem strojarski pomočnik Janez Kranje iz kranjsketra okraja.
Pogorelo je dne IG. aprila na Po-tokn. župnija Sv. Peter pri Velikoveu p. d. Mihevu vse poslopje.
PRIMORSKE NOVICE.
. .Stari grehi. Policijski adjunkt J. Titz v Trstu je aretoval 351etnega težaka, Karola-Domio, ker je ta obdol-žen, da je že pred več časom ukral
svojemu bivšemu gospodarju Mihaelu ' Mihelčiču 120 K v gotovini in eno zlato verižico za uro, vredno 70 kron.
— Isti policijski funkeijonar je aretoval tudi 631etnega Edvarda Davida Luzzatto, doma iz Montave v Italiji, ker je še lani ogoljufal Ano vdovo Maric za 000 K in ga je vsled tega iskalo deželno sodišče.
Slepar v Barkovljah. Dne 11. aprila so redarji se stražnice v Barkovljah aretovali 4Sletnega kočijaža Ivana Petrussin. Ta poštenjakovie je namreč vzel na upanje raznega blasra v raznih trgovinah v Barkovljah. blairo potem prodal in denar zapravil. Tako je osleparil jestvinčarja Ivana Čergola za (0 K SO vin., mesarico Filomeno Spangar za 12 K, a kremarja Frana Guštin za 2S K.
Ukradena zastava. Krčmarica Ivanka Panuoš, ki ima krčmo na št. 473 v Skorklji, je prijavila dne 12 aprila predjK)ludne na policiji v ulici Luigi Ricci v Trstu, da ji je neznan tat ukradel zastavo, ki je vihrala na dro-gu pred krčmo in je vredna 50 K.
"Piccolo" in "Indipendente" in njune subvencije. Že dolgo se govori javno, ne da bi se oporekalo temu od kompetetntne strani, da dobiva tržaški "Piccolo" subvencijo od avstrijske in italijanske vlade. Sedaj pa poroča "L' Italia del popolo". da tudi * * Independente'' dobiva subvenci jo od italijanske vlade. Samo pod vlado Za na rdeli i ja. da je dobil " Indipendente" 30,000 lir podpore. — Ko-meutara menda ne treba k temu.
RAZNOTEROSTI.
Deset pariških šolskih postav. —
1. Ljubi svoje soueenee, ki bodo v življenju tvoji tovariši v poslih. 2. Ljubi nauk. duševno hrano; svojim učiteljem bodi hvaležen, kakor svojim starišem. 3. Vsaki dan posveti dobremu in koristnemu delu. 4 Spoštuj poštene ljudi, imej spoštovanje pred vsakim, a ne klanjaj se nikomur. 5. Ne mrzi in ne sovraži nikotrar ki je enak tebi; ne delaj se lepeira, a brani svojo pravico. 0. Brani slabe in ljubi pravico. 7. Zapomni si, da vsako dobro pride iz pravice. Kdor uživa, a ne dela, krade kruh delavcu. S. Opazuj in sodi, da spoznaš resnico. Ne veruj ničemur« kar je v nasprotju z razumi »m. 0. Nikdar ne govori da je domoljub oni. ki sovraži druge narode ali jim napoveduje vojsko, ker je vojska ostanek barbarstva. 10. Delaj v lepi namen da bodo vsi ljudje živeli v miru in sreči kakor bratje.
Novi dalmatinski namestnik. Osje-ški ftNarodni Obrani" so javili iz Sarajeva. da bode dalmatinskim namestnikom najbrž imenovan general Va-rešanin. Isti da je pripravljen sprejeti to mesto pod pogojem, da mu vlada da na razpolago obilno gmotnih sredstev, da bode mogel pomagati tej zapuščeni kronovini.
Izseljevanje iz Hercegovine. — Iz Gruža in Dubrovnika javljajo, da se je teh dni tamkaj nakrcalo zaAmerilko 14$ prebivalcev iz Hercesrovine, večinoma katolikov iz ljubuškega okraja. V zadnjih treh letih se ljudje bolj in bolj izseljujejo radi slabih letin naraščanja davkov in neurejene desetine.
Moderc prepovedan. — Bolgarsko naučno ministerstvo je prepovedalo vsem gojenkam gimnazijev nositi moderc.
. Ljudski učitelj — bogataš. V vasi Koranka na Ogrskem je nedavno umrl stari učitelj Jurij Thusa, ki je zapu--til 200.000 gotovine in mnoiro zemljišča ; sploh cenijo vso zapuščino na rmnooo K. Bil je zelo varčen malone skopuh.
Vstanovitev arabske države. Kakor poročajo iz Berolina, je arabska politična liga v Kairi izdala oklic za vstanovitev arabske države.
