231. številka. Ljubljana, v ponedeljek 0. oktobra. XV. leto, 1882. Ishaja vsak dan iie^tr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerBk e dežele za v*»e leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za fetrt leta 4 gld., za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujn bljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrl leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii »Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Blagoslovljenje zastave na Vrhniki. Vrhniška Čitalnica in nje neutrudljivo in previdno delujoči voditelji sinejo sp ponašati z včerajšnjim dnem, kajti uspeh bil je popoln in zares sijajen. Ne 1" da so bila pri tej slavnosti zastopana razna društva, bilo je tudi ljudstva iz okolice izredno veliko, in to ljudstvo kazalo je toliko zavednosti, tako zdrav razum, in se vedlo sploh tako redno in dostojno, da si moremo čestitati, da imamo tako krepek in probujen narod. Pred Čitalnico, s trobojnicami okrašeno, bilo je ob 3. uri popoludne uže vse črno občinstva, in ko je proti 4. uri dospel „Sokol", stopila so društva s svojimi zastavami v vrste in pričel se je sprevod mimo z narodnimi zastavami okinčanib hiš v lepo vrhniško cerkev. Na potu pozdravljali so slavoloki z napisi: „Zivio narod!" in „Bodimo narod poštenjakov, narod vrlih mož!" prišlece, prostor pred cerkvijo pa je bil ozaljšan z zastavami, zelenjem in grbi Cerknice, Loža, Postojiue itd. Pred cerkvijo pozdravil je g. Lenarčič došle goste, namreč: „Kokoki" ljubljanskega, zbor ljubljanskih Čitalničnih pevcev, logaško požarno stražo z bralnim društvom, Čitalnico iz Št. Vida, bralno društvo iz Borovnice, navzočna poslanca gg. Bleiweisa in Kluna, in zakliče naposled „zivio!" našemu cesarju Franu Josipu I. Vsacemu imenovanih društev zaklicalo je občinstvo iz tisočerih grl „zivio", „živio"-klic presvitlemu cesarju pa se je ponavljal trikrat b posebnim navdušenjem. Ko je v prostranej, a v vseh prostorih natlacenej cerkvi g. dekan blagoslovil zastavo in so pevci odpeli Jenkovo „Molitev", vršila se je na prostoru pred cerkvenim vhodom ceremonija zabijanja žrebljev. Prvi Žrebelj zabil je gosp. dekan v imenu sv. Trojice. Druzega gospa Kotuikova, kot kumica. Potem g. dr. vitez Blei weis kot kum, g. Lenarčič v imenu društva Čitalnice, g. župan v imenu županije, gosp. dekan v imenu duhovščine, g. Klun v imenu državnih poslancev, društvo „Sokolu, pevsko društvo ljubljanske Čitalnice, borovniško bralno društvo, logaško bralno društvo s požarno stražo, vrhniška požarna straža, št. Viška Čitalnica, gospa Lenarčičeva v imenu narodnih žen, go^pica Kot-nikova v imenu narodnih deklet, gospica Kotni ko v a mlajša v imenu narodne mladine, gosp. Tomšič v imenu slovenskih funtov, g. Globočnik v imenu narodnih uradnikov, g. Kotnik v imenu narodnih obrtnikov, gosp. JelovŠek v imenu naroda, g. Žel ezn i k ar v imenu slovenske žurnalistike, g. Levstik v imenu narodne Šole, g. Jelovšek v imenu narodnih trgovcev, g. Hren v imenu narodnih posestnikov, g. Žitko v imenu Blovenskih kmetov, in neki korenjak v imenu narodnih delavcev. Ko so se privezali po gospej kumici, gospodičinah in dijakih darovani teški in lepi trakovi, dvignili so zastavo po konci. Zastava je iz prav lepega teškega blaga, drog z rezbarijami olepšan, na konci pa razpenja srebern sokol svojo peroti. Ta zastava je gotovo izmej najlepših na Slovenskem in, da si iz izbornega blaga, vender razmerno lehka. Prihodnja točka dnevnega reda bil je slavnostni govor. G. poslanec Klun razlagal je v jako obširnem, jedrnatem in dnevu primernem govoru s krepkim glasom pomen zastav, ki so kakor pri vo-jacih tako tudi za Čitalnice vnanje znamenje, okolu katerega se zbirajo. Kakor se vojaške čete hrabro bojujejo za zastavo in se smatra za največjo sramoto izgubiti zastavo, tako naj tudi Čitalnica skrbno čuva svojo novo zastavo in rajši naj vse žrtvuje, nego da bi se oskrunila. Zastava naša nij znamenje krvave bitke, pač pa dokaz, da smo po dolgoletnem boji nadvladah protivnike, da Slovenec nij več sluga, ampak se sme kakor drugi narodi zavedati svojih pravic. Potem razpravlja govornik pomen barv. Bela barva pomenja neomadeževaoost. Brez madeža mora biti naša zvestoba po gaslu: „Vse za vero, dom in cesarja". Kakor je bil slovenski narod do zdaj vedno zvest veri, domovini in cesarju, tako hočemo ostati tudi še na dalje. — Modra barva je znamenje stanovitnosti, rudeča pa gorečnosti in ljubezni. Kakor vojaki prisezajo zvestobo, tako tudi mi, da se hočemo vedno bojevati za svoje narodne svetinje. Spomina se potem praznovanja 600letnice v prihodnjem letu, izreka nado, da bode danes blagoslovljena vrhniSka zastava privihrala tedaj v belo Ljubljano, izjavlja željo, da bi tudi druge Čitalnice posnemale vrlo Vrhniko in si omislile zastav, in konča: Bog živi cesarja, Bog živi vrhniško Čitalnico, Bog živi domovino! Občinstvo, katerega je bilo gotovo par tisoč — kajti ves prostor pod cerkvenimi stopnicami in vse bližnje hiše bile so natlačene — je mej govorom čestokrat svoje soglasie z govornikovimi besedami izraževalo živioklici in priznanjem. Koncem govora pa so bili ti klici zares gromoviti. Z godbo na čelu korakali ho potem druStva in občinstvo po trgu pred Čitalnico, kjer je bil potem drugi del slavnosti. