štev. 35.
PoSfafna plačana v goiovfnt
Ljubljana, dne 29. avgusta 1934.
Leto XVI,
KMCT/KI
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Credništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon tater. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Tcfbcp fezneisfee mladine
ob dtes&lleimci
obstoja Zvc^c kmetskih fantov in deklet
S. m 9. sepfemfepci v Ljubljani
pod najvišjim pokroviteljstvom JV/. Vel. kralja
Dne S. septembra t. h (v soboto na praznik) :
Ob 10. uri predkonferenca delegatov in delo v komisijah odsekov v dvorani restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti.
Ob 3. uri pop. 10. redni občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani istotako »Pri Levu«. Zvečer: Prijateljski večer na čast delegatom bolgarskih, čeških in poljskih kmetsko-mladinskih združenj.
Bne 9. septembra i.I. (nedelja):
Ob 9. uri slavnostni občni zbor Zveze v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti.
Ob 10. uri formiranje v povorko okrašenih voz s prikazi kmečkega dela, konjenikov, kolesarjev, koscev, mlatičev, tesačev, grabljic, teric, žanjic, narodnih noš, otroških in drugih skupin na Napoleonovem trgu. Ob 11. uri odhod povorke po mestu. Na Kongresnem trgu pozdravni nagovor predsednika in govori bana, župana, drugih predstavnikov in delegatov bolgarskih, čeških in poljskih kmetsko-mladinskih organizacij. — Nato odhod celotne povorke na slavnostni prostor poleg velesejma pod Cekinovim gradom na Celovški cesti.
Ob 3. uri pop. istotam nastopi številnih skupin v kmetskem delu: mlatičev, koscev, sejalcev, mlinarjev, teric, predic, peric, grabljic, oglarjev, vinogradnikov, oračev, mlekaric s tekmo tesačev.
Nato sledi velika kmetska veselica
Ples, šaljive točke, s sodelovanjem več godb na pihala, tamburaških zborov in cel zbor harmonikarjev jamči za prijetno razpoloženje in dobro zabavo.
Tovariši in tovarišice ?
Ta proslava je mejnik našega desetletnega dela. Zato bodi slehernemu največji praznik in živa priča, da stopamo v borbi za lepšo bodočnost naše vasi pogumno naprej. Zbrali se bomo ta dan vsi, da si v spodbudo in železno vztrajanje tovariško stisnemo roke, naši lepi Ljubljani in našim prijateljem pa da pokažemo naše hotenje, disciplino in organizacijo. Zato obvezno vsi v vrste, na kolesa, na konje, in enkrat skupno zakorakajmo in zapojmo himno kmetske mladine pred našim kraljem in pokroviteljem! Nad sto društev se je do danes že odzvalo, in prepričani smo, da se bodo tudi še ostala, da ne bo nobenega, ki bi s svojo udeležbo ne pripomogel k čim lepšemu uspehu naše proslave. — To je naš dan, tovariši in tovarišice, naš tabor. — Kmetska mladina stopa v ospredje — ona je nosilka sloge, prave kulture in resnične morale. — Na svidenje!
Polovična vožnja je dovoljena, dela pa se za četrtinsko. — Vsak naj kupi cel vozni listek in legitimacijo na vstopni postaji. Listke ne oddati in ne pozabite potrdila
z veseličnega prostora
Kmetski tabori
Tabori igrajo t slovenski zgodovini važno vlogo.
V dobi turških vpadov v našo deželo so se ibirali naši predniki v taboriščih, zgrajenih navadno okoli cerkva, kjer so branili svoje življenje in imetje pred turškimi navali. Ostanki teh taborišč so še danes živa priča, da se je «nal tudi naš kmet boriti »za krst častni i slo-bodu zlatim«, in to tudi takrat, ko ga je mogočna grajščinska gospoda pustila popolnoma na cedilu in ga prepustila samemu sebi.
Od dobe turških vpadov pa do probuditve narodne zavesti ali »narodnostne ideje« med nami so minila stoletja, a glej: zopet so bili tabori, kjer se je zbiralo na tisoče slovenskih kmetov, da povedo mogočnemu Dunaju, da hočejo tudi oni uživati vse tiste jezikovne pravice, ki jih ima vladajoči nemški narod. V drugi polovici 19. stoletja sc je vrstil tabor za taborom povsod, kjer je prebival naš rod in to mogočno gibanje je rodilo tudi svoje uspehe; če ne drugega vsaj tega, da smo se začeli čutiti Slovence.
Svetovna vojna pa je rodila v življenju in mišljenju narodov nove in velike izpremembe. Stare države so padale in nastale so nove, z novimi nalogami. Tudi za nas, ki smo živeli prej v Avstriji, je nastopila z Jugoslavijo nova doba, ki ne prenaša več starih političnih in gospodarskih oblik in metod, ampak zahteva neizprosno na celi črti nove vidike in nas postavlja pred nove naloge, zlasti pred naloge socialnega in gospodarskega značaja.
In zopet se pojavljajo povsod tabori, ki nas
Kadar se ljudje dolgočasijo, radi govore in ugibajo karkoli: o vremenu, o cenah, o vojni in podobne stvari. Tudi o politiki govore in ugibajo radi in danes je položaj že tak, da posebno radi rešujejo politične uganke. Tega ne delajo le iz lastnega nagiba, ampak še bolj zaradi tega, ker slišijo navadno od nepoklicane strani marsikaj, kar jih meša in bega, da ne vedo prav nič, pri čem so.
V to zmedo in nejasnost je prav krepko posegel predsednik vlade g. Nikola Uzunovič, ki je z jasno in določno besedo presekal vsa prazna domnevanja in ugibanja in odkrilo povedal, kako stvari stoje.
Starih strank in stare politike ne bo več!
Največ se, vsaj pri nas, ugiba o možnosti, ali pridejo na površje zopet nekdanje politične stranke ali pa kakšna nova stranka, ki bo obnovila nekdanje politične boje pod starimi gesli, samo v novi obleki.
Glede teh ugibanj je rekel g. Uzunovič:
»Ko smo dopustili druge politične stranke, moramo paziti, da ne napravimo zopet starih napak in da ne obnovimo nekdanjega političnega življenja vsesplošnih prepirov. Vprašati se moramo: Ali smemo dovoliti ustanovitev nove stranke, ki bi nas zapeljala v staro politično življenje in v stanje, kjer se je igralo 17 strank? Upam, da v tem oziru ne bomo storili napak!«
Dalje je rekel:
»Mi smo uvedli zakon, ki omogoča organizacije novih političnih strank. Zakon nam pa nalaga tudi dolžnost, da pazimo, kakšna bo ta organizacija, kakšni bodo ljudje in s kakšno resnostjo bodo delali. Tedaj šele bomo mi odločili, ali smejo nove organizacije izvajati svoje programe.«
»Poleg politike narodnega in državnega edinstva ne more biti v tej državi nobene druge politike. Vi slišite vsak dan, da bomo izginili s površja, a vse to pada z vsakim dnem v vodo.
Kdo naj pride?
Če bi bila druga rešitev mogoča, če naj gospodarsko krizo reši druga stranka, potem bi
uvajajo v novo dobo in v novo življenje. Ti tabori so danes še bolj kot so bili nekdaj resnično kmetski, kajti na njih prihaja do izraza in skozi nje vedno globlje prodira v najširše plasti naših kmetov — kmetska ideja!
Kmetski stan, ki si je znal ohraniti svoje domove pred navali turških tolp in ki je nosil kasneje tudi glavno breme narodnostnega boja, je ostal gospodarsko kar popolnoma neuvaževan. Pač so razni ljudje, zlasti politični strankarji, kmetom vedno zagotavljali svojo pomoč in so res za kmete izposlovali na odločilnih mestih tudi kakšne »podpore«, ki so nam pa moralno mnogo več škodovale kakor so nam pa gospodarsko koristile, toda pri vsej tej »skrbi za kmeta« kmet ni prišel kljub svoji ogromni večini in kljub splošni volilni pravici nikdar sam do odločilne besede. Kmet je moral živeti nekako kot pes, ki mora biti zadovoljen, če ujame kje kakšno kost, pa še tista je navadno vsa obrana.
Kmetska ideja, ki jo širi na kmetskih taborih zlasti kmetska mladina, pa vliva ljudem v obupana srca novo življenje in novo upanje. »Pomagajmo si sami, iz lastne moči« — tako pravi naša mladina, ki je s krepko roko in trdno voljo zavrgla staro »politiko« med staro, preživelo šaro, in ki stopa vedrega čela na plan in v boj za »staro pravdo«, za gospodarsko osvoboditev vsega kmetskega stanu.
To je smisel in pomen današnjih kmetskih taborov, in zato želimo kmetski mladini pri njenem požrtvovalnem delu za probuditev kmetov kar največ uspehov.
pač mi bili prvi, ki bi ji odstopili svoje mesto
in ji izročili dolžnost in skrb za narodne potrebe. Če na r>pj druga stranka seje samo ne-
slogo v sedanjih časih, ko je sloga potrebna kakor nikoli preje, potem ne ponovimo starih napak, ne dopustimo jih, če ne dajo tistih jamstev, ki jih sedanja doba in državna politika zahteva od političnih organizacij. Poleg tega pa se tudi pojavljajo glasovi, da se bo naša stranka izpre-menila, da bo prišla druga, ki prevzame breme naše celokupne uprave.