Oboroževanje Tirolske. Iz Inomo-sta poročajo da namerava vojni minister resno utrditi Trentin in Tirolsko. Vlaki da vsak dan dovažajo topove in drugi vojni materijal a izlasti da se utrjuje Franzensfeste. Do sedaj so odpeljali proti jugu že nad 200 topov.
Sokolstvo v inozemstva. Na Nem-
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31—33 Broadway, 4, floor.
---»p---
Daje nasvete na infor* macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod« pore.
Pisarn«
odprta z od 9. ure zjutraj do 5. are popoiadne i*« vzemii nedelj In praznikov.
škem je osem čeških sokolskih društev, na francoskem eno (v Parizu), ravno tako na Angležkem (v Londonu). Na Ruskem so čehi vstanovili štiri telovadna društva, v Ameriki imajo 73 sokolskih društev. — Poljskih sokolskih društev je v inozemstvu 96.
"Zeit" in Koerber. "Zeit" prinaša zopet o neki neposebno lepi protekeij--ki zgodbici bivšega ministerskega predsednika Koerberja. Po posredovanju Koerberjeve prijateljice dr. M. Scbneebergerjeve soproge, ki ji je dal 12,000 kron in ravno tako svoto njenemu soprogu, je dobil nabavo potrebščin pri vojnem ministerstvu. Ker pa pri tej kupčiji ni doste zaslužil, se je zopet obrnil na Sehneebergerjevo zakonsko dvojico in res je ministerski predsednik dovolil za lagat el ju znatnih olajšav, nasproti temu pa izjavlja Ir. Sc-hneeberger v "X. Fr. Pr.da nista on in njegova soproga nikdar posredovala v tej zadevi. Dotičnemu tovarnarju je spisal kot odvetnik le ponudbo za ktero delo je seveda kot odvetnik dobil plačilo. Na izrecno prošnjo znanega, tovarnarja je samo enkrat telefonično prosila Koerberja. naj bi zaslišal podjetnika tak dan. ki, ni bil določen za avdijence. Dr. Schneeberger je tudi izjavil da je za devo naznanil odvetniški zbornici.
Kuzman Miha.
(Konec.)
Gostoljubni gospodar mu je ponudil klobaso ali pečenke. Ali Miha se je nasmehnil zaničljivo: — Bog me, to da bi jedel, kume? Mi jemo samo leteče in drkeče meso. — Mislil je na divjačino.
A ko je odšel, je pogrešila gospodinja kos mesa ali par klobas, ki so skrivaj izginile v Kuzmin žep.
In zbolel je. Poleti je bilo in ležal je na senu pred hišo. Vroče je pripekalo solnce ali Miho je stresala zima. da je drhtel po vseh udih.
—	Joj.ljudje božji, umreti bo sila !
—	je govoril venomer. — Ne kradite, vam velim, nikarte krasti!
—	Oj, ti Mate Kunič, čuješ! Buče sem kradel na tvoji njivi in Mušiču sem otresel hruško in Bari Vlašički sem vzel koruze, —- se je izpovedal s skesanim glasom.
—	Molči, Miha, vse znamo, — so odgovarjali sosedje. Smilil se jim je, ko je drhtel na senu upadlega obraza in ves pot an od muke.
—	Ne govori! Znali smo že davno j in ti odpustili. Nekako zlo je bilo v tebi. Bože prosti, sam nisi mogel za! to.-
—	Oh. dobre sosede mi je Bog dal. čast in dika mu! Prav velite, ljudje božji, prirojeno mi je bilo. U-u-u. kako mi je zima! — se je stresal.
Pristopila je k ležišču sinalia.
—	Takoj bodem izdihnil. Mare! — Pogledal jo je žalostno.
—	Bi li mi zaklala jedno pišče?
—	Boirme, čača. zakaj ne bi? Takoj ira zakoljem. — je odvrnila odločno.
Ali sinalia je bila skopa. — Dosti je, da vidi mojo dobro voljo. Preden mu pripravim pišče. ini utegne umreti. a za družino ni. da bi pekla kokoši. — In zbežala je onkraj hiše ter klicala plašno:
—	Ivokice, bi, bi, na! — Ali jedva se ji je približalo pišče, ga je zapodila z metlo.
—	Joj, čača, ne da mi se nobena vjeti! Verujte mi, itako vam je repa najzdraveja! —
Sosedje so se jezili na tihem. — Ne privošči mu niti na zadnjo uro pri-boljška, — je šepnil oni, ki mu je bolnik kral buče.
—	Čakaj, Miha, naše so krotkeje. Zaukaže Katici, pa ti pripravi eno.
—	Odšel je.
Trenutek nato je bilo slišati frfo-tanje preplašenih kokoši, a potem je bilo vse tiho.