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (XI. seja v dan 3. oktobra 1882.) (Konec.) Poročevalec dr. Deu pravi, da je poslanec Schneid, ko se je od svojih volilcev poslovil, tudi v pismu priporočal učenje nemškega jezika. (To mu je na listku zapisano prinesel dr. Schrev. Narodni poslanci kličejo: Da! Da! A ne na ljudskih, ampak na srednjih šolah.) Na Spodujem Štajerskem tudi nefce prebivalstvo, da bi se šole slovenile, zato pošilja prošnje proti temu na deželni šolski svet. (Dr. Vodnjak: Nemškutarji pošiljajo peticije 1) V Kočevji se v nemških ljudskih šolah poučuje slovenščina kot neobligaten učni predmet, a Koče-varji ne protestujejo. (Klici: Zato, ker potrebujejo slovenski jezik.) V večjih mestih in trgih pa je poučevanje nemškega jezika v ljudskih šolah zato potrebno, ker stanuje tam mnogo uradnikov, ki nečejo, LISTEK. Zarota na Kavkazu. (Poslovenil Jazbeški.) II. (Da\je.) Polkovnik je v zadregi sukal svoje brke. „Vi tedaj kar odpotujete. No, poslušajte dalje. OdloČili so Vas za poveljnika mozdoške trdnjave. Vi ste major. Vam čestitam." Major samega veselja nij vedel, kaj bi storil. On dobi boljšo službo, car tedaj nikakor nij jezen nanj. Hvaležen je podal polkovniku roko. „Kaj porečete na to V" vpraša ga polkovnik, ki bi bil rad kaj več zvedel. nNjih Veličastvo uže sami najbolje vedo, zakaj so mi skazali to milost," odgovori major. „Odkritosrčno Vam povem, da sam tega ne vem." Polkovnik gledal ga je osupnen, potem pa odšel v mesto. Veselo vihral je Strokešev vranec svojemu gospodu nasproti, kakor da bi vedel za njegovo povišanje. Zamišljen ga je zasedel major, ter odhajal proti svojemu stanovanju. Pred vrati ga je uže čakal Obrni k. nLjubi gospod! kaj ste vender zakrivili?" jecljal je. »Glejte, ko ste odšli, prišli so policijski či-m i vi nki, in grozili, da razbijejo vrata, ako jim ne odprem. Prišli so v imenu cara, in v imenu cara-preobrnili vse Vaše stvari, zbrali Vaše papirje in zvezali vse vkupe, ter odšli." „Da bi je strela", vsklikne jezno major. Hitro skoči raz konja, in odide v svoje stanovanje. Najprej pogleda na mizo. Tam bi moral ležati njegov dnevnik, kateremu je zaupal najskrivnejše misli in čutila. Nij bila njegova navada puščati ga na mizi, akoravno se nij bal Obrnikove radovednosti, ker ta nij znal ni brati ni pisati. Danes ga je v naglici pozabil zapreti. Posledica te pozabljivosti je bila ta, da so policisti pobrali tudi dnevnik. „Da, mislili so, to je najvažnejše!" pravi Obr-nik, znavši, kaj gospod gleda na mizo. „Kak norec sem bil, da sem v dnevnik zapisoval, kar sem čutil in doživel. Gotovo je to pikantno in zanimivo berilo. Par pobotnic in računov je pa policija pobrala za nameček." „Ordonanc iz brigadne pisarne!" zadoni močan in trd glas za njegovim hrbtom. V odprtih vratih stal je gardin vojak z zapečatenim pismom v rokah. Vladimir prejme pismo in ga odpre. V pismu je bilo povelje odriniti hitro na Kavkaz; pridejan je bil denar za potnino zanj in za njegovega slugo. Nejevoljen je Vladimir majal z glavo. Dasi je tudi avanziral, vendt.r je bil klavern, da bo moral zapustiti Petrograd. Lepe device v zimskem dvorci najbrže ne bode videl nikdar več. Premagoval je tužne misli in hitro odpravljal se na pot. V jednej uri bil je pripravljen, in ko se je solnce nagnilo, peljal se je uže s svojim slugo Obr-nikom proti jugu. III. Trdnjava Mozdok, ki varuje Darjelski prelaz, — Kavkaška vrata — stoji na levem bregu Tereka, tev m razhodke ljudskih učilnic v deželnem glavnem mestu ljubljanskem naj potrebno skrb ima njegovo občinsko svetovalstvo, katero je opravičeno v to namero na vse neposrednje davke, ki nijso zaznamovani v členu IV. zakona, I vsemi cesarskimi pri-kladami vred razpisati šolsko priklado do 10%. Za šolsko priklado višjega odstotka treba je deželnega zakona. Člen IV. Na pridobninske in dohodninske davke železniČDih podvzetij, ki se vsled državnega zakona dne 8. maja 1869 štev. 61 §§. 