Jaz vam zagotavljam, da lahko na to stvar mirno gledate in da se te stvari ne bodo nikoli dogodile. Mi se zavedamo narodnih potreb in narodnih zahtev. Mi nismo stranka v tako srečnem položaju, da bi poleg nas bila še ena ali druga politična organizacija. Mi smo tu in tudi bomo morali ostati tu in na svojih pozicijah še za dolgo dobo. Ne mi osebno, nego naša stranka, naša politika, naša organizacija. Kajti pameten človek se nikoli ne upre izpremembi, če zanesljivo ve, da tisto, kar pride za njim, koristi in da bo dobro za državo in narod. To sem povedal že v parlamentu in med razgovori z neko gospodo in s političnimi ljudmi, ki še niso z nami.«
Izjava.
V 32. štev. »Preloma« je natisnjena sledeča izjava: »Iz časopisja je posneti, da je g. Ivan Pucelj, minister n. r., dejal na brežiškem shodu JNS, da so ga bojevniki vabili v svoje vrste. Izjavljamo, da g. Puclja nikdar nismo vabili v bojevniške vrste, marveč, da je resnica temu ravno nasprotna. Osrednji odbor Združenja borcev Jugoslavije«. — »Jutro« je res zabeležilo v svojem poročilu, da sem tako trdil o bojevnikih, med tem ko sem to trdil o nekaterih voditeljih neke druge politične formacije.
Ker pa sem verjel, da imajo bojevniki, kakor trdijo, v Brežicah pristašev kakor listja in trave, nisem smatral za potrebno, da poprav-
ljam. Navzlic temu smairam, da gospodje niso imeli pravice do čudne stilizacije v končnem stavku, ki glasi, da »je resnica temu ravno nasprotna.« Ker smo nedavno videli pri takozvani rib-niški-fotografski umetnosti, da se je zaradi mojega zborovanja morala celo cerkev, šola in lipa zmanjšati na tretjino velikosti, kakor jo in*i na bojevniškem zboru, bi podpovprečni čitatelj — in teh je baje tam največ — mogel iz take stilizacije zaključiti, da sem morda jaz hotel v njihove vrste. Zaradi popolne jasnosti torej še enkrat izjavljam: Odbor Združenja borcev me ni nikoli vabil v svoje vrste, pač pa so me poedini njegovi vodilni člani prosili pomoči, zaščite in varstva ter bili tega tudi deležni vse dotlej, dokler me niso z dejstvi uverili da je to delovanje za narod in državo mnogo bolj škodljivo, nego bi moglo biti koristno tudi pod spretnejšim vodstvom. Temu mojemu patronatu se imajo zahvaliti za najbolj povečane slike. Na hvaležnost seveda ne reflektiram, pač pa mislim, da imam pravico vsaj do tiste trohice spodobnosti, ki ne dovoljuje poštenemu človeku dajati o svojem bližnjem takih dvoumnih izjav. Ivan Pucelj.
VABIMO VASI
UUBUANSKIVELESEJEM
1. —10. IX. 1934
Železniška izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5'—.
40.000 m2 — 15 razstav:
Glasbena - umetniška - higijenska - izseljenska - ribarska - perutnine, koz, ovac, psov - arhitektonska - „Weekend" - hranilniška - pohištvo - radio - živila.
Festival
SLOVANSKIH PLESOV
Tekmovanje harmonikarjev Velikomesfno zabavišče
'Politične iz>&&emembe ne bol
žMogrccucr 222cxnifesf€ici#c2 s I ©gre im shu.jpnc>sli v £©žm in Slavem Ivgu
Svečan in prisrčen sprejem bana dr. Draga Marušiča — Veličastna in slikovita povorka iz Loža v Stari trg — Navdušene in iskrene ovacije banu — Uspelo zborovanje in tekma koscev Notranjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet
Vevshi štveijlt
Prebivalci vasi Sušice, Pozlate in Belas-nioe v rasinskem srezu vodijo že tretje leto versko stavko, tako da iz teh vasi, ki so vse pravoslavne, nihče ne gre več v cerkev in da se tudi nihče več ne podvrže kakemu cerkvenemu obredu. V teh vaseh ni več krstitev, cerkvenih porok in tudi ne obredov pri pogrebih, spominskih in drugih slavah. Do te nenavadne verske stavke je prišlo pri delitvi cerkvene občine. Ko je bila ta delitev izvedena, je bilo določeno, da spadajo vse tri vasi pod dušeskrbstvo cerkve v Zdravniku. Prebivalci Sušice, Pozlata in Be-lasnice so se tej odločitvi uprli ter zahtevali, naj bo sedež cerkvene občine v eni od teh vasi in nikakor ne v Zdravniku, in se se vaščani vseh treh vasi zarekli, da nočejo od cerkve ničesar več, dokler bo ostala v Zdravniku. S tem nenavadnim primerom verskega štrajka se bavijo brez vsakega uspeha cerkvene oblasti, brezuspešno pa je nekajkrat interveniralo tudi že sresko načelstvo.
Ta štrajk nas močno spominja na dogodke v Ricmanjih pri Trstu, ki so vznemirjali vso našo javnost pred vojno.
Lož in Siari trg, 26. avgusta.
Ob priliki temečko-mladinskega praznika notranjskih »Društev kmetskih fantov in deklet« združenega s tekmo koscev — je zgodovinski Lož, Stari trg in vsa naša dolina slavila svoj pomemben praznik. Prihod in oseba bana dr. Draga Marušiča sta od kmeta, delavca, obrtnika, trgovca, učiieljstva, šolstva do predstavnikov oblasti in posameznih organizacij združila vse v enodušno voljo po skupnosti in složnem delu za dobtobit naše doline. Z zadovoljstvom in trdno vero v lepšo bodočnost moremo podčrtati, da so bili s lem dnem položeni temelji složnosti in skupnega ustvarjajočega dela, za katerega so nam pokazali smernice predvsem sam ban dr. Marušič in naši vrli notranjski kmečki fantje in dekleta.
Na svoj pomembni praznik sta se Lož in Stari trg skrbno pripravila. Vsepovsod vladajoče praznično razpoloženje je navdajalo prebivalstvo s samozavestjo in navdušenjem. Domovi so bili ozaljšani, raz nje pa so ponosno vihrale jugoslovanske zastave kot simboli narodne zavednosti in neizčrpljive narodne sile, ki je trdno in neomajno na straži v naši obmejni dolini. Ponosni okrašeni mlaji so v vrhovih šepetali pozdrav ljubemu gostu banu dr. Maru-šiču in kmečki mladini, ki se je ta dan iz cele Notranjske zgrinjata v našo dolino.
Pred prihodom bana je glavna loška ulica nenavadno oživela. Na njej in na trgu ob mestnem občinskem domu se je zbrala ogromna množica ljudstva, pred mestno hišo občinski odbor z županom g. škrbcem, predstavniki oblasti in organizacij, gasilstvo in številni gostje iz Rakeka, Cerknice in Blok. Vzdolž ob slavoloku z napisom »Pozdravljeni, Vam kličejo Lo-žanil« se je strumno zbrala kmečka mladina, na čelu nad 60 kmetskih konjenikov, zeleni prapor »Zveze kmetskih fantov in deklet«, kosci, dekleta v dečvah, članstvo Dkfd z Blok, Grahovega, Gore Starega trga, okrašeni vozovi in številni kolesarji. »Živel, pozdravljen naš ban!« je zaorilo med igranjm loške godbe, ko je prispel ban dr. Drago Marušič v spremstvu tajnika dr. Broliha in nar. poslanca Milana Mravljeta. Navdušeno vzklikanje se kar ni moglo poleči, ko je v imenu šolske mladine podarila banu
belo oblečena deklica lep šopek. Nato sia banu izrekla dobrodošlico mestni župan g. Škrbec in dr. Pušenjak za JNS, ga zagotovila, da je ž njegovo pomočjo in uvidevnostjo kraj zelo napredoval ter ga prosila še nadaljnje pomoči.
Ban dr. Drago Marušič
Vzradoščen nad navdušenim in iskrenim spre-j^rom prebivalstva, se je ban dr. Marušič zahvalil za dobrodošlico, zagotovil svc o nadaljnjo pomoč ter vse pozval k skupnemu složnemu delu, ki bo edino v prospeh naši močni državi in domovini Jugoslaviji, v ponos njenemu viteškemu vladarju in vsemu narodu.
Pod organizacijo Notranjskega odbora Zkfd se je nato formirala veličastna povorka, ki je krenila iz Loža proti Staremu trgu. V povorki, čije začetek je bil že v Starem trgu, konec pa še v Ložu, je šlo nad 3000 ljudi. Ko je prispel ban v Stari trg, se je povorka ustc.,la. Pred narodno šolo je bana pozdrav i najprej staro-trški župan g. Kržič, nato starotrški rreč. gospod župnik Hafner, ki je želel banu, "i;i blagoslov vsepovsod spremlja njegovo delo; v
imenu Sokola pa je želel dobrodošlico g. Jerala. Kakor v Ložu, tako je bil tudi v Starem trgu sprejem poln iskrenosti in navdušenja; ljudstvo se je vzradoščeno gnetlo okoli Lana, vzklikalo: »Živel!« in »Naj živi naš ban!«. Ves gmjen nad toliko iskrenostio in prostodušno ljub"-nijo prebivalstva se je ban zahvaljeval za dobrodošlico ter bodril prebivalstvo, naj vztraja pri težkem delu za obnovo našega gospodarskega in političnega življenja.