Bolnik je drhtel neprenehoma in v časi vzdihnil globoko. Nekdo mu je stal ob glavi in ga z zeleno vejo branil muham.
—	Ne bode dolgo, — je rekel nekdo tiho sinahi. Ona je skomiznila z rameni.
—	Lačen sem! — je vzdihnil bolnik.
—	Potrpi malo, skoraj bode gotovo nišče, — ga je tolažil oni, ki ga je branil muham.
In potem zopet molk. Bolnik je dihal čimdalje hitreje in grgralo mu je v grlu, kot da se preliva voda.
Prišel je sosed s piščetom.
—	Miha, oj, Miha, boš jelt
Bolnik se ni ganil. Vzdihnil je dvakrat. trikrat, in po njem je bilo. —
— Saj sem vedela — si je mislila sinaha zadovoljno, — zaman bi mu bila pripravila pišče. Nato se je prekrižala in vzdihnila glasno: "Bog daj večni mir in pokoj duši njegovi!"
MALA OZNANILA
Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de lavskih močij aznib slire\. ali za o-ne, ki iščejo službe; ne prezrite dat malega oznanila v naš list, ako imalj kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Cena za enkratno uvrščenje, če oglas ne obsega vee 'kot 7 vrst, 25c., za 4kratno 75e
Če o D sega oglas nad 7 vrst, pa zi ;edno uvrscenj.i 40c. in za 4kratno $1.25.
Računa naj se povprečne po 6 besed na jedno vrsto.
Svota naj se pošlje z rglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Monoy Order.
Za trgovce, obrtnike, sa oonerje itd. posebna prilika in posebne cene!
ČITA JTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
Katero je
ISCEM SVOJO ŽENO MARIJO LEVSTEK, doma iz vasi Ret je pri Loškem Potoku, stara 22 let. Omo-žena je bila v Kočevski Reki. — Postave je srednje ter ima bolj rumenkaste lase, oči so rujavkaste. V starem kraju mi je vse prodala in zbežala skrivoma v Ameriko kot neomo-žena. Doma je pustila štiri leta starega otroka. Po svojih stariših se piše Košmerl. V New York je dospela dne 12. aprila z parnikom "Rhein" preko Bremena, v družbi Frank in Marije Lenarčič, ki so se menda podali v Cleveland, Ohio ali Brooklyn. Kdor izmed rojakov mi naznani njen naslov, dobi $5.00 nagrade.
JAKOB LEVSTEK, Box 38, Harts, Potter County, Pa. (3-5 5)
Kdo izmed cenj. rojakov ve za naslov ANTONA ZALARJA, iai je bival pred 1 letom v Evelethu, Minn. Od tam je neznano kam odšel. Dotičnik je doma iz Vrbičje vasi št. 15 na Dolenjskem. Njegovi stariši za njim močno žalujejo, ker se nič več pismeno ne oglasi. Naslov naj se izvoli doposlati: JOHN GREBEN, Box 224, Trail, B. C., Canada.
(2-3—5)
Kje je MARTIN SKALA, doma iz Podzemelj pri Metliki? Pred jednim letom bival je v Lorain, Ohio. Star je okoli 24 let in biva tn v Ameriki približno 6 let. Postave je srednje in obritega obraza. Na jednem očesu je malo škilast. Rojake prosi za njegov naslov: MIN F. VRBANEK, 672 10th Avenue, Lorain, Ohio.
(2-5—5)
KJE JE moj bratranec FRANK RE-ŽEK, doma od Sv. Križa pri Litiji na Dolenjskem. Pred jednim letom bival je v Hezron, Colo. Rojake prosi za njegov naslov: John Hribar, Box 243, Thomas, W. Va.
(2-6 5)
JE NAJT30	a
vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vežnja do New Torku traja manj negr> iti dni; prihod v New York pc dneva.
Oglasite se pi ;:
C. M. C0X
-U W
. POST,
Asa't Ticket Apet,	wi!y Ticket Ageat
313 iN. Main St., Pueblo, Cc'o.
Pozor t Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbeiiec Vas pričaka potem pri prihodu * Nev York na kolodvore-
ženo. otroke
fiko si namenjen
» v ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: PRANf SAKSEK 109 Greenwich St, New York, N. Y.
parol
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv naei.n — zato naj jo vsak i rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo ; njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvifek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radi kal neje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spojnih organih.
Ste li zdravi ali bolni pišite po to knjigo : Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zr -od pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in u/roke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vnm je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in totem več ker je tudi preskrbel da se:
-O tisoe knjig- zastonj razdeli med nr^s narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 2C.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu H3ko!iko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
I^diaio Profesor Collinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker jc ni bolezni, katera bi njemu no bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
3IEDICAL
140 W. 34th Street,
INSTITUTE,
NEW YORK, N. Y.