2. in 3 za deželo Kranjsko predpisujejo v glavnem mestu ljubljanskem, razpisati se ima popolna deželna priklada za normalno-šolski zaklad (Člen II.) ter se ima od te priklade porabiti 40 odstotkov za napravo in za potrebščine ljudskih šol v deželnem glavnem mestu, drugih 60 odstotkov pa izročiti normalno-šolskemu zakladu dežele Kranjske. Člen V. Ta zakon stopi v veljavo s 1. januvarjem 1883. Poslanec dr. Vožnja k: Našo stranko jako veseli predložena postava, kajti po njej bode pri plačevanji za deželne šole morala odslej tudi južna železnica prav opravičeno pomagati. Na Štajerskem plačujejo za šolske potrebe tretjino okraji, dve tretjini deželni zaklad in 14% je naklada za šolske potrebe, katero pa mora plačevati i mesto Gradec, dasir8vno vzdržuje svoje šole samo. Južna železnica mora za šole v Gradci plačevati 14 % de-želno-šolske doklade, in to bode morala tudi na Kranjskem, in to bode normalno-šolskemu zakladu na veliko korist. Jaz tedaj z veseljem priporočam predloženi postavni načrt. Postava se brez daljšega razgovora vzprejme in seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9 oktobra. „Vaterland" poroča, da so se na Dunaj 1 v nekej restavraciji v Mariahilf častniki in civilisti močno sprli, in da je tekla celo kri. Prouzrofcili so to pro-vokatorični židje, ki so navlašč prav zbadljivo govorili, kako da so vojaki v Požuou počasno in popustljivo postopali. „l?IoravNku Orlico** dokazuje iz predlogov deželnega zbora, v kolikej meri da prikrajšuje akcijozna večina slovansko prebivalstvo. Deželne ustanove se oddajejo skoro samo Nemcem, iz deželnega premoženja se podpirajo le nemški in nemško-valni zavodi in društva; na brnskej c. kr. politehniki, iz katere je češki jezik povsem izključen, vzdržujejo se z deželnim denarjem učitelji za francoščino in italijanščino. Za dve češki srednji šoli voli dežela 34.000 gld. a za 11 nemških čez 190.000 gld. Tako početje ustavovercev hudo kompromituje avtonomne organe. Deželni zbor g-ališki odobril je predlog odborov, s katerim se vlada poziva, da naj sistematično uredi b r o d n e r e k e ter za to izvede posebni-zajem. Tudi je vzprijel predlog, naj se odbor pooblasti, da stopi z vlado v dogovor glede urejenja nebrodnib rek; v ta namen privoli zbornici 33 odstotkov letne potrebščine. — Konec seje objavil je deželni maršal, da je profesor Matejko svojo veliko sliko : „Volilni knez brandenburški klanja se kralju poljskemu Sigismundu" daroval za kraljevi grad Wawel, ki se ima v Krakovu popraviti. Zbornica mu je izrekla zahvalo dežele. Slika ta ima vrednosti najmanje 60000 gld. Vojno sodišče v Kotorn obsodilo je 24 Brajčanov, kateri so bili pred poldrugim mesecem pozaprti. Mnogoimenovani Vukale Sutov je bil obsojen na 8 let, drugi pa na 1 do 5 let ostre ječe; le dva sta bila oproščena. Odsek hrvaškega sabora, kateri se je osnoval ad hoc, da premotri nasvet Bartolovičev o prenaredbi opravilnega reda, imel je v petek prvo sejo. Nasvet ima za glavni smoter to, da naj gre zbornici pravica svoje člane kaznovati, ako segajo čez mejo parlamentaričnega dostojanstva. Najhujša kazen naj bi bila ta, da dotičnik osem dnij ne sme v zbornico in ob jednem ne dobi dnevnic za ta čas. Dr. Voj novic izrekel se je proti temu nasvetu, kajti časnikarstvo, pravi govornik, itak nij prosto, naj bode vsaj beseda. Odbornika J. Kre-stič in dr. Spevec mu odgovorita, da se s tem nasvetom neče zajeziti beseda, nego samo zabraniti jednake dogodbe, ki so v poslednjem času hrvaški sabor tako zelo sramotile pred svetom. Odsek je potem vzprejel ves nasvet. Viianje države. Srbski kralj Milan ostane na Dunaji do 12. t. m., potem se poda v Orsovo, kjer ga bode pričakovala posebna ladija podonavske brodarske družbe ter ga peljala v Ituščuk k bulgarskemu knezu Aleksandru. Ondi se bo mudil kralj tri dni, ter potem 17. t. m. potoval zopet v Belgrad. O vojnej sili Italije piše „Diritto": V tem, da Italija pomnožuje svoje vojne sile, nij iskati uz-roka za uznemirjenje Evropino. Od 1. 