Z Marijo v nebesa! »Mamica! V soboto bo praznik Marijinega vnebo-vzetja! Jaz pa bom morala ležati v postelji in se ne bom mogla radovati s svojimi součenkami, ki bodo skupno pristopile k sv. obhajilu.« Tako je zdihovala Marica, enajstletna deklica, ki jo je sušica položila na bolniško posteljo. Mati so jo tolažili, da bo do takrat že ozdra-vela, a bila je neutolažljiva. Marica je bil priden otrok. Bila je v Marijinem vrtcu, kakor so mnogi izmed vas. Odslej si je izbrala 158 Marijo za svoj vzor. Sklenila je, da jo bo skrbno po-snemala v njenih čednostih. Da bi jo videli, kako vestno je opravljala vsakdanje molitve. Kakor zamaknjena je klečala pred Marijino podobo, dokler ni vsega odmolila, kar je bila namenila. Vsak večer je še dodala eno če-ščenamarijo, da bi ostala vedno nedolžna, da ne bi nikdar razžalila Jezusa s smrtnim grehom. Svojih molitev tudi v bolezni ni opuščala. Pogosto je prejemala Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. Ko je zbolela, ji je bilo najbolj hudo to, ker ni mogla hoditi v cerkev. Na praznik Marijinega vnebo-vzetja so imele njene součcnke iz Marijinega vrtca skupno sv. obhajilo in ona je vedela, do se ga ne bo mogla udeležiti. Praznik se je vedno bolj približeval, a Marica je bila vedno slabša, pa vedno bolj je hrepenela po Je-zusu. Napočilo je jutro tega praznika. Deklice so hitele v cerkev, da počaste nebeško Kraljico, ki je bila danes vzeta v nebo. Pozvonilo je z tnalim zvonom, znaneč, da poneso nekomu sv. Popotnico. Šli so obhajat Marico. Njena želja se je izpolnila. Ni prejela Jezusa v cerkvi, ker je bila preslaba, da bi šla sama k njemu, je pa zato prišel Jezus k nji. Po sv. obhajilu je bila vsa z^l-topljena v božje skrivnosti. Njen duh se je pogovarjal z Jezusom in z Marijo. Neprestano je poljubljala sve-tinjico, ki jo je bila dobila v Marijinem vrtcu, in bila je vsa mirna. Cerkveno opravilo je minulo in deklice so sevračale na svoj dom. Tudi Marica se je vračala domov, k ne-beški Materi. Njene zadnje besede so bile: »Marija, vzemi me k sebi!« in odšla je v višave. Kako lepo so \o sprcjeli v nebesih! Nasproti \i je prišla Devica Marija in jo je ljubeznivo sprejela kot svojega dobrega otroka. Sprejeli so jo vsi nebeščani in jo spremili k Jezusu, božjemu prijatelju mladine, ki ga je tolikokrat tako pobožno prejela v svoje srce. Tako je bila Marica srečnejša od svojih součenk, ker je lepše počastila Marijo, ker je praznovala njen praznik v nebesih. Dragi otroci, posnemajte tudi vi Marico, zlasti v češčenju preblažene Devicc Marije in v prejemanju sve-tega obhajilain tudi vi boste kdaj tako srečni kakor Marica. D a n i c a./creator> 159