POZOIi! Rojake, kaieri so knjige že naročili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še Ie sedaj gotove.	4»	(
KJE JE JCSIP VODENIK, doma iz Snšja št. 8, pošta Polšnik pri Litiji. Delal je v Forest City.. Pa., ter odpotoval od tamkaj dne 6. marca 1905 z namenom peljati se skozi New York v staro domovino. A tn-kaj se ni oglasil in tudi domn še ni došel po sporočilu njegove žene, ki je zanj v velikih skrbeh. Kdor izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti: "Glas Narodu".	(2-7 5)
.Rojakom. Slovencem, in bratom Hrvatom t Miiwau k©e, Wis., in okolici priporu iam najtopleje svoj
SALOON,
na 175 Seed St. v Milwaukc-e Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro ! JAKCB RAKUN.
lastnik.
(19-jnn-OB 3xv)
W

Ako hočei dobro postreibo
z mesom io grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
30X-303 E. Northern Ay,,
Pweblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, »omrtč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim y neb slovanskih jezikih. Priporočim s« za obilni cbifik.
I

f ff y

Compagnie Generale Transailantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA (JRTA DO HAVRE, PARkA, ŠViCE, INOMOSjA !N LJUBLJANE
F»O^XrVI PARNIKI SO*
"La Lorraine" na dva vuaka..................12,000 ion,	25,000 konjskib moSt
"LaSavoie" " ..................12,0ti0	"	25,000	"	"
*'La Touraine" " " ** ..................10,(XV	"	12,000	"	"
"L'Aq jitaine" u " - ..................10,000	"	10,000	a
"La B«e*c*gne" ..............................S,000	" 9,000	«	-
"La Chan pagne"............................. 8,000	" 9,u00	*	«
"La Gascogne"................................8,00^	" 9,0)0	**	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParaJM odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludoe iz prtelfr oiSča St. 42 North River, ob Morton SU New York:
•LA LORRAINE *LA TOURAINE »LA SAVOIE La Bretagne *LA LORRAINE
4. awija 13Uo. 11 maja 1905. IS maja 1 25. maja 1905. 1. jnnija 1905
•La TOURMNE *LA SAVOIE La Bretaime •LA LORRAINE
La G aseoirn e
S. junija 1905 15. junija 1905. 22. junija 1905-29. junija 1905, 6. julija 1905.
Parnika s rvezdo zuamovui imajo p« dva vijaka.
S SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA!
Mi triirao na veliko as pravim bosanskim In tur-škim tobakom in zamoremo zato predajati cigaretc, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka.
S zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo	— 5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno '250 cigar, stane samo $3- — 6 velikih zavojčkov najboJj-tejfa bosanskega tobaka $2. — Cigarete, cigare al to jak pošiljamo vsakemu zastonj na poskuSnjo, če se nam pošlje 5t>c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
43 Jefferson St
NEW YORK, IN. Y
NAROČUJTE SE NA "CI*AS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TF.I MESECE 75 CENTOV. — "GLAS NARODA** DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS.
Kalol. Ježnota.

Moje ječe.
Pn
v/lmi sena v: Želel
«>:: .1».'
kor i
pa jo bilo polno priprostosti in ljubeznivosti. A nevede zašla je potem zopet v svoj preljubi jej predmet, v nesrečno svojo ljubezen.
Jaz pa nisem popustil svoje vloge eodrnjaea in upal sem, da se bode naveličala. Ona pa se ni dala vjeti, bodisi iz nepaznosti ali pa iz premišlje-nosti, treba je bilo nazadnje smejati mi, ginjenemu biti in zahvaljevati jo za njeno tako milo potrpljenje z mano.
Opustil sem nehvaležen sklep, naveličati jo, moja bojazen pa je počasi izginila. Skoro gotovo nisem bil zaljubljen rat.jo. Dolgo časa sem premišljeval svoje pomislike, napisal sem svoja premišljevanja o tem pred-•netu in njihovo premotrivanje mi je pomagalo.
Človek se včasih zboji praznih strahov. Ako se jih noče bati, mora jih opazovati od blizu in pazljivo.
In kaj je bilo na tem, ako sem čakal nemirom njenih pohodov, ako sem cenil njeno sladkost, ako me je veselilo, da sem sc jej sr/iilil in da sem jej vdanost vračal z vdanostjo, da so le bile najine misli, kar se tiče drug dru-zetra. čiste kot najčistejše misli otročje, dokler me je napolnjevalo njeno stiskanje mojih rok. njeni ljubeznjivi pogledi, ako so me prav vznemirjali, le blagim spoštovanjem?
Nekega večera razkrila mi je veliko žalost, knjo je bila skusila, revica so mi je vrgla okrog vratu in pokrila :ii obra/. s solzami. V tem objetju ni :!<> t i" i najmanje posvetne misli: iči ne nn»re objeti očeta z večjem spo-tovanjem ?