1866. do leta 1871. nij Italija za svojo vojsko nič storila; kar se je zamudilo, se mora sedaj poravnati ter treba vojsko in marino spraviti na stopnjo, ki odgovarja vojnej sili družin držav. O dotičnej izjavi nemških in avstrijskih listov, pravi Diritto, da se mu zde umevni, ker močnejši vedno želi, da slabej^i ostane zmirom tak. Sicer pa, da Italija jako želi miru. Francoski minister pravosodja Deves, predložil je ministerskemu svetu nasvet o preustroji pravosodju. V niem se nahaja določba, da se sodniki sicer smejo odstavljati. vender pa mora justični minister pri vsakaterem odstavljanji izprositi si ukrepa nekakega disciplinarnega dvora. TJzroki odstavljenju so se pomnožili; razen tega naj bi imel minister pravico, da sme sodnike, ki so uže 30 let v službi ali pa 60 let stari, odpustiti iz službe. Dopisi. Iz Rudolf o vega 8. oktobra. [Izv. dop.] Čitajoče včerajšnjo številko „Slov. Naroda" iznenadila nas je kaj prijetno dobro in temeljito motivirana interpelacija velezaslužnega deželnega poslanca gosp. Navratila in njegovih vrlih tovarišev, prouzročena po nemotiviranem odloku, s kojim je c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem neugodno rešilo priziv tukajšnjih narodnjakov proti nezakonitej izpuščbi preč. očjatov frančiškanov, ob jednem c. kr. profesorjev na lukajšnjej gimnaziji iz občinskega volilnega imenika. In kako bi tudi ne! Saj smo si sedaj vender v svesti, da naša pravična reč še nij izgubljena, da se ne bode — ker se ne more več — zopet pregrinjala z osodepolnim prtom pozabljivosti in ne darovala po nam Slovencem iz laži-liberalne dobe žaiibog le pre- da bi se njih deca slabo odgojila in da bi se nemški jezik popolnem iztrebil iz šole. D igre pri Kranjcih obrtnija popolnem na kant, temu je uzrok, da obrtniki nemški ne znajo. (Glasen smeh.) Poslanec Klun oglaseč se za faktični popravek zanikava, da bi ne bila nobena občina oglasila se proti nemškemu pouku; storili sta to Cerknica in Litija. Če se slovenski jezik poučuje ca kočevskih šolah, poučuje se le kot neobligaten predmet. Pri glasovanji glasujejo narodni poslanci pioti omenjenim točkam. Dr. Schatfer poroča glede ukvartiranja vojakov in nasvetuje, naj napravi deželni odbor pogodbo z ljubljanskim mestom, da dobi isto za 25 let pavšalno subvencijo iz deželnega zaklada k večjemu 3700 gld. vsako leto; ako bi pa te ponudbe ljubljansko mesto ne sprejelo, potem naj stavi deželni odbor deželnemu zboru druge predloge. Predlogi se sprejmo. Poročevalec GariboMi stavi v imenu upravnega odseka o §, 5 letnega poročila deželnega odbora predlog, naj se vlada v novic naprosi, da predloži do prihodnjega zasedanja deželnega zbora postavo o razdelenji pašnikov iu skupnih zemljišč. Deželni predsednik g. Winkler prebere odgovor ministerstva tlo deželnega odbora, da ne gre zdaj sklepati take deželne postave, dokler nij sklenjena državna postava v tej zadevi, ki pride uže v prihodnjem nasedanji na vrsto, ker bi manjkalo prave podlage. Vitez Kaltenegger nasvetuje dostavek, da bi vlada po moči pospeševala sklep dotične postave. Sprejme se odsekov predlog z dostavkom. Poslanec baron Tautlerer poroča o predlogu poslanca Potočoika zaradi železnice lo5ke in doleuj -ske in priporoča predloge Potočnikove. Poslanec Luckman priporoča, naj deželni odbor deluje na to, da dobi od kupiijskega ministerstva podporo za ozkotirno (schmalspurig) železnico. Poslanec Klun opomni, da ministerstvo ozkotirnim železnicam ne daje nobene podpore, da bi torej vzpnjem predloga gospoda Luekmana ničesa ne hasnil. Pri glasovanji sprejmo se g. Potočnika predlogi zastran dolenjske iu los k o- tržaške železnice jednoglasno. Poslanec vit. Saviašek nasvetuje v imenu fiaanč-nega odseka sledeči zakon : Člen I. Člena VI. in VII. deželnega zakona dne 19. decembra 1. 1874. štev. 37. izgubita svojo moč ter stopijo mesto njih sledeča določila v veljavo. Člen II. Če prihodkov normaluo-urilniškega zaklada nij dovolj, da bi zalegli za njegove potrebe, naj se po deželnem zakonodavstvu razpiše po teh potrebah umerjen poseben deželni naklad za normalno-^olski zalog na vse neposrednje, prikladom za deželni in zemljo-odvezni zalog podvržene davke (razven tistih v ljubljanskem mestnem okraji, kolikor se jih ne predpisuje železničnim pod-vzetjem v smislu §§. 2. in 3. državnega zakona dne 8. maja 1. 1869. štev. (JI). Člen III. Zo ustanovi- ki dere po globokej in strmej strugi v Kaspiško morje. Mestne ulice so ozke in krive, hiše znotraj in zunaj umazane. Mesto šteje kakih 10.000 prebivalcev. Četrtina prebivalcev so zidovi, ki imajo vso kupčijo in obrtnijo v svojih rokah. Drugi so pa Rusi, Tatarji in Kavkasci. Polk kozakov in oddelek lovcev bila je posadka, katerej za poveljnika bil je imenovan Strokes. Naselil se je v starem poslopji za poveljništvo poleg gradu. Strokes Čutil je hitro razliko mej jed-nakomerno in strogo trdnjavsko službo in živahnim vojaškim življenjem v stolici. Kozaški častniki so bili premalo izobraženi, da bi se bil mogel Vladimir z njimi zabavati. Mestno prebivalstvo pokuzovalo je pri vsakej priložnosti sovraštvo do vojakov in vsega ruskega. Mnogokrat moral je razsojevati pretepe mej vojaki in mestnimi prebivalci. Njegova služba b'la je težavna in jako zoprna. Naročeno