Povorka je nato krenila skozi slavnostno okrašeni Stari trg na tekmovališče. Tu se je ob slavnostni tribuni in vzdolž tekmovališča zbrala nepregledna množica kmetskega ljudstva iz cele doline. Nad 6000 ljudi se je složno in enodušno odzvalo klicu kmetske mladine; prišli so iz cele doline, da slavnostno počastijo težko in truda-polno svoje kmetsko delo, in da »složno zbrani zagotovijo svojega bana, da so na delu za preporod našega podeželja. Na tribuni so se poleg bana dr. Draga Marušiča zbrali sreski načelnik dr. Gregorin, ban. svetnik Remžgar, nar. poslanec Milan Mravlje, sod. predstojnik Kajfež, vsi župani, šolski upravitelji iz Starega trga, Grahovega, Iga vasi, Nove vasi in Sv. Duha, predstavniki oblasti, kulturnih organizacij in številni gosti. Tik ob g. banu pa praporščak z Zvezinim praporom, predsednik Pododbora, predsedniki društev kmetskih fantov in deklet, zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet; pod tribuno pa kosci-tekmovalci in članstvo društev. Tu je šele kmetska mladina sprejela in pozdravila bana kol pokrovitelja tekme koscev. Prvi je želel dobrodošlico predsednik pododbora tovariš Ivan Korošec s Hudega vrha, ki je v jedrnatem govoru podčrtal važnost kmetsko-mladin-ske organizacije, ki z novo miselnostjo ozdrav-lja naše podeželje v družabnem in kulturnem pogledu. Predsednik domačega Dkfd tovariš Stanko štrifof je po iskrenem pozdravu prikazal banu vse težkoče, s katerimi se mora mladina boriti in ki jih zmaguje edinole s pravim idealizmom in neomajno ljubeznijo do ideje kmetsko-mladinskega gibanja. Po teh pozdravih in nagovorih so zastopnice notranjskih Dkfd izročile banu krasen venec iz ovsenega klasja. Ljudstvo pa je prirejalo banu viharne ovacije.
Potem je vzradoščen prevzel besedo ban dr. Drago Marušič, ki je s priznanjem pohvalil vztrajno delo kmetske mladine. V lepem govoru je poveličeval kmetsko delo ter pozival k ljubezni do zemlje, ki je največje bogastvo na svetu, rakaj brez zemlje, na kater: je narava sam svoj gospodar, ni mogoče uspešno delo. Zemlja je vir vseh dobrin in kmelj svobodne in močne o"ržave; kdor ljubi svoio zemljo, ta ljubi svojo državo in narod. In ker kmetski človek ljubi svojo zemljo, mu nihče ne more reči, da
je protinaroden, kajti pri nas kmeisko ljudsivo ni nekakšen slan, ampak je sam narod.
Govor bana dr. Marusiča je množica venomer prekinjala z ovacijami, ki se ob koncu niso hotele poleči. Iz grl kmetske mladine pa je za-orilo in odmevalo čez njive in travnike: »Živel naš kmetski bani«. Nato je govoril še zastopnik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tovariš France Gerželj o družabnem, moralnem in kulturnem pomenu mladinskega gibanja in tekem v kmetskem delu, nakar se je pričela tekma koscev, ki ji je nepregledna množica sledila z zanimanjem in radostjo. Po končani tekmi je povorka odšla na prireditveni prostor v Sokol-skem domu in na telovadišču v Starem trgu.
G. ban pa se je v spremstvu občinskih predstojnikov odpeljal pogledat velik požiralnik »Golo lino«, ki se regulira s pomočjo banske uprave. Za nadaljnja dela je ob tej priliki gospod ban votiral 50.000 Din.
Loška in Staroirška občina sta nato priredili v dvorani pri g. Kajfežu zakusko, ki so se je poleg g. bana udeležili številni predstavniki oblasti in organizacij.
Ko se je zalim g. ban podal na prireditveni prostor, da ia svoj obisk v Ložu in Starem trgu zaključi v razgovoru s kmeisko mladino, so se ob njegovi prisotnosti razglasili v Sokolskem domu rezultati tekme koscev. Prvo nagrado je dosegel član Dkfd Grahovo tov. Janez Hribar, drugo član Dkfd Bloke iov. Franc Hiti, tretjo član Dkfd Stari trg iov. Jakob Kotnik, četrto član istega Dkfd tov. Ivan Sterle in peto član Dkfd Gora lov. Lojze Čampa. Vrlim ' kmoval-cem je ban dr. Marušič toplo čestital. Ob odhodu so se ovacije ponovile, prebivalstvo in kmetska mladina se kar ni mogla ločiti od svojega ljubeznivega in vsem pravičnega bana.
Lož, Stari trg in vsa okolica pa doslej tako veličastnega praznika še niso videli. Ta praznik je zbral k složnosti in skupnosti vse prebivalstvo naše doline, in upravičene so nadeje, da je s tem dnem tudi v naši dolini napočilo novo življenje medsebojnega zaupanja in ljubezni v duhu, ki ga prinaša na podeželje sam modri ban dr. Marušič in probujajoča se kmetska mladina.
iz Ljubljane.) Tretji je prispel na cilj Kramar Lojze z »Janezom« v času 3-14 minut.
Dirka je bila s tem končana. Formiral se je zopet sprevod na veselični prostor k tov. Ger-becu, kjer je komisija razglasila izid tekem in izročila tekmovalcem nagrade. G, Krušič se je nagradi odrekel. Njegov »Egon« pa dobi diplomo.
Z rezultatom tekem smo lahko zadovoljni. Treba bo skrbeti, da bodo postale stalna ustanova v naši konjerejski okolici.
Veličastni praznik kmetske misli bo ostal trajno v spominu.
JVcva uredba
e zaščiti hmetcv
Vlada je izdala novo uredbo o zaščiti kme« tov, oziroma o plačevanju kmetskih dolgov, ki pa se ne razlikuje mnogo od dosedanje uredbe. Razlike med obema uredbama za naše kraje in razmere skoro ni, pač pa uredba določa, kako naj se plačujejo dolgovi kmetov na menice, ki so pač v navadi v južnih krajih, pri nas pa ne.
Najvažnejše razlike med staro in novo uredbo so sledeče:
Doslej ni bilo posebnih določil o omoženih ženskah. Sedaj pa velja zanje določilo zakona le tedaj, če se mora njen mož smatrati za kmeta in če njuno skupno obdavčenje dohodkov izvira pretežno iz poljedelstva.
Izpremenjena je tudi tabela za odplačila in obresti. Predvsem se zniža obrestna mera za dolgove pri denarnih zavodih od 6.02 na 6. Odslej se računa le v celih dinarjih in je prvi obrok 7, najvišji po 12 letih pa 17 odstotkov (prej 6, oziroma 18'78 odstotka, obroki so torej večji v prvih letih). Podobno se izpreminja obrestna mera za dolgove zasebnikom od 3.54 na 3.5, prav tako anuiteta od 6—15, prej 6—17.55 odstotkov. Nova so določila, kdaj plača dolžnik obresti. Lahko jih plača tudi med letom, ne samo ob dospetju. Velja pa še vedno, da prispeva prvi obrok v plačilo dne 15. novembra 1934.
Najvišja meja za dolgove, ki se plačajo po dosedanjih določilih v treh obrokih, se zviša od dosedanjih 1200 Din na 2000 Din, obenem pa podaljša odplačevanje na 4 leta. Tudi za ta plačila velja termin 15. novembra vsako leto.
Novo je določilo, da ima upnik pravico, da sme v slučaju neplačila obroka zahtevati zanj prisilno plačilo. Za rok se smatra 15. november, odnosno 30 dni po tem terminu, kar je novo. Tistega dolžnika, ki bi tri zaporedne obroke plačal le na podlagi prisilne eksekucije, zadene kazen s tem, da se ne more več okoriščati z odredbami te uredbe. Doslej je bilo rečeno, da izgubi pravico do varstva oni dolžnik, ki treh zaporednih obrokov ne bi plačal.
Za denarne zavode in sploh za vse upnike izredno težko določilo, da more kmet predčasno plačati svoje dolgove, pa se mu tedaj za vsako skrajšano leto preostali znesek dolga zniža za 2 odstotka, je odpadlo.
Izpremenjena so določila glede sklepov o odgoditvi prisilnih prodaj. Te sklepe je dosedaj izdajalo lahko sodišče po službeni dolžnosti, če mu je bilo znano, da je dolžnik kmet. Odslej pa se to izvrši le na zahtevo strank.
Veliko kritike so vzbudila splošna določila o izkazilih, kdo je kmet. Namesto dosedanjih samo splošnih določil, katera oblastva izdajajo ta potrdila, bo obrazec za izkazila predpisan s posebnim pravilnikom. Novost je tudi, da se lahko nezadovoljna stranka pritoži tudi pri upravnem sodišču in ne samo pri banu kot doslej.