Ta dogodek je mojo domišljijo po-'.neje prevei"- razburil. Objet je pribijalo mi je večkrat na misli, potem ■a nisem mo_:el ničesar-druzega misliti.
Drugo pot, ko se je bila vdala ena-t nu otroškemu zaupanju, rešil sem ■ ■ takoj njenega objema, ne je pri-isnivii k sebi. ne je poljubivši, je-•l.iaje jej. rekoč:
Prosim vas, Angelif-a. nikar me več ne objemajte: to ne bode dobro'*. Viirla mi je oči v oči. iili povesila zarndela : gotovo pa je bilo prvo »«t. da je brala v mojem srcu, da sem i jaz zmožen kake slabosti v njenem pogledu.
Nehala pa ni biti prijazna z mano " prej. a njena prijaznost bila je >(>! j spoštl jiva, bolj. kakor sem si že-i jaz in hvaležen sem jej bil zato.
XXXI.
•laz ne morem govoriti o zlu, ki tare druge ljudi j, a kolikor je katero ♦•M- zadelo, odkar živim, moram pri--naii. da sem po natančnem premi-I je t an ju našel vselej, da mi je v čem loristilo. I >a. to velja, i o onej gro-v.ej vročini, ki nie je dušila in o onih ■trmadah komarjev, ki sn ine tako nabadale! Stokrat in stokrnt sem vas iremišljeva!: Ali bi bil brez mučnega »nega stanja zadosti čul. da bi se bil ibvaroval pušie ljubezni, ki mi je pre-: ila in ki bi bila težko ostala dovolj spoštljiva s tako veselo in prikuplji-vo stvarieo, kakor je bila ta deklica? Ako sem se včasih v tem položaji tresel za se, kako bi bil mogel krotiti •ličevno svojo domišljijo v zraku, ki hi bil le količkaj prijeten, količkaj ■ odgovarjal veselosti.
Pri nepaznosti starišev Angeličnih, 'ri so toliko zaupali v me. pri njenej nepaznosti, v katerej ni videla da v neni lahko provzroči kaznjivo pijanost. pri malo trdnej svoji kreposti ■ie dvomim, da je bila peklenska vro-ina one peči in neusmiljeni komarji neni v pravi lek.
Ta misel mi je nekoliko sprijaznili s temi mučit el j i. Potem sem se pa vprašal:
••Ali bi hotel biti prost, hoditi po lepej sobi, jk> kateri je svež zrak. >a ne videti več te prijazne stvnriee?'
Ali moram resnico povedati? Xi-.-tu se upal odgovoriti temu vprašanju.
Kader se hoče komu količkaj dohre-a storiti, nepopisljivo je veselje, •je napravi ja jo stvari, ki same na t hi niso vredne prav čisto nič. Po--fbiio me je veselilo, da so se zmanjkale njene skrbi. ako mi jili je zupa-!a, da jej je bila moja vdanost mila. la so j.» moji sveti pregovorili, in ker e vzplamtelo njeno srce. ako sva govorila o slavi božjej.
"Ako govoriva o veri." dejala mi ,e. "potem molim mnogo raji in z večjim zaupanjem."
Tnako je včasih spregovorila kaj bolj ]«>svetnoga. takoj je vzela v roke sv. pismo, je odprla. )>oljubila katero vrsto si lw)di in hotela, da bi jej jo jaz prestavil in razločil.
XXXII.
Xa tem svetu ni nič trpežnega. Angelica je zbolela. Prve dni svoje bolezni prihajala je k meni, ter mi tožila, kako jo boli glava. Jokala je a ni mi povedala uzroka svojim sol zam. Samo jecljaje je nekake pritožbe zoper svojega ljubimca.
"Hudobi.ež je", rekla je, "a Bo-mu odpusti!"
Ce sem jo še tako prosil, naj mi pf svojej navadi razkrije svoje srce, ni sem mogel izvedeti, kaj jo je tak-razžalilo.
"Jutri zopet pridem", rekla mi j •lekega večera. A prihodnje jutro pr iesla mi je mati kave, druge dni ka' uvaj, Angelica pa je bila hud Solna.
< uvaja pravila sta mi dvomijh •eči o ljubezni tega otroka, ki so r vzdigovale lase. Zapeljana je torej i
Pa je morda le obrekovanje bilo. Priznavam, da sem jima verjel in da sem bil ves potrt vsled take nesreče. Vender sem še upal, da sta lagala.
Bolezen trajala je več ko mesec dnij, potem pa so revo peljali na kmete in nisem jo videl nikdar več.