mu je bilo ohraniti kolikor le možno mir; varovati občutljivost in in čut svobode ponosnih gorcev; vsak upor proti car skim postavam pa mu je bil hitro in z energijo za-treti, zraven pa izogibati se prevelicega prelivanja krvi. V sili mu je bilo ukazano poslati po vojaško pomoč v guverniAko mesto Stavropol. Včasih je imel kaj poročati guvernerju, navadno pa nij imel kaj dela. Da je bivanje na Kavkazu toli dolgočasno, mislil si nij nikdar. Kadar nij imel posla, mislil je na lepo tovar-šico velike kneginje Olge v zimskem dvorci. Jedina zabava v tem pustem kraji mu je bilo čitanje vojno-znanstvenih knjig in sprehodi po lepej mestnej okolici. Zahajal je vedno dalje od mesta, da si nij bilo varno. Nekega dne jezdil je jako zamišljen po ozkej gorskej stezi. Njemu na desnici se je vila reka Te-rek. Na drugej strani reke pa so se vzdigovali z bukovimi gozdi pokriti griči. Mej grmovjem so se pa vidile majhne kavkaške hišice. Major prijabal je na precej obširno planjavo. Oziral se je okrog po zelenih tratinah, grmovji in golem skalovji. Solnce je zahajalo za gore, njegovi poslednji žarki so čarobno osvitljevali gorske vrhove. Od daleč zagleda major nekoga naglo teči, kakor pa bi ga kdo podil. Čudil se je njegovej gibčnosti, kako je skakal čez skalovje in grape. Oblečen je bil po kavkaški. Zgornja njegova obleka bila je volnata, spodnja pa pa-volnata. Imel je ozke pavolnate hlače, usnjate čevlje, na glavi pa kožuhovnato tatarsko kapo. Kar pa je bilo najbolj čudno, — bil je brez orožja. Mlfdi častnik ustavil je svojega konja. Videl je, da oni teče naravnost proti njemu. Na kraji planjave prikazal se je jezdec, čegar konj je bil po čerkeskej šegi bogato opravljen. Jezdec je bil krepke postave, lepega obraza, v očeh se mu je pa brala neka divjost in potuhnjenost. Bil je pravi čerkeski sin. Oblečen je bil v lepo zurko z zlatimi vrvicami. Za usnjatim pasom sta bila utaknjena dva umetno narejena samokresa in ostri kinžal, na levici mu je visela kriva sablja, v desnici je držal svitlo puško, vedno za Btrel pripravljeno, levica je pa vodila konja. Konja je gnal v skok, da bi prej dohitel beguna. Bil je tako zamišljen v preganjanje, da nij zapazil majorja. Major vedel je takoj, da gre begunu za življenje. Zastopil je Čerkesu pot in potegnil samokres. (Dalje prihodnjič.) dobro znanej, zloglasne) „vertuscbungs-manier" ; kajti od našega velečastitega, občespoštovanega g. deželnega predsednika Wmklerja smemo vender le še toliko objektivnosti pričakovati, kolikor jo je ravno treba, da se nhudo razvajenim decom — hvala Bogu — uže odgospodarjene klike" ustavi njih absurdno rokodelstvo. In tega bode sedaj temveč treba, ker se pod protektoratom ravnokar označenega rokodelstva mojstrov tudi njih vrli pomagači uže drzno dvigajo kvišku, hoteči s svojimi baš dobro nabru-šemmi „pickelhaubami" prodreti v površje, pod katerim jim je do sedaj kot uradniškim bogovom nmi-norum gentium" vedno plavati bilo le po — suhem. G. K......., tukajšnjemu dav. kontrolorju bi tedaj prav resno odsvetovali, da se o pravem času Še spomni svojih dolžnostij, ki ga vežejo kot c. kr. uradnika, sicer bi se mu znalo pripetiti, da si pri vsej svojej, res občudovanja vrednej agiliteti in vir-tuoznosti v prevračanji „neslamh političnih kozolcev" naposled vender le svoj tako odurno kvišku hoteči vrat ulomi. — Tndi g. Kr . . . ., c. kr. nadporoč-niku prav iz vsega srca želimo, da si žalostne posledice, katere bi znalo njegovo nekvalificirano po-čenjanje imeti, čem preje tem bolje predočuje, sicer bi se utegnilo narediti mu razumljivo, da se ravno njegov stan najmenj sposablja v to, da bi uganjal »političen diletantizem". Če pa uže hoče na vsak način politizirati, potem mu pa kot njegovi dobri prijatelji svetujemo, da sabljo zopet zamenja s ši vanko, katero je baje nekdaj prav dobro — če ne bolje, nego sedaj sabljo — sukati znal. KoneČno še nekoliko besedic na oni famozni dopis v .Grazer Tagespost" št. 2G9 od 6. t. m. Do pisnik, k&teremu so — kakor je to iz njegovega duševnega produkta razvidno — razmere v Rudolfovem le kaj slabo znane, piše mej drugimi oči vidnimi lažmi tudi sledeče: „Mit diesem Vorgange ist unsere Bürgerschaft vollkommen zufrieden, und sie räth den Patres für den Fall, dass sie das Wahlrecht erlangen wollten, sich giltige Lehrerzeugnisse zu erwerben". Vprašamo Ii: „kdo je tista „unsere Bürgerschaft", ki je s tem nezakonitim postopanjem rekla macijske komisije in c. kr. okrajnega glavarstva tako močno zadovoljna Vu Mi je ne poznamo, in g. dopis nik bi nam jako ustregel, ko bi nam natančnejo adreso povedal. Se ve da, ako