Po novi uredbi ne spadajo v to uredbo vsi dolgovi do 500 Din na splošno brez ozira na izvor. Doslej je bilo rečeno, da morajo ti dolgovi izvirati iz nakupa potrošnih življ. sredstev, blaga in obutve, nastali po 20. oktobru 1931. Prav tako ne spadajo po novem pod moč uredbe dolgovi, ki so nastali ob nakupu posestev, pa je bila kupna cena določena v gotovi količini kmetijskih pridelkov.
Velik Tabor kmetske mladine v Novem
mestu
se vrši v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom bana gospoda dr. Draga Marusiča. — Kmetje, zlasti vsa kmetska mladina iz prostrane Dolenjske, pridite v čim večjem številu na tabor, da skupno manifestiramo za svoje kmetske pravice in popolno složnost vsega podeželja!
Ken/slse
Društvo kmetskih fantov in deklet na Igu je v zvezi z ostalimi bratskimi društvi ižanskega okrožja sklenilo prirediti na nedeljo 26. avgusta konjsko dirko, namenjeno v prvi vrsti tekmovanju kmetskih konj. Za dirko pa je zavladalo vsepovsod tolikšno zanimanje, da je bilo potrebno pripustiti k dirki tudi izrazite športne tekmovalce. Nedeljski obisk dirke s strani občinstva, ki ga je bilo okoli 3000, kakor tudi s strani prijavljenih tekmovalcev je bil tako velik, da je presegel vsako pričakovanje. Prireditveni odbor je le z veliko težavo zmagal vse delo. V vsakem oziru je prireditvenemu odboru veliko pomagal g. Ivan Krušič iz Most, brez katerega bi dirka nikakor ne uspela tako lepo kot je. Naj mu bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala.
Nedeljsko jutro je bilo zavito v gosto meglo, vsak hip je bilo pričakovati dežja, ki je čez teden obilno zamakal dirkališče. Kmalu so se megle dvignile, ostali pa so na nebu težki oblaki, ki so pretili odložiti dirko na prihodnjo nedeljo.
Dežja ne bo, so zatrjevali prireditelji. Dirkači polagoma prihajajo. Zadnji hip se prijavljajo še novi. Vseh niti ni mogoče sprejeti. Ura je že dve popoldn«. Predsednik komisije g. Modic Jakob, tomišstjski župan in predsednik konje-rejske plemenilne postaje, skupno z ižanskim županom tov. Hitejcem in občinskima svetovalcema tov. Vrenkom in Mrkunom, odredi pregled in razpored konj. Tekmovalci se mirno pokore njegovim odredbam.
Formira se povorka. Na čelu državna zastava, za njo v zelenih srajcah člani, godba, članice, tekmovalci na konjih, vozovih, gigih in še dolg sprevod. Na obeh straneh ceste gost špalir. Za hip se povorka ustavi. Pogreb gre mimo. Zastava se skloni, vsi obstoje mirno in izkažejo zadnjo čast pokojniku. Nato naprej. Že smo na dirkališču, ki ga je dal tov. Jože Zdravje brezplačno na razpolago.
Na obeh cestah vse polno ljudi, vozov in nekaj avtomobilov. Polovica skrbi je sedaj premaganih. Moralno bomo gotovo uspeli. Na oder e.red1 dirkališča, določen za govornike in komisijo, stopi predsednik ižanskega okrožja tov. Jane-žič, ki na kratko objasni namen prireditve. Za njim govorita še zastopnika Zveze tov. Kronov-
na Jgu
šek in Tomšič. Govorita o pomembnosti dirke, ki jo prireja kmetska mladina, ki je vzela usodo v svoje roke, spodbujata vse k smotrenemu delu, organizaciji kmetskih sil in enotnosti vasi.
Na startu so že razporejeni prvi tekmovalci z enovprežnimi kmetskimi vozički. Zanimanje med gledalci narašča. Tov. Vičič da znamenje za pričetek. Zdirjajo. Gledalci spodbujajo tekmovalce. Vsak ima nekaj somišljenikov med gledalci. Že so prvič pretekli progo, dolgo 420 m. V meglenih obrisih se že da presoditi kdo bo prvi. Dirjajo drugič in tretjič. Vodi voznik Ciber Franc z »Lisko«*ki je last Franceta Reparja iz Iške loke. (Repar je znan v ižanski okolici kot eden najboljših konjerejoev.) Še dobrih 100 m do cilja. »Poženi, poženi,« vpijejo gledalci. Par udarcev in Liska je prva na cilju v času 4-3'5 minut. Drugo mesto zavzame Peček Franc iz Zapotoka s »Šilo« v času 4-35 minut; tretje Modic Jakob iz Bresta z »Dušanom«, v času 4-36 minut; četrto Škraba Franc iz Iga z »Maro« v 5 minutah; peto Kavčič Anton iz Iške vasi z »Milanom«, v času 5'25 minut.
Godb;, zaigra v pozdrav zmagovalcu. Nato se razporede na startu trije gigi. Zanje je bilo med gledalci največje zanimanje. Favorit je bil Krušičev »Egon«. Ni prevaril. Po svojem elegantnem teku in po svoji brzini je vse zadivil. 1300 m dolgo progo je pretekel v času 2-35 minut, kljub temu, da je bila proga zaradi obilnega dežja precej razmočena. Drugi je prispel »Posilni«, pravtako last g. Krušiča v času 2-37 minut. Tretja je bila Dečmanova »Branka« v času 3-25. Eden izmed tekmovalcev je moral na žalost odstopiti, ker te mu je tik pred tekmo pokvaril gig.
Zopet zaigra godba in na startu se pojavijo štirje jezdeci. Prešernu Janezu iz Ljubljane določi komisija za njegovega »Rudija« 420 m doklade. Tudi za jezdece vlada veliko zanimanje. Najboljši rezultat na progi 1300 m je pač pokazal »Rudi«, toda radi doklad ga ni bilo upoštevati in tako je prvi prispel na cilj zopet Ciber Janez iz Iške loke s svojim »Šargom« v času 2-26 minut, samo 2 sekundi za Prešernovim »Rudijem«. Drugo mesto je zavzel Javornik Jože z »Muro« v času 2-29 miput. (Jezdec mladi Račič
Kmetska
mladina
Ivez« kmetskih fantov in deklet v Ljubljani
sporoča vsem tovariškim društvom, tovarišem in prijateljem sledeče:
1.	Polovična vožnja na »Tabor kmetske mladine« 8. in 9. septembra v Ljubljani je dovoljena. Zaprošena je še četrtinska, o čemer bomo v ugodnem slučaju sporočili potom dnevnikov. Za polovično vožnjo izdajajo pri odhodu legitimacije vse postaje. Cel kupljeni vozni listek velja za brezplačen povratek, potrebno je samo potrdilo o udeležbi, ki se bo dajalo na slavnostnem prostoru.
2.	Vsa navodila so razvidna iz številnih okrožnic, ki so bile tov. društvom že odposlane in ki se še odpošljejo v teh dneh. Točno se ravnajte po njih!
3.	Ravnajte se, zlasti ob priliki naše veličastne povorke, točno po navodilih, ker v nasprotnem ne bi bilo mogoče obdržati reda!
4.	Bronaste spominske značke z reliefom kmetskega kralja Matije Gubca, ki upravičujejo za brezplačen vstop na popoldansko prireditev pod Cekinovim gradom (Celovška cesta), naj to-variška društva čimprej naroče. Za člane je cena v predprodaji (pismena naročila) komad po Din 3-—, dočim bodo pozneje stale po Din 5'—. Vsakdo si bo za trajen spomin nabavil to lepo spominsko značko.
5.	Te dni se poda deputacija Zveze v avdi-jenco k Nj. Vel. kralju Aleksandru s prošnjo, da se blagovoli udeležiti naše proslave.
6.	Zbirališče okrašenih vozov bo v nedeljo ob 10. uri na Napoleonovem trgu, Vegovi ulici in Turjaškem trgu.
7.	Ob priliki povorke hodo pozdravili na Kongresnem trgu zbrane kmetske množice po nagovoru predsednika Zveze ban Dravske banovine dr. Drago Marušič, ljubljanskižupan dr. Dinko Puc in zastopniki slovanskih kmetsko-mladinskih organizacij. Govori bodo ojačeni z zvočniki.
8.	Slavnostni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dopoldne ob 9. uri v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta, bo prenašal radio.
Ženski odsek ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet sklicuje svojo sejo za nedeljo, dne 2. septembra 1934 ob ]49 uri dopoldne v Zvezinih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva 1.
Ljubljanski pododbor Zveze kmelskih fanfov in deklet ima napovedano sejo v nedeljo, dne 2. septembra 1934. ob uri dopoldne v Zvezinih prostorih, na kar opozarjamo vsa tova-riška društva. Udeležba obvezna.
Predsednik.
Naši kroji za deklela. Na razna vprašanja obveščamo vse naše tovarišice, da morajo priii na Tabor kmetske mladine 8. in 9. septembra oblečene v naše letne kroje z zavijačami. To so takozvane »dečve«, vsaj nekateri jih tako imenujejo, v resnici pa niso, temveč so podobne po kroju, ne pa po vzorcu blaga, ki je pri naših krojih za dekleta lako različen, pri pravih »deč-vah« so pa za vzorec naglji. Lahko pa nosile iudi te »dečve«, seveda, z zavijačami.