Občutna je bila moja žalost o tej izgubi! Koliko težja bila mi je moja osamljenost! Kako mi je bila stokrat grenkejša od njene odsotnosti misel, da je ta revica nesrečna! Ona me je bila s svojim sočutjem tako potolažila ▼ mojej revi, a moje sočutje za njo jej nič ne pomaga! Gotovo pa je bila prepričana, da jo jaz objokujem, da bi bil marsikaj rad tvegal, i kaj tacega, kar bi ne lahko, samo da bi jej preskrbel kako olajšavo; da ne bo-dem nehal nikdar, biti jej hvaležen in moliti za njen blagor!
Ah! časi Angeličini, njeni — dasi kratki — pohodi krasili so res mojo nezgodo in mi gojili veselje do življenja. ker so krhali jednoličnost večnega mojega premišljevanja in tistega razmatri vanja, vpletali med moje i njene misli, provzročevali v meni marsikak prijeten občutek.
Potem pa mi je bila ječa zopet grob Mnogo dnij trla me je žalost, niti pisati se mi ni ljubilo. Sicer pa je bila sedaj moja žalost mila v primeri z 1 j nt ost jo* katero sem bil prej skušal. Je bil to morda znak, da sem se bil že do dobrega privadil nesreči, da sem bil večji modrijan, boljši kri-stijan. ali pa je samo grozna vročina v mojej luknji premagala moč-moje bolesti ? Ah ! moči moje bolesti ni pre-•cagala ! Zdelo se mi je. da jo čutim v dno svojega srca in morda še mo-"neje, ker je nisem hotel izliti krikom in vznemirjevanjem.
Gotovo, dolga šola me je bila vspo-sobila. trpet i nove nezgode, ker sem se vdal bil v voljo božjo. Tolikokrat sem ponavljal: "Tožiti je strahope-zljivo". da sem nazadnje mogel zadrževati tožbe, ki so se mi ravno hotele izviti in me je bilo sram. ker so <e mi hotele izviti.
(Dalje prihodnjič.)
VABILO NA NARO0BO! RED STAR LINE
naznanilo.
Rojakom Slovencem In Hrvatom, ktsri potujejo če« Duluth, naznanjam, da sem se preselil z ' mojim saloonom, iasicer prav blj-zo kolodvora.
MoJ SA LOON se nahaja pod št.1 •40i> W. Michigan St.,
! in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni aa desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo j naklonjenost rojakov, se za nadalje najtojDleje priporočam in vsa-i kemu najboljšo postrežbo zagotavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABOiS,
409 W. Michigan St.,
DULUTH, MINN.
NAZNANILO.
Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Cleveiandu, Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko. 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poi, 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan Avsec. 1234 St. Clair St.; IL tajnik: Rudolf Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St- Clair Sfc Odborniki: I. Fran Krašovec. H. Ka-rol Jarc, HI. Ivan Anzelc. Pregledovala knjig in račuvov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in 1'ran Kranjc. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran Mi-!avec: zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Lužar in Josi Zupančič. Družtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. WilsoL Avenue.
Družtvene seje se vrše vsako trpti nedeljo v mesecu v dvorani UnioD. 1696 St. Clair .St.
Naslov za pisma je: Ivan Avser, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino pj starosti, in sicer: od 18. do 25. lesa $1.00, od 25. do 30, leta $1.50 oi 30. do 35. leta $2.00, od 35. do 40. let; $3.00, od 40. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša $1 za vsako staros.
Podpisani naznanjam rojakora. Slovencem in Hrvatom, da i m are svoj lef>o urejeni
SALOON,
±98 Corner 4th & Bryant Street. San Francisco, Gal.
Vedno točim .»veže pivo. dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sniodke itd. Preskrbim stanovanje in lirano a najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča:
finfav NNM
NEBIROS ASTRO MEDICAL CURB
(NEBIROS ASTKOLOGIČNO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jibfsama pripravlja.
Obče znano je, da se za m ore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve j»ri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona dajo najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in j ribnikih.
2I4 E. 25. ST., NEW YORK, MEP 2 to3 AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati.
"GLAS NABODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, re lja za četrt leta
75 centov
Prekomorska parobrodna družba „Rudača zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * * * * 4- * Philadelphia in Antwerpenom
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSFl LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši.
'-GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše ranj naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim.: vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo „Glas Naroda".
SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah JC^j AWR naše prekoristne družbe sv. Cirila in *-«-».LHii!j Metoda v Ljupijani! Mal položi dar domu »a oltarl	(v d)
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka l20l8(on. KROONLAND.........." I27S0 ton
U905 ton.