on pod „unsere ter! to naj bode koj povedano, da ima tam stati: „Unterlehrer". Spravil se je ta duševni prosjak nad osobo, v kojej je po dokazanej bistroumnosti slutil Nar." dopisnika. Radoveden sem, kaj bode bore Sancho Panza Cillierčin meni povedal. Poznam ga namreč po osobi in pa po — aktih. Prihodnji naši starinoslovci bodo, preobračevaje tiste akte, marsikatero prav zanim-Ijivo drobtinico našli, in stavim da bode podučitelj Franc Reibenschuh še predmet raznoterih razprav mej učenjaki, ker se je uže doslej tolikanj pisalo o njem. Bivši v Mozirji, videl sem to učenjaško veli čino, čepečo tam na rantah pri Goričarjevej gostilni, a na prvi mah sem moral spoznati arogantnost, ka-koršna se pri poštenem Slovencu težko kje nahaja Moja sodba je bila urno dovršena: „Renegat nemškega imena, slovenskega rojstva". Nijsem se motil. Očividno je, da se sitna muha, poskušajoča delati zdražbo, Mozirčanom smili; čul pa sem od jako merodajne strani, da bode okrajni glavar Haas tako „entre nous" muhi peruti nekoliko pristrigel To je tudi do celega pravično, kajti šoli in učiteljstvu ne sme biti in ne bode jednotero, da-li po kazenskej poti importiran podučitelj hodi ob ne pravem Času nastavljat hrbtišče fantom, da-li hodi koledovat s svojo opico po krajih, kjer nij ničesar izgubil, pa razbijat po dverih, za katerimi so mirni ljudje trudni po celodnevnem težkem trudu polegli k pokoju. Če hoče mož nositi ob vodilu zloglasne „Cil lierce" kulturo po svetu, naj si je sam najprej toliko pridobi, da je zamore nekoliko oddajati. „Ein Schelm, der niehr gibt, als er bat." Pa knjiga dečku ne diši in pa učiteljski pametni pogovori! To, to, mu je šele gnjus! Kako jo je bil popihal iz letošnje učiteljske konference v Celji, hajdi! tje, kjer Bog roko povprek moli! Pa, „kdo bi mogel zoperstati" ? v Celji je skoraj toliko gostilen, kakor hiš, in Stritar pravi v svojem sestavku o vinu (glej Glasnik leta 18(>8, stran 56) da „v vinu je modrost in učenost". Zatorej je koj zadegal mej svet tisti gromeči „Eingesendetu, misleč si: tu imaš, da boš drugokrat vedel. Akopram je prijatelj naš uže čestokrat moral glasna in tiha svarila požirati, se mu tista višjp Bürgerschaft" razumeva samega sebe in pa neko omenjena „modrost in učenost" še vedno nij lzpe-malo kardelce „fakeijoznih oponentova, potem imajbaia iz crepinje, treba bo tedaj prav kategoričnega svarila „proti podpisani prejemnici". Preveč se ba-vim s pritlikovcem, pa treba mu je bilo in priprav ljen sem, mu še v bodoče služiti, da se jedenkrat podrsneva po tisti ledini, ki je za klečeplaza nem-čurskega tako hudo opasna. Kadar bodem zopet korakal preko Mozirja do dragih Solčavskih planin, se bom predstavil gospodu „viee-učiteljuu. Zdaj pa še jedno. Celjani, to se pravi, — pa saj tako veste kateri, naročili so si bili kip cesarja Jožefa II. Postavljanje in slovesnost pa jim ne gre kaj izpod rok; predlagajo in predlagajo dan slovesnosti. Radovedni smo, bodejo li pri tej slovesnosti pustili dr. Glantschnigga na govornišk oder, kajti ta plemeniti kulturonositelj ne zna niti govoriti niti pisati jeden stavek brez psovk na Slovence in naš narod. Radovedni smo tudi, bodejo-li govori o tej priliki brez surovih napadov na nas! Mislite in verujete to? Jaz ne! prav, a zdi se nam, da je pač malo prenapeto in brezsramno, če kdo, ki ima le malo števihce privržencev za seboj, govori v imenu vseh interesentov. Kdo mu je li izročil ta mandat? In dalje je g. dopisnik — če si je tega svest ali nesvest, to nam nij znano, — povedal veliko neresnico s tem, da svetuje gg. frančiškanom, pridobiti si veljavna učiteljska spričevala, na podlagi katerih bi Še le zamogli zadobiti volilno pravico. Naši g. frančiškani so —vsaj kolikor je nam znano — vsi izpitani c. kr. profesorji in kot taki tudi poučujejo na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem. Pa ko bi g. frančiškani tudi ne imeli onih veljavnih učiteljskih spričeval, katera našemu famoznemu g. dopisniku toliko preglavice delajo, bi po §. 