Vslopnina — znaki. Tovariši! Tovarišice! Nabavite si znake, ker drugače boste morali plačati pri vhodu celo vstopnino. Tisti, ki bodo v povorki, so vstopnine prosti; oni z znakom [člani in članice) imajo znižano — brez znaka se plača pa cela vstopnina.
Vsa tovariška društva vljudno pozivamo, da nemudoma vrnejo izpolnjene prijave in javijo število oseb, ki žele imeti ceneno hrano in stanovanje. Odsek bo preskrbel hrano in stanovanje samo onim, ki se prijavijo najkesneje do 3. septembra t. 1.
Podrobna navodila za uporabo znižane vožnje in drugo objavi odsek v prihodnji številki »Kmetskega lista«.
Tovariši, tovarišice, držite se točno določenega prijavnega roka, da ne bo pozneje zmede in — zamere.
Stanovanjski, prehranjevalni in prometni odsek.
Loče pri Poljčanah. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo, dne 19. t. m. izlet v Zički samostan, kjer si je ogledalo razvaline nekdanje slavne kartuzije. Izleta se je udeležilo okrog 20 članov, ki so se za zgodovino nekdaj ponosnega, a sedaj v razvalinah se nahajajočega tihega samostana zanimali tembolj zlasti zaradi tega, ker je to pač domača zgodovina.
Dne 2. septembra 1934 priredimo v osnovni šoli v Ločah ob 3. uri popoldan Novačanovo dramo »Veleja«, združeno s petjem narodnih pesmi, ki bo naša prva prireditev. S to igro hočemo pokazati ljudstvu ono slabost našega človeka, ki mora z našim društvenim delom izginiti iz naše kmetske vasi. Ker smo še mlado društvo, prosimo vsa tovariška sosedna društva in ostale somišljenike ter prijatelje, da se te naše prve prireditve v obilnem številu udeleže. Na svidenje!
Društvo kmetskih fantov in deklet Ponikve-Zlebič v Ponikvah je priredilo dne 19. avgusta pri g. J. Kozini v Zlebiču pri Ribnici propagandno tekmo koscev. Tekmovalo je 9 koscev, in sicer: 2 tovariša iz Gore, 3 (neorganizirani) iz Brega in 4 tovariši iz Ponikve. Po tekmi je kosce pozdravil tov. Janežič iz Iga in jim razdelil nagrade, katere je darovalo društvo samo. Prvo nagrado je prejel Sile Franc (neorg.), drugo Lenarčič Alojzij iz Ponikve, tretjo pa Peček Franc iz Gore. Zelo številna množica gledalcev priča, kako veliko zanimanje je za naš kmetski pokret v ribniški, dolini, ki pa je še zelo malo organiziran. Vse priznanje za tako lep uspeh te propagandne tekme v Zlebiču gre Društvu kmetskih fantov in deklet v Ponikvah, posebno pa predsedniku tov. Zgoncu Edotu, ki je velik del bremen prevzel na svoje rame. Upajmo, da so dali tovariši iz Ponikev s tem pobudo k ustanavljanju novih društev kmetskih fantov in deklet v naši dolini, posebno pa neorganiziranim kos-cem-tekmovalcem in prvaku. Trdno smo prepričani, da se drugo leto udeleže tovariši iz Ponikev v kakem novo ustanovljenem društvu kmetskega pokreta v ribniški dolini in tekmujejo za prvenstvo.
Gorenje Otave pri Begunjah. Naše društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 19. t. m. člansko tekmo koscev in žanjic. združeno s kmetsko veselico.
Cela prireditev je ob vodstvu tovariša šol. upr. Merviča in tovarišev društvenih odbornikov prav lepo uspela. Ob gledanju na povorko, ki se je vila skozi vas, so srca zaigrala celo starim očancem in mamicam; saj kaj takega niso še videli. Pa saj je bilo res lepo videti naše zastavne konjenike, kosce s kosami na ramah in brhke žanjice s srpi v rokah. Kaj takega Otave, niti nje okolica ni še videla.
V	tekmi koscev je tekmovalo 11 tovarišev, od katerih so prejeli 1. nagrado tov. Koščak Ivan; 2. nagrado tov. Zalar Josip in 3. nagrado tov. Rot Jože.
V	tekmi žanjic pa je tekmovalo 10 tovarišic, od katerih so prejele: 1. nagrado tov. Koščak Anica; 2. nagrado tov. Koščak Pepa in 3. nagrado tov. Zalar Antonija.
Ostale tovarišice tekmovalke, kakor tudi tovariši tekmovalci so tudi doprinesli prav lepe izide. Sploh je bilo med tekmovalkami in tudi
med tekmovalci le prav malo razlike in so na izide lahko ponosni.
Vsem tovarišem in tovarišicam naj bo lep izid prireditve dokaz o vztrajnem napredku našega pokreta, kateri dokaz naj jih vzpodbuja še k nadaljnjim podvzemanjem in še naprej združuje v slogi.
Raznim sumljivim tipom pa, ki prihajajo v Otave le radi hujskaške in pretepaške žilice, kličemo: »Ne maramo več pretepov v Otavah, niti v našem delokrogu. Ako se Vam zdi brez pretepanja in drugih neumnosti življenje pre-dolgočasno, pretepajte se doma v dolini i m nikar ne hodite k nam v hribe, ker kaj lahko je, da se bo oblast zdramila, ako ne, se bomo pa mi sami«!
Grahovo. Agilni Notranjski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je priredil 29. julija v Grahovem pri Cerknici veliko tekmo žanjic za naslov pododborove prvakinje žanjic. Vestno in skrbno organizirani prireditvi, ki je sijajno uspela, je prisostvovalo nad 2.000 ljudi, ki so s simpatijami spremljali delo notranjskih fantov in deklet. V tekmi je naslov prvakinje osvojila tov. Neža Košmrl, članica našega društva na Gori, drugo mesto tov. Marica Knap iz Žerovni-ce za naše društvo v Grahovem, tretje mesto pa tov. Marija Korošec s Hudega vrha za naše društvo Nova vas-Bloke. Po tekmi se je na prireditvenem prostoru vršilo mladinsko zborovanje, na katerem so govorili predsednik pododbora tov. Ivan Korošec, predsednik domačega društva tov. Jože Debevec, za Zvezo pa tov. France Ger-želj. Uspela prireditev je v ponos in čast delu zavedne kmetske mladine, prežete z duhom kmetske ideje!
Ponikva ob juž. žel. Naše mlado Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo dne 15. avgusta ob veliki udeležbi domačega prebivalstva in fantov in deklet iz sosednjih tov. društev svoj kmečki praznik, lepo uspelo tekmo koscev. Iz vasi je prikorakala ob igranju koračnic, ukanju in petju pestra povorka z okrašenimi konjeniki in kolesarji na čelu. Nato se je vršila tekma, ki je uspela ob napetem opazovanju občinstva nad vse pričakovanje. Po tekmi je pozdravil navzoče predsednik tov. Milko Podgoršek. Govoril je tudi tov. Tone Merslavič iz Sv. Jurija, v imenu koscev tov. Masten Franjo in tov. Anton Zdolšek iz Ponikve, ki je razglasil rezultate in razdelil tekmovalcem lepe nagrade, med njimi tudi darilo g. bana dr. Draga Marušiča. Za tem se je razvila prijetna domača zabava. Prireditev je uspela odlično tako v moralnem kakor materialnem pogledu.
Naročnikom »Grude«! Jubilejna številka »Grude« izide prve dni septembra znatno povečana, z bogato vsebino — zlasti važno za vsakega kmetsko-mladinskega pokretaša — bolje opremljena in s številnimi slikami. Vljudno opozarjamo, da odslej dobe »Grudo« samo oni, ki so jo plačali. Uprava je namreč izločila vse one, ki kljub pozivom še vedno niso poravnali naročnino, dala pa možnost tudi tem, da prejmejo še vnaprej »Grudo«, če takoj nakažejo naročnino.	Uprava.
Rumene izkaznice za polovično voznino v Ljubljano na velesejem (od 1. do 10. septembra) prodajajo blagajne vseh postaj po Din 5'—. Postajališča teh rumenih izkaznic ne vodijo in ne izdajajo. Kdor poiuje v Ljubljano na veleseje . in vstopi v vlak na postajališču, mora nabt -viti rumeno železniško izkaznico na prvix prihodnji postaji. 50% popust velja za potovanje v Ljubljano od 1. do 9. septembra, za povralek pa od 2. do 10. septembra vključno. Na odhodni postaji se obenem z rumeno izkaznico za Din 5'— kupi cela vozna karta, ki velja potem \ zvezi s potrdilom o obisku velesejma za brezplačen povralek.	-
KMETSKI tIST
in_i.mii i. i n n i - - 11 ni mu n—B
žVevžce
....................."flfr*,™as5i.............................