FiNNLAND..............I2760 ton.
rojakom
priporočamo našega zastoinika Mr. JANKO pleškota, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene soraiseljnike in naročnike po vseh večjih krajih Z j edin j enih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
ZASTONJ 1
3h> se naši občeznani
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za p;:s ntnn ni ireba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar* zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni-ako se prenaglo star-te, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, ce ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter 3te se žc naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "lersev" električnega pasa" ozdravljeni.	ti^
Dobro v^mo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Val električni pas je toraj vse uSinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iinova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal va£ električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj ropet popolnoma zdrav.
'vin Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimoj tudi držimo! Izrežite Jto ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
Jersey Specialty Co., 125 Cedar St.,	New York, N. Y |
Pri cenah za medicrovje so vpoštete vs© potrebščine, uobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez_Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na kranjsko. Štajersko, Koroško, Prim »rje, Hrvatsko, Dalmacijo in rlruge dele Avstrije.
. , bNEW YORK A. odpljujejo pamiki vsako soboto od 10:30 uri dopo-Iudne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADEL« vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW-YORK CITY.
QO—96 Dearborn Street, C MIC AGO. — Century Buildir.?, SAINT LOLiS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ;:li na : rnstojmike.
BABI
telefon kadar dospet aa xaKo postajo t Nev York la ne ve« kak« priti k FBANT£ SAKSiH-JU. Pokli« it«vi!ko S795 Cortla«& in govori slovensko.
CUNARD LINE
RARINIICI PUJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN HEW YORKOM.
PARNIXI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
££ i "1-
ULTONIA, SLATONIA in P ANN ONI A so parnild na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn; za tretji razred. JEDILA bo dobra in potnikom trikrat na dan p^. mizi postrežena.
Tožnje listke prodajajo pooblaščeni agent jo in
Tie Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.

>
tf^ Nad 30 let
flr se je obnašal ^L W Dr. RICHTERJEV \
8VBTOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot njtJboljSi lek zoper
I EEUMAIIZEM, i F0Z0STHIC0, f P0DAGR0 ita.
in razne renmatične neprilike.
I SAHOt Met. la COct. ▼ vseh lekarnah
K p. At Richtir L Co. A
iB^v 215 Pearl Street, JM[
U-
•Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—
(Dalje.)
XXIX.
Od onepa dne bila je deklica, ne vem zakaj bolj zaupna, prihajala je pogosto k meni ter klepetala z manoj
Dejala mi je: "Gospod, vi ste tako dobri, da vas gledani, kakor bi morala gledati hči svojega očeta."
"Slab poklon za-me", odgovoril sem jej, prijemši jo ra roko: ''še le 32 let sem star in vže me gledate kakor svojega očeta."
"Ne zamerite, gospod, hotela sem reči "kakor brata".
In trdo prijela me je za roko ter mi jo ljubeznivo stiskala. To vse pa je bilo tako nedolžno!
Rekel sem si kasneje: "Dobro je za-me.da ni lepa. sicer bi me utegnilo to nedoy.no prijateljstvo še vznemirjati."
Hj-ugikrat sem dejal: "Dobro je za-me, da je še tako nezrela! Otroci take starosti ni><> mojemu srcu ni-;dar nevarni."
Zopet drago pot sem so vznemir-ial nekoliko, ko sem spoznal, da sem ^e motil imevši j<> za grdo in moral som priznati, «la rast ni bila tako nepravilna.
"Ako Iti ne bila tako bleda", dejal sem. "in ako bi ne imela teh ru-javih pik po obraz i, lahko bi se štela med lepotice".
Resnica ie, da ni mogoče ne najti kake lepote na kaki deklici v vede-nju. v očeh. govorjenju, ako je živa in li'ibe/nivn.
Ničesar iej nisem storil, s čimur bi si bi: pridobil njer;o tulanost. bil sem j-j ljnbii kak-r oče "ali brat. kar sem hotel. Zakaj? K r je bila brala "FrancišVo i/ Rim!: 'v" in " Kvfe-mija". vslcl mojih stikov pa se je bila tako jokala! "in razun tega, ker sem bil jetnik, ko vendor nisem — kakor je ona rekla — niti ropal nitij moril."
SiVer pa. kako bi bi! r• .e_'ol biti jaz 1 i sr?n so bil za'.i'ibi! v Magdaleno, ne i1! bi jo bil vi-lel.	-tljiv na-
sproti -e^terski ljubezni. Ijubeznji-j vemn ljubkovanju, tako dobrim ka-va'!i mlade jetnicarice hen<>Ke7
il bi. ako bi t • '!. <ia so nisem zaljubil v njo. ker << bil tako ranil -r. Zaljubil si ni>» . k'T j.' vže imela 1; 1 in ea. za kal. jo kar norela. Corjo i, eni, al:o bi no bilo tako!