1. občinskega volilnega reda za Vojvodino Kranjsko od 17. febr. 186G vender le imeli pravico voliti, kajti v omenjenem paragrafu nij nikakoršnega govora o spričevalih, pač pa o tem, da imajo pravico voliti načelniki in višji učitelji občinskih ljudskih učilnic iu vodje, profesorji in učitelji višjih učilnic v občini. To naj blagovoli nam sicer neznani dopisnik na znanje vzeti, njegovi res vsega zavidanja vredni klijentje pa naj se mu njegovi zaslugi primerno zahvalijo za tolikanj posrečeno, sijajno zagovorništvo!. Od Savinje 7. oktobra. [Izviren dopis.J Ker se tistemu predrznemu tičku gori tam v Mozirji na njegove puhle besede in napade v „Cillier Zeitung" nij še spodobno odgovorilo, naj mi bode dovoljeno, da nekoliko zaropočem nad tem učenjakom, kojega luna z obema rogljema trka. Deček se je podpisal pod tistim neslanim „Ein-geBendet" prav možki: „Lehrer". Nič „Lehrer", bra- — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto brojil je 40 obiskovalcev, mej katerimi so bili tudi deželni poslanci gg. Lavren-čič, Pakiž in Robič. Predsedoval je g. dr. Vo-šnjak. G. Lah čitul nam je izvrstno sestavljeni čla-uek o kranjskih jezerih, g. Hribar nam je kot listek pripovedoval istinito in smešno dogodbo „kako je zadnjič na Vrhniki slovenski pravdosrednik nem-škutarskemu štruklje pojedel", g. Franke, član kluba v Kranji, pa je nastopil kot gost ter prednašal epično pesen o vodiških gobah. Ta predavanja prou/.ročila so mnogo pohvale, oziroma smeha. — Nabrala se je precejšnja svota za Erženov spominek ter »'oločil dnevni red bodočim jour tixom. — (F. M. L. vitez S tu benr au ch ) odšel je pretečeni teden z Ljubljane v Budim-Pešto, kamor je k generalnej komandi prestavljen. Reveži ljubljanski izgubili so v njem velikega pokrovitelja in res darežljivega prijatelja. Ne samo berači na cesti nijso šli nikdar prazni od njega, tudi tako zvani nobel-berači imeli so v njem včasih predobrega zaštitnika. Kdor ga je prosil pismeno, dobil je gotovo po nakaznici podporo. Za vojake bil je prav uljuden poveljnik. — (Vabilo.) Gospode člane moAkega zbora Čitalnice se uljudno opozoruje : da je v torek 10. dan t tn ob 8. uri vaja in volitev odbora. — (V kranjsko hranilnico) uložilo se je meseca septembra 1882 od 112 1 strank 217.0:*7 gl., nazaj plačalo pa se je 1207 strankam 224.027 gld., tedaj se je 7590 gld. več izplačalo nego uložilo, kakor je to navadno v jeseni. Za posojila na posestva došlo je v tretjem kvartalu 71 prošenj, katere so prosile za svoto 156 410 gld 65 teh prošenj bilo je uslišaruh, in se je posodilo v zadnjih treh mesecih na posestva skupaj 9H.H50 gld. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Rim 9. oktobra. Ministerski predsednik imel je včeraj pred volilci v Stradelli govor, v katerem je naštevši izvedene notranje reforme izjavil, da so obstoječi zakoni zadostni za varstvo institucij in reda; klerikalcem seno more dati nobenih novih koncesij, razen kar jih je v garancijskih zakonih. Novega pomnoženja stroškov za oborože-nje se nikakor ne more vzpri-jeti. Oboroževanje mora biti v soglasji •/. go-spodarstvenimi silami dežele. Minister poudarja izvrstne razmere z vsemi vladami. Italija zamore pri splošnih interesih evropske politike krepko sodelovati. Zveza mej kraljevskima rodbinama, Italijo in Bavarsko, ki bode kmalu zvršena, utrdila bode izvrstne odnošaje vodno bolj. Tudi v občevanji s Francosko izbrisala se bode vsaka sled najnovejših dogodkov in z bodočim imenovanjem dotičnih poslanikov zapečatila se bode vzajemna prijaznost. Minister naglasa, da posredovanje Italije v Egiptu nij bilo združljivo z mejnarodniini dolžnostmi in končal je s toplo zdravico na kralja in dinastijo. Loterij ne* sn^'itc 7. oktobrta. Na Dunaj i: 02, 18, 63, 48, 32. V Gradci: 7, 79, IG, 29. 10 Domače stvari. — (Novo Mesto.) Volitve za občinski odbor v Novem Mestu so razpisane: Za II. in III. razred na ,13., za I. razred na 14. oktobra. Narodna stranka sklicala je shod vseh volilcev, da se sporazume o kandidatih. — (Gosp. profesor K. Glaser) dobil je za prihodnje leto odpust („vorliiufig auf Ein Jahr"). Ta vest je tem zanimljivejša, ker je presvitli cesar z Najvišim odločilom v 21. dan septembra po mini stru odbito prošnjo uslišal. Želeti bi bilo, da se oglase za to mesto slovenski kandidatje pri ravnateljstvu, ker takrat tujcev ne bode lehko jemalo. XDuLnsôslra, "borza, dné 9. oktobra. (Izvirno telegrafično porodilo.) Srebrna renta .... .... renta........ 5°/u marčna renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcije...... London . ........ Srebro ... ...... Napol. .......... C. kr. cekini........ . Nemške marke ..... 4°/u državne srečko it 1. 1854 250 gld Državno srečke i/. 1. 18K4 . . 100 , 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata ronta «0/o......1 40/ n •> n ^ In „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblitf. . . Dunava re^. srečke 5°/ . . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 41/i°/0 zlati znat. bati . Prior, oblitf. Elizabctino zapud. &elezo!o€ Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice 76 gld. 75 kr. 77 55 F» 95 45 Ü2 ■ TU ■ H'>r> n — 311 n 80 119 n 30 * y » 47 n a 5 ■ 65 ■ 58 11 80 1 19 n 50 » 170 » 75 n 9 » n \iO n lli> n 411 n 87 n 1"» » 86 K 66 n 104 n — n 116 — m lis :{() ■ 91 75 n 106 n 25 ■ Kreditne arecke.....100 gld. 174 Radolfove srečke..... 