Oddajte vcjašho orož/e
Kljub ponovnim opozorilom se je opazilo, da je med prebivalstvom še vedno nekaj vojaškega orožja in orožja vojaškega značaja. Po zakonu o posesti in nošenju orožja brez posebnega dovoljenja ne sme nihče imeti vojaškega orožja, to je orožja, s kakršnim je oborožena naša vojska, niti orožja vojaškega značaja, to je orožje, s katerim so oborožene tuje vojske. Kdor ima še tako orožje, naj ga takoj izroči najbližji orož-niški postaji, v Ljubljani, Mariboru in Celju pa na policiji, ker se bodo sicer uporabile stroge odredbe zakona. Vojaško orožje in orožje vojaškega značaja morajo izročiti tudi osebe, ki so po pogreški morda dobile orožne liste ali dovoljenje za posest takega orožja.
Takse za „ndeči kriz"
Ministrstvo za promet je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo; da se morajo v času od 16. septembra do vključno 22. septembra t. 1. lepiti na vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice in vrednostne pakete ter na telegrame v tuzemskem prometu obvezno znamke »Rdečega križa< po 50 par. Ta taksa se plača pri predaji pošiljk sprejemni pošti poleg redne pristojbine. Ravno tako se plača ta taksa tudi od kupljenih potniških kart v avtomobilskem poštnem prometu. Za ostale poštne pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu proste, se ta taksa ne plača. Za pošiljke v inozemstvo plačilo takse ni obvezno.
Neurja in viharji
Sopara zadnjih dni preteklega tedna je imela za posledico hude nevihte, ki so napravile po prizadetih krajih ogromno škodo.
Tako je divjala v ponedeljek huda nevihta nad Mokronogom in okolico skoro štiri ure.
Nad Celjem je divjala nevihta ponoči. Najprej je zapihal močan veter, nato pa se je vlila med gromom in bliskom silna ploha, da so vsi pritoki Savinje, pa tudi Savinja sama, močno narastli. Najhujše je bilo v Liscah, kjer je vihar posestniku Petričku porušil kozolec, 30 sadnih dreves pa izruval s koreninami. V nekatere kleti v mestu pa je vdrla voda.
Najhujše pa je bilo po doslej dospelih poročilih v Novem mestu, kjer je strahovit naliv zaprl vse požiralnike, da je voda zalila več stanovanjskih hiš. Še hujše pa je bilo v okolici. Nad Gorjanci se je utrgal oblak in voda je valila s seboj ogromne skale in prodovje, ki je zasipalo velik del polja. V Brusnicah je voda odnesla 3 mostove, cesta v Gaberje pa je raztrgana. Voda je odnesla tudi mnogo perutnine in drobnice, mlinarja Kovačiča na Hribu pa je voda samega odnesla, da se je komaj rešil. Tudi 151etno hčerko posestnika Šaferja so sosedje komaj rešili. Vas Boričevo je od sveta popolnoma odrezana.
Prizadeta škoda je ogromna, a najbolj prizadeti sta občini Šmihel-Stopiče in Brusnice. —
Kmetje so popolnoma ob vse.
*
Nj. Vel. kralj — krstni boter. Posestniku Josipu Fekonji iz Vanetine v Slov. goricah se je rodil deveti sin, ki mu je bil boter Nj. Vel. kralj.
Otrok utonil. V Dobji vasi je utonil v Meži 41etni sinček posestnika Jeramlja, Adolf.
Navihanega sleparja, ki je preteklo zimo opeharil tudi v Mariboru nekaj ljudi za znatne vsote, je prijela te dni policija v Kaposvaru na Ogrskem. Mož se piše Ellenbogen in je sin jako bogatega trgovca v Bukarešti. V Mariboru je živel silno »kavalirsko« in govoričil, da bo v Mariboru sezidal velike nove tovarne itd. S svojim predrznim nastopom si je znal pridobiti precej kredita, ki ga je pa prav pošteno zlorabil.
Nj. Vel. kraljica — botra. Nj. Vel. kraljica je botrovala preteklo nedeljo desetemu otroku brezposelnega delavca Lozaniča v Skoplju. Deklico so krstili na ime Marija; kraljica pa je deklici naklonila bogate krstne darove.
Nad 500 vagonov še neprodanega vina imajo na razpolago v Splitu. Izvoza skoraj ni, doma pa ni denarja.
Proti nedostojnim kopalnim oblekam so začeli precej ostro nastopati v Dubrovniku, kjer je letos mnogo tujcev.
Slive, črešnje in jabolka so obrodila drugič nekemu trgovcu v Banjaluki, na nekem drugem posestvu istotam so pa drugič obrodile jablane.
Stara granata, ki so jo našli otroci nekje v okolici Šibenika in tolkli po njej, se je razpo-čila in tri otroke težko, štiri pa lahko ranila.
Stekel pes je obgrizel dva kmeta v vasi Osinj v Bosni. Eden od kmetov je kljub zdravniški pomoči začel kazati znake stekline, da so ga komaj ukrotili, a med prevozom v bolnišnico je v strašnih mukah umrl.
Griža se je pojavila v okolici Ptuja. Samo iz okolice Leskovca v Halozah so prepeljali v ptujsko bolnišnico 7 bolnikov.
Pobegnila, ker je bila tepena. llletna Lojzka Suvečeva je pobegnila z doma, ker jo je njen rednik pretepal. Dekletce je sirota brez staršev. V Mariboru so jo prijeli zaradi beračenja in jo oddali v Mladinski dom.
4000 dinarjev vredno kobilo je neznan tat odpeljal posestniku Jožetu Razunji iz Šilave pri Sv. Juriju v Slov. goricah.
Ustrelil se je preteklo sredo zjutraj 701etni Jakob Mohorič na Jesenicah. Italijansko kara-binko je napolnil z vodo, ki mu je obraz kar razmesarila. Okrog vratu pa si je ovil rožni-venec...
20.000 Din podpore je nakazala banska uprava za pasivne kraje v črnomeljskem srezu, 30.000 Din pa za ptujski srez.
Na drž. meščanski šoli v Ljutomeru bodo popravni izpiti dne 31. avgusta. Vpisovanje za 1. razred bo dne 1. septembra od 8. ure dalje, za ostale razrede dne 3. septembra. Več na šolskih vratih.
Ker dobro prija, zato staro in mlado rado pije Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim »Franckovinu dodatkom!
80 letno Marijo Tekavčevo so neznani morilci umorili v noči od 15. na 16. avgusta v Gosiču blizu Št. Vida na Notranjskem. O ženi so pripovedovali, da ima precej denarja, ki ji ga pošiljajo sinovi iz Amerike. Za morilci še nimajo nobenega sledu.
Varčna gospodinja pere vedno le z Zla-torog-ovim milom, ker si vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je zarodi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo in nikdar več ne boste prali drugače kakor lo z Zlatorogorn. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorog-ovo milo!
Stroga, a pravična kazen. V nedeljo, dne 1. julija so imeli v Uršnih selih veselico, pri kateri je prišlo do hrupnih prizorov med dvema skupinama fantov. V splošni zmedi je hotel fante pomiriti poštar Kobe, a neki Šober ga je sunil tako močno z nožem v trebuh, da je Kobe takoj izdihnil. Novomeško sodišče je te dni morilca obsodilo na 10 let težke ječe.
Banska uprava za živinorejo. Banska uprava je letos okoli 30 živinorejskim selekcijskim zadrugam nakazala že 66.000 Din podpor za pre-miranje živine.
Vinogradništvo v naši državi. Leta 1933. je bilo pri nas s trto zasajenih 342.000 oralov zemlje, vina pa so pridelali skoro 4 milijone hektolitrov.
Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi dne 6. septembra t. 1. enodnevni tečaj za razbiranje in vlaganje sadja. Tečaj se prične ob 9. uri zjutraj.
Živinorejci in trgovci, pozor
V Žerovnici pri Cerknici bosta poleg že znanih starih sejmov še dva nova, in sicer: 7. septembra in 20. julija vsakega leta, že pade na ta dan praznik, se vrši semenj naslednji dan.
Na prvem sejmu, ki bo dan pred praznikom Malega Šmarna, se bodo razdelile za najlepše na sejmišče prignane konje in živino sledeče nagrade:
za par najlepših konj Din 80'—, za par najlepših volov Din 80*—, za najlepšo kravo	Din 40'—,
za najlepšo telico	Din 40-—,
za najlepši par plemenskih prašičev Din 40.
Hribar Franc, načelnik.
Vodovod za Metliko. Pretekli ponedeljek so začeli graditi vodovod za Metliko. Vodo bodo napeljali od izvira Obrha, veljalo pa bo delo 150.000 Din, ki bodo plačani v 10 do 15 letih.
Mesečni obroki za obveznice Vojne škode. Po sklepu Poštne hranilnice znaša mesečni obrok za nakup obveznic Vojne škode na obroke 30 Din za vsako obveznico. To velja od 22. t. m. do nadaljnje odredbe. Prošnje za nakup obveznic Vojne škode rešuje nadzorni odbor. Drugi pogoji so neizpremenjeni. Kupci, ki se prijavijo, plačajo 12 mesečnih obrokov po 30 Din.
Dober plen. Učiteljici Albini Tomanovi, ki stanuje v Ljubljani v Florjanski ulici, je neznan tat odnesel za 5000 Din vrednosti in gotovine.
Požar. V noči od pretekle srede na četrtek je gorelo pri posestniku Francu Smoliču v Do-brničah.
Vagon je zdrobil nogo 241etnemu delavcu Francu Pircu na postaji Kresnice. V ljubljanski bolnišnici so mu morali zmečkano nogo odvzeti.