Pa, ako prav ni bil ob utek.ki se je v/l:" ''! v ! eni. ..!>. k ljubezni, pri-zji." v:":.. da so mu jo bli/al n< koliko. Ž« Je! >« r. . da bi bila -•<■ i. da bi so o: i> I hi z oni'. . ki !> ' dopada: nikakor nisem bil ljubosumei. nikakor nisem n islil. da bi bilo ? ogoče. da me izbere svojim ljubim*-«.:, ! A kadar ser i sli-a.l da so odpiraj-« duri, vtri-palo mi je sive. upanje. «la je priSla Anireliea in ako ni bila ona. nisem bil zadovoljen: ako pa je bila. vtripalo mi jo srce se bolj in se veselilo.
Njeni sta riši. ki so dobili o meni vže dober pojem in so vedeli, da je silno zaljubljena v nokoira druzega. sc niso kar nič pomišljali ter jo pu-šeali k meni skoro zmirom, da mi je prinesla kave zjutraj in včasih tudi zvečer.
Mila je tako priprosta in zapeljivo ljubezniva. Rekla mi je: "Tako sem v druzega zaljubljena, pa vendar tako rada z vami govorim! Kadar ne viilini svojega ljubčka. so povsod dolgočasim razun tu pri vas."
"Ali ne veš. zakaj?"
"No, ne vem."
"Torej ti povem jaz: ker tu lahko govoriš o svojem ljubčku."
"Prav imate: pa zdi se mi. da tudi
za t 1 • r vas tako zelo spoštujem!"
I"! . i .1.-klica! imela je to napako <'n me jo prijela vselej za roko in mi
■ s' -kala. a da ni spoznala, da mi je d< > n lala in vznemirjala ob enem.
H a!.i budi Mojjtii. da se morem te s' '."a!■■'•■ - ..n injati brez najmanjšega očitanja vesti.
XXX.
Ti listi bi gotovo bolj dopadali. al o 'i bila Angelica zal jubljena v me
In " ur mi je bila ta priprosta! vdanost, ki je ve/al a naju. ljubša ne-1 - ' i.rsboz-Ti. 1 ako •?!i se veasi: j
n. .o bil ser r. - /ah.sten tega j
I Ivonit i- .kaj bi se bilo lahko še pri perilo, »hupam ker se mi jo zdela (n< ! vem vsb.l katere čarobije) etokni { ].•[ .•'. ko[ n i jo zdela začetkoma j p. ..<« - ,.(•« n o.| žalosti, ko ji» sem sku- ; šal tolikokrat v oflsotnosti njenej. in j vose? a. k oje mi je prizadevala njena ; pr sotnost. sklenil sem nekoč, j»ar dni' ; kazati se jeznega, češ, da se bode od- | vadila prijaznosti, sklenjene z mano!' To mi je malo pomagalo: deklica bi-1 la je tako potrpežljiva, tako usmilje j na! Komolce naslonila je na okno in me molče trledala. Potem mi je rekla *
"Gospod, siti ste moje družbe, ir ; vender stala bi. ako bi mogla, cel dan ' tu, ker vidim, da vam je treba neko ; liko razvedren ja. Slalia vaša volja I je prav naravna posledica osamljeno- i sti. Pa klepetajva nekoliko in sla ! ba volja preide. Ko pa klepetati no- ; čete Vi, klepetala hodom jaz."
"O svojem ljubčku, kaj T"
"O ne, ne vedno o njem; govoriti j vem tudi o čem drugem."
In začela mi je praviti o domačih svojih zadevah, o nepristopnosti ma terinej, o dobroti očetovej, o otroča rijah bratov; njeno pripovedovanje
! T^ooTo Stonn-ioln., |
; 89 E. Madison Street,	_Ch-icago, 131. i
Jacob Stonich,
)	89 E. Madison Street, CHICAGO, ILX».
USTANOVLJENO LETA 1893.	^^ n
.Tl/ e i r/	\ Sedf|j Peljem , |
SAKggto 1 m kron za ^ j
GLAVNA PISARNA:	^ f ' 320X8	:
109 GREENWICH STREET, NEW YORK ^ ^ "
- r__i !
TELEFON 3795 CORTI^AIVDT.
-t'	Podružnica:
- • 1778 St. Clair St., Cleveland, 0. ' " N I ZASTOPNIK j ^
r- -, ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ ^ ^ ^^ PAROBRQDNIH j I
-žc * t reje.	-^o-- j
Parobrodne listka prodaja
Vsakdo naj pazi na hišno številko >09 t	I -po 1 Z-
virnih cenali.
VSAK SLOVENFC	ston"> se obrne na ine, ker New York
^ je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 379S Ccrtlandt. Kadar do-	a
spete v New York na k^k kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.	%
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,	* i
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 177G ST. CLAIR ST., CLEVELAND.^^^	^
^■■^■■■■■■■■■MHBaiK
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačanem,
V zvezi sem s c. lcr. poštno hranilnico na Dunaja.