10 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . V20 „ 126 Trammway-druÄt. velj. 170 gld. a. v. . . 231 50 75 Št. 5*44. Razpis (650—1) peterih deželnih ustanov na deželnej vino- in sadje-rejskej šoli na Slapu in več prostorov za plaču-joče učence. Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu pri Vipavi z dveletnim šolskim tečajem izpraznenih je 5 deželnih ustanov po 120 gld. za prihodnje šolsko leto, ki se prične 5. novembra 1. 1882. Te ustanove so namenjene sinovom kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so vsaj ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili. Ustanove s« ne dajo na roko, ampak za ustanove dobivajo učene; brano, stanovanje in pouk v zavodu. Izpraznenih je tudi več mest za plačujoče učence, in sicer za navadno hrano in stanovanje po 120 gld. in 20 gld. šolnine na leto, za boljšo hrano pa po 156 gld. Sprejmo se tudi redni zvunanji učenci proti plačilu 20 gld. šolnine, katera se za pol leta naprej plačuje. Potrebno učensko obleko in knjige si morajo učenci sami preskrbeti. I 'rosi! |iki naj lastnoročno pisane slovenske prošnje do 20. oktobra 1. 1SS2 ako mogoče osobno izroče vodstvu imenovane šole; prošnjam naj prilože rojstne liste, spričevala o čvrstem zdravji, lepem vedenji in o dovršenej ljudskej šoli. — Prošnjam za mesta plačujočih učencev treba je priložiti tudi obvezno pismo glede plačevanja stroškov. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, v dan 4. oktobra I. 1882. Deželni glavar: Thurn. V založbi K. Tandler-Ja v rt'»N-Itill«' (katere se pri meni iz cele Avstrije naročajo) in Se mnogo drugih vrst pušk, tako ilariini-, IVci-ihII-. RlMuser-Jednoeei k«* za v tarčo Bteljati. Potem perkUHlJMke puške po starem sistemu, revolverji, NamukrcNi itd. — Vae je izkušeno blago ter .ve za vsak kos posebej garantira. Končno omenjam, da sem na tlunajshej razstavi dobil pohralno diplomo, pn letotjnjej triouškej razstavi pa srebrno medalijo. S spoštovanjem Josip Rasser (646—1) tovnrun ca line ]>utike. Pisarna deželne iacarije je od 1. oktobra t. 1. na Rimskej cesti (Gradišče) štev. 9, _II. nadstropje. (643—3) bolečinam v olaii in ZBloflci. Lekarna „pri samorogu" v Ljubljani, Mestni trg. Dolgo časa odjava imela jaz in moj prijatelj a polita in sva trpela zaradi zaprtja glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vaše Uri £it*tilue kugljice, škatljica po 21 kr. Kri «isi line kugljice imele so dober vpliv, a škatljica seje kmalu izpraznila; naročila sva torej cel zavitek s 6 fikatjicami a 1 gld. 5 kr. Izrekam vam zahvalo in z veseljem vam javljam o najinem zboljšanji in naročujoč za svoje znance še dva zavitka proti poštnemu povzetju, dovoljujem vam, da objavite mojo zahvalo in pohvalo teh kri čistilnih kugljic. Spoštovano udani Fran 1* rosen et> (468—3) uradnik pri carinskem uradu. c« c O 91 «3 rr. CI ÇP1 7 2." JO —• t * £ 2. I % O w «• 00 / _ =r. C£ n. ru k - ■ b w os ÏÏÏZ lis- «ri *o — ■ . rt- on &T3 - -T 0*3 O rt> y B 3< (D 3 ■-3- o o CD — rt- M IE cd cd ^9 Nouveautés Deževnih plaščev za dame od gl. 6 do 26 Jaquetov „ „ „ „ 7 „ 42 Manteletov „ „ „ „ 8 „ 28 Ogrinjal iz pliša, tkanine in svile od «1. 15 do 13©. Specijalitete v otroških oblekah. "cenite© zsiiogro klobukov za dame j>o novej šegi priporoča (590—7) v Ljubljani. Slonove ulice št. II. Izvanjska naročila se točno izvrše in, kar ne bi dopadalo, se brez ugovora premenja. ~~ Trinajsta redna generalna skupščina v Ljubljani "v torek: 2-^, dL.a,n. ol^toTora, 1332. leta, oli i m popolndne t Tofistvenej pisarni Me. SPORED : a) Poročilo o izidu preteklega leta. b) Poročilo revizijskega odseka. c) Volitev novega uda upravnemu svbtu zaradi položitve mandata. --- Gospodje delničarji, ki se hočejo udeležiti glasovanja, se prosijo v smislu §. 10. pravil, da ulože svoje delnice do 20. dne oktobra v družbino blagajno ter si tam vzemo legitimacije. (644— TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA. 1. glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. 10.000 - 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 2O0 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj MMMI dobitkov iz £i:t..»50 goldinarjev, J razven tega še mnogo drugih postranskih dobitkov, obstoječih v stvareh, ki so jih podarili razstavIjalei. Cena jednemu ložu SO kr. (638—3) Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave, **—"»^SEr **• * Izdatelj in odgovorni urednik Muk.so Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 4994