Občinski davek bodo plačevali v Veliki Ki-kindi lahko tudi s pšenico. Občina bo plačevala pšenico po 150 Din.
Starši dijakov — pozor! Iz Beograda poročajo uradno, da je ministrstvo prosvete odredilo, da morajo vsi učenci pri vpisu v srednje šole predložiti potrdilo, iz katerega je razvidno, koliko davka plačajo njihovi roditelji (oče in mati), oni sami ali pa vsi skupaj.
Utonila je v Temenici 22. avgusta žena krojača v Trebnjem Tončka Pintarjeva. Vračala se je ponoči domov, a v temi je zabredla v vodo.
Od groze je umrla blizu vasice Blahi v Ma-cedoniji neka stoletna starka pri pogledu na tri pravnuke, ki so v domači hiši s hišo vred zgoreli.
Posebno konferenco proti vojni nameravajo sklicati meseca junija I. 1935. v Bruslju.
Oblak se je utrgal pretekli petek nad Grosupljem in okolioo. Voda je zalila zlasti nižje ležeče kraje v nekaj minutah. Najhujše je prizadeta vas Račna.
Blaznež — pc«igalec. V Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici je te dni uničil požar ta-mošnjo cerkveno viničarijo. Ogenj je podtaknil sosed, tudi viničar, ki je pa nekaj slaboumen.
Št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v meščansko šolo se bo vršilo dne 1., 2. in 3. septembra, vsakikrat od 8 do 12 in od 15 do 18 (z izjemo v nedeljo popoldne). V 1. razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez reda slabo in učenci višje narodne šole, ki imajo spodaj v izkazu napisano, da so razred dovršili. S seboj je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo davčne oblasti o višini neposrednih državnih davkov, odnosno ubožno izpričevalo. Stariši se opozarjajo, naj si pravočasno pri-skrbe davčna potrdila.
Popravni izpiti se bodo vršili dne 29. avg. za dečke, dne 30. avgusta za deklice, vsakokrat od 8 do 12.
Otvoritvena služba božja bo v petek, dne 7. septembra ob 8.
Siromašni učenci dobijo na šoli brezplačno učne knjige, deloma tudi papir in zvezke. Natančnejši podatki so razvidni na oglasni deski v veži šolskega poslopja.
Žtfggiio
*
Zanimive prerokovanje
Neki učitelj na severnem Češkem je podedoval jako zanimivo knjižico, ki je bila tiskana v Lipskem in kjer po po zapiskih nekega starega meniha objavljena zanimiva prerokovanja, ki se nanašajo na dobo od 1. 1700. do konca sveta. Posebno zanimivo je poglavje o 20. stoletju, kjer beremo:
»Kakor ima vsako stoletje nekaj posebnega, tako bo dvajseto stoletje vt. j- naše sedanje, op. ur.) najbolj zanimivo od vseh. Vidim že vnaprej vse bolečine in vse trpljenje, ki čaka ljudi v tem stoletju; vse, kar je strašnega, bodo ljudje v tej dobi doživeli. V začetku 1. 1900. se bodo v mnogih deželah upirali princi svojim očetom, državljani oblastem in otroci svojim staršem — tako pojde to naprej do 1. 1938., ko se bo začela splošna vojna po vsem svetu, ko bo človek gledal le na to, da ubije svojega sočloveka, strašna opustošenja bodo zadela cele dežele in največja mesta bodo prazna, pusta in brez ljudi.«
Svetovna vojna v številkah
Letos »praznujemo« 20 letnico svetovne vojne. Žalostna je ta obletnica, toda ljudje so nanjo že skoro pozabili. To pa ni prav, kajti dogodek, ki je zahteval od človeštva toliko žrtev, ne bi smel ljudem nikdar iz spomina ...
Poglejmo le človeške žrtve: 13 milijonov vojakov je padlo v krvavem klanju! Vojna je trajala 4 leta, 3 mesece in 10 dni; torej je padlo vsako minuto 6 mož! Če bi pa položili 13 milijonov mrtvecev drugega poleg drugega, bi dobili 16.000 kilometrov dolgo črto!
Skupni stroški za vojno so znašali 700 milijard zlatih nemških mark. To se pravi, da je vsak ubit vojak bil ubit za ceno 100.000 zlatih nemških mark.
In zakaj vse to? Danes, 20 let po vojni, smo prav tam, kjer smo bili pred vojno, če nismo še na slabšem ...
Kmetski vozovi z gumi" jastimi obroči
Navadni kmetski vozovi danes ne ustrezajo več svojemu namenu, ker je prevoz blaga ž njimi predrag. Nemci so izračunali, da je veljal 1. 1932. pri njih prevoz 1 tone blaga po morju 10—20 par na kilometer, po rekah 20—40 par, na železnici pa že do 80 par. Z navadnim kmet-skim vozom pa je veljal prevoz 1 tone blaga na 1 kilometer 5—10 dinarjev!
Zato so začeli delati poskuse z vozovi, katerih kolesa so bila obdana z gumijastimi obroči namesto z železnimi. Pokazalo se je, da je mogoče prepeljati z novim vozom na gumi do trikrat toliko blaga kakor s starinskim vozilom.
Preskrba s hrano v bodoči vojni
Ruski general in poveljnik ruskih čet na Daljnem vzhodu Bliicher je izjavil o bodoči vojni z Japonci, da se bo bodoča vojna vodila na vsem ozemlju, kajti minuli so časi, da so bile borbe omejene le na fronto, v ozadju pa je ostalo normalno življenje. Bodoča vojna bo prišla do izraza v vseh središčih javnega in privatnega življenja. Najznačilnejšo vlogo pa bo igral problem preskrbe vojaštva s hrano in vsem ostalim. Niti misliti se ne more na to, da bi bila evropska Rusija sposobna, da preskrbi s hrano rdečo armado na Daljnem vzhodu. Zaradi tega je Bliicher, kakor sam izjavlja, že ukrenil vse potrebno, da se 'bo preskrba vojaštva vršila iz neposrednega ozadja. Naloga evropske Rusije pa bo, da preskrbi vojaštvo predvsem z municijo in ostalim vojnim materialom.
Angleška armada — na motorjih
Z ozirom na vevlno večje oboroževanje v Evropi se je iudi Anglija čutila prisiljeno, da svojo vojno silo popolnoma reorganizira.
Največjo skrb obračajo na obrambo Anglije proti zračnim napadom. Zato bo armada dobila najmodernejša obrambna sredstva proti letalskim napadom: protiletalske lopove, mogočne reflektorje, ki bodo osvetljevali nebo tudi v najhujši temi ild. Topništvo bo vse motorizirano, lako da bodo iudi najtežje lopove lahko premikali z največjo brzino iz kraja v kraj. Motorizirana bo iudi pehota, ki bo dobila potrebno število tovornih avtomobilov za nagel prevoz čet, orožje bo pa vse aviomaiično. Rove in jarke bodo kopali s posebnimi stroji.
V	prvi vrsti pa bodo okrepili in pomnožili mornarico in letalstvo. Za mornarico bodo "".gradili dve veliki oporišči, eno v južni Afriki, drugo pa v Palestini, da zavarujejo za mornarico dovoz petroleja iz Iraka. V letalstvu pa hočejo doseči tudi glede števila vsako drugo državo.
'Festival slovanskih ■narod.nfh -plesov
Kmetje in kmetice bodo plesali in peli za zvočni film
V	dneh od 5. do 10. septembra t. 1. se bo vršil v Ljubljani v okviru Ljubljanskega vele-sejma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije festival slovanskih narodnih plesov. Sodelovale bodo na tem festivalu plesne skupine iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in iz skoraj vseh delov naše države. Člani(ce) teh plesnih skupin so večinoma sami preprosti kmetje(ice), ki bodo predvajali svoja originalna narodna kola, plese oziroma igre v svojih slikovitih narodnih nošah ob spremljevanju svoje lastne godbe in deloma s petjem narodnih pesmi. Slovanski narodni plesi bodo predstavljali mogočno manifestacijo vseslovanske vzajemnosti, bodo pa tudi v tujsko-prometnem oziru zelo pomembna narodna svečanost, ker bodo privabili veliko število gostov iz inozemstva v Jugoslavijo in iz naše države v Ljubljano. Ta narodna svečanost bo še tembolj pomembna, ker bomo Jugoslovani n. pr. svoja številna narodna kola letos prvič organizirano pokazali in bo zaradi tega festival narodopisno velepomemben. Kakor nam poročajo, bodo vse plesne skupine zvočno filmali.
Tako in nič drugače!
Pri nas na Kitajskem poravnavamo račune z vsakim korupcijonistom takole v kotlu vrelega olja. Pa nas popolnoma nič ne briga, če istočasno evropske države korupcijonistom za njih dejanja delijo medalje in razna druga visoka odlikovanja. To ste morali kot tujec vedeti, preden ste 3topili na Kitajska tla.
JVi vse zlato. kar se svetil
Pri nas — tudi na deželi — je še vedno mnogo ljudi, ki mislijo, da cvetč korupcija samo pri nas, drugod pa je ni; posebno, da je ni v Rusiji, ker je tam vse »socializirano« (podružabljeno).
V resnici pa je stvar drugačna. Korupcijo poznajo prav povsod, kjer vladata denar in kapital. Razlika je samo v tem, da zasledujejo in kaznujejo korupcioniste ponekod strožje, drugod pa zopet milejše. Brez korupcijskih procesov pa ni ostala nobena država v novejšem času, in tudi sovjetska Rusija ne.
Tako so imeli v Kijevu nedavno velik proces, v katerem so razkrili, da je tamošnje kon-sumno društvo za prehrano uradnikov tihotapilo iz dežele velike množine zlata, ki so ga »rekvi-rirali« pri ljudeh v mestu in v okolici. m
Pri zapadno-sibirski železnici je en sam uradnik poneveril nad 600.0000 rubljev. Drugi uradniki tega podjetja so si dali opremiti razkošna stanovanja, svojim ženam pa so kupovali dragocene kožuhe za državni denar.
Blizu Moskve se je organizirala tolpa tatov, ki je napadala državne žrebčarne in odvajala najlepše živali ter jih drago prodajala dalje.
A tudi verižništvo še danes bujno cvete v Moskvi sami. Uradniki iu njihovi pomagači kradejo iz državnih skladišč moko in jo prodajajo pod roko zasebnikom po ogromnih cenah.
Ruska sodišča pa imajo dela čez glavo, da stro verižnike, tihotapce in tatove.
Tudi v sovjetski Rusiji torej ni vse zlato, kar se sveti; dobro pa je, da krivce vsaj pošteno kaznujejo, če jim pridejo na sled.
To 6D(?tU
Čuden samomor. Iz Amerike poročajo, da je letalec Dorbrandt odletel v polarne kraje nalašč z zelo pičlo zalogo bencina, samo da bi v večnem ledu našel smrt.
Časopisje v Nemčiji. V Nemčiji izhaja sedaj 3097 časopisov, ki imajo 16 in pol milijona naklade.
50.000 delavcev je sedaj zaposlenih v Nemčiji z gradnjo avtomobilskih cest.
30.000 metrov visoko se namerava dvigniti z zrakoplovom profesor Piccard, ki se je že enkrat dvignil skoro 17.000 metrov v višino. Njegov novi balon bo meril 50 metrov v premeru.
Najbogatejše dekle na svetu je sedaj Dovido Dukova, seveda Amerikanka. Njen oče je imel ogromne tobačne nasade. Ko je bila proglašena za polnoletno, so ji izplačali na roko tretjino njenega imetja, 34 milijonov dolarjev. Bogato dekle pa živi zelo skromno.
Hudi viharji v Angliji. V Angliji so divjali pretekli teden tako hudi viharji, da večina ladij ni mogla zapustiti pristanišč.
»Mati ruske revolucije«, 90 letna Katarina Breškovska, je po poročilih čeških listov težko obolela. Breškovska živi na deželi blizu Prage.
Spomenik osvoboditve Bolgarije so odkrili preteklo nedeljo na prelazu Šipki, kjer so bili boji med Turki in Rusi ter Bolgari najhujši. Spomenik je visok 40 metrov.
Slavnosti je prisostvoval kralj Boris in nad 50.000 ljudi.
Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. ob 15. uri jesenske kmetske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru. Ljubitelji konj in konjskega športa so posebno vabljeni.
Pol milijona dolarjev na dan porabi mesto Newyork za podporo brezposelnim. Vsak četrti prebivalec Newyorka je brez dela.
Štrajk tekstilnih delavcev v Ameriki. Vodstvo združenja tekstilnih delavcev v Zedinjenih državah je te dni objavilo sklep, da stopijo delavci 4. septembra v stavko. Stavkalo bo okoli pol milijona delavcev.
b
Gozdove namesto žitnega polja. V Kanadi nameravajo nasaditi v krajih, ki jih je uničila letošnja suša, gozdove, ljudi pa preseliti v boljše kraje. Preselili bodo okoli 40 tisoč kmetskih rodbin, stroški bodo pa znašali do 20 milijonov dolarjev.
700.000 litrov mleka na dan porabijo Dunaj-čani. Na osebo ga pride pa komaj eno tretjino litra dnevno.
Zarota proti Pilsudskemu. Proti predsedniku poljske republike Pilsudskemu je sklenilo zaroto več članov poljske radikalne stranke. Policija je zaprla 48 oseb.
Rešeni polarni raziskovalci. Ruski ledolo-imilec >Krasin« je te dni rešil skupino ruskih polarnih raziskovalcev, ki so nameravali ostati na Wranglovih otokih le 2 leti, a so morali čakati S let, ker nobena rešilna ekspedicija ni mogla prodreti do njih.
Jesenski ljubljanski velesejem
Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 1. in 10. sept. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo poselili deset-iiisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Na razstavišču 40.000 m2 bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave:
I.	Glasbena razstava.
II.	Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina«.
III.	Higienska razstava »Mati in dete«.
IV.	Izšeljeniška razstava.
V.	Ribarska razstava.
VI.	Razstava malih živali ter razstava koz in ovac domačih pasem 3. do 10. septembra t. 1.
VIL Mednarodna razstava psov vseh pasem
1. do 2. septembra t.l.
VIII.	Arhitektonska razstava.
IX.	Weekend-razstava.
X.	Hranilniška razstava.
XI.	Pohištvo, stanovanjska oprema. Radio.
XII.	Industrijski in obrtni oddelek.
XIII.	8. septembra t. 1. tekmovanje jugoslov. harmonikarjev na velesejmu.
50odstotni popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih.
Za polovično voznino na velesejem zahtevajte na odhodni postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za Din 5-—.
»Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo!
Hadic
PROGRAM RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE LJUBLJANA
Nedelja, 2. sept.: 8.55: Versko predavanje - 10.00: Trbovlje (L. Mrzel) - 11.40: Otroška ura (Manca Komanoval — 16.00: Kmetijska posvetovalnica (Ing. Sadar Vinko) — 16.30: Ljudska ura: Kozlovska sodba v Višnji gori.
Ponedeljek, 3. sept.: 19.30: O velesejmu (Zdravko Gosak) - 20.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).
Torek, 4. sept.: 19.00: Otroška ura (Cirila Medvedova) — 20.00: Duetni citraški koncert: Mezgolits in Skalar.
Sreda, 5. sept.: 19.30: Salzburske slavnostne igre (Ciril Debevec) — 21.30: Fantje na vasi.
četrtek, 6. sept.: 19.00: lnterview prof. Jarca s prireditelji »Slovanskih plesov«.
Petek, 7. sept.: 22.00: Cas, poročila, prenos z velesejma.
Sobota, 8. sept.: 8.25: Spominska ura bazoviških žrtev — 9.30: Orgelski koncert (g. Ster-benc) — 17.30: Tekme harmonikarjev (prenos z velesejma).
Sejmi
2.	septembra: v Sodražici, pri Sv. Bolfenku, Pro-senjakovcih.
3.	septembra: v Murski Soboti, Kranju, Krškem, Planini pri Črnomlju, Premu, Zrečah, Sv. Lovrencu v Prežini, Slov. gradcu, Mozirju.
4.	septembra: v Preski pri Medvodah, Dol. vasi pri Ribnici, Bogojini, Št. llju, pri Sv. Rozaliji, Petrovčah, Dol. Lendavi.
5.	septembra: v Račni, Cušperku.
6.	septembra: v Črnomlju, Radečah pri Zidanem mostu, na Skaručni, v Višnji gori, Sv. Vidu nad Ptujem, Turnišču.
7.	septembra: v Zagradcu, Topolovcu, Vojniku pri Celju, Sv. Petru pod Sv. gorami, na Sveti Gori, v Slivnici pri Mariboru, Jederti, Šmar-jeti pri Rim. Toplicah, Sv. Juriju ob Taboru.
Valule
1 ameriški dolar	Din 33-40
1 nemška marka	Din 13-30
1 švicarski frank	Din 1110
1 angleški funt	Din 170—
1 francoski frank	Din 2-24
1 češkoslovaška krona Din 1'41 1 italijanska lira	Din 2-92
Tem kurzom, ki veljajo za Čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28'A% na ime »prima«.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-— dinarjev.	__
Vre&m&slm -papirji
2 %% Vojna škoda 1% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo
Din	355-359
Din	71—72
Din	67—68
Din	62—63
Din	40-41
Din	56—57
Din	65—66
Privilegirane agr. banke Din 218—219
Cpeiec in
slitešmke
vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih kar-iovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino

EKOMOM^ LJUBLJANA, K©L©S>VOE«SKA J
L1UBUANA,GRE60RČLČEVA^23
%I-25-5l^l0grant:7J7kcmuilJMur
DENAR naložite najbolje ln najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN P0S0JILN
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva Mni) ulica I11 g
Telef.št.28-47. Rač. pošf. hran. šf. 14.257. Brzojavi: „Kmetski dom" Žiro rač.: Narodna banka Sj
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni	gj
odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brez-	.ijg
plačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema	===
brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo	jj^j premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji,
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127* ln od 3--47« ob sobotah in dnevih pred	ggg
prazniki od 8—1272 ure. Podružnici: KAMNIK — MARIBOR	j
Stanje vlog: Din 35,000.000-—. Rezerve Oin 1,200.000'—. jj
IIH