ZI7. itnim.
f Ljubljani, i sredo, U. septembra ISIS.
XLVIII. leto.
0
»Slovenski Narod' velja v Ljubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej » • • • K 24*—
pol leta        „        m   m   m   m * 12*—
četrt leta    „     . . . . . 6-—
mesec   —    * • • • »  2"—
na
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej • B • • K 22-—
pol leta     „ • • • • . 11*—
četrt leta    „ • • . • . 5*50
na mesec   - • • • • • 1*90
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, toretfntttvo: Knailova ulica it 5 (v pritličju kvoj telefon it S4.
f škafa vsak dan zvečer isrzemSl nedeljo in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t &,
lo je administrativne stvari. Posamezna Številka velja IG vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „ftarećna tiskarna" telefon št. 85.
•Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avslro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     „       „    . .
četrt Seta    m       „    • •
na mesec   m       m    • •
K 25'— . 13— . 650 . 2-30
za Nemčijo:
celo leto naprej      • • . K 30*-*:
za Ameriko in vse druge dežele *
celo leto naprej  • • • • K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka" Upravni šive (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica št. 5, telefon £LS5*
Mir na goriški fronti.
ITALIJANI   SO BOMBARDIRALI TRIDENT   Z   D' ANNUNZIOVIMI LETAKI. PRI BOVCU JE NASTAL ZOPET MIR.
Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Na Južnem Tirolskem so pričeli naši najtežji topovi obstreljevati od sovražnika zasedene kraje ter njego, ve pozicije in baterije v prostoru Serravale (severno od Ale). Pred našo obmejno pozicijo na Costonu (visoka planota LavaroneT so bili Italijani, kakor vedno, odbiti. Sovražni dvokrovnik je metal na Tri-dent zelo bedaste letake iz peresa poročnika d' Annunzia.
Na koroški fronti se ni zgodilo ničesar pomembnega.
V prostoru pri Bovcu je nastal po popolnoma ponesrečenih italijanskih napadih preteklega tedna zopet mir. Le sovražna artiljerija strelja še naprej.
Na ostalih delih primorske fronte se je bojevanje omejilo včeraj na streljanje iz topov in manjša podjetja iz strelskih jarkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. ii o S e r, f ml.
m
MALA  AVSTRO - OGRSKA PATRULJA POGNALA V BEG DVE ITALIJANSKI STOTNIJI.
Desetnik z dvema infanteristo-ma je imel nalogo od 7. zjutraj južno od kote 2013 opazovati iz sosednega odseka Palladi - Sterpe - fiochspitz odposlane straže in jih podpirati. Okoli poldne počijo za njegovim hrbtom streli, zapazi tri italijanske in-fanteriste, kako letijo preti koti 2013 m, ker jih z našega opirališča preganja ogenj. Desetnik in infante-rista so ustrelili vse tri Italijane. Komaj so ti padli, se prikaže italijanski oficir in devet infanteristov, ki tečejo sem, trije padejo od naših strelov, naši trije vojaki se nato zaženejo na ostalih sedem in vjamejo oficirja in šest vojakov. Ko so hoteli te odpeljati, se prikaže italijanska stotnija,
ki je bila pozdravljena s salvami z naših pozicij na Monte Peralba. Tako so bili ti trije v trojnem ognju. Vjetniki so se vpirali, ali s kopiti pušk so jih gnali naprej, desetnik se obrne in ustreli dva oficirja stotnije, ki je prodirala Čez koto 2013. Ali tudi iz Malge Antole je prodirala ena italijanska stotnija. Tako so bili naši trije popolnoma obkoljeni. Ali desetnik ni obupal, marveč se je kril proti stotniji, ki je prodirala čez koto 2013 in z dobro merjenimi streli je ustavil sovražno stotnijo, prodi-rajočo iz jarka Malge Antole. V istem Času sta prišla z opirališča dva korporala v levi bok iz Malge Antole napadajočega sovražnika in ga prisilila k umikanju, desetniku in infanteristoma je bil omogočen po-vratek v opirališče. Salve so storile svojo dolžnost, Italijani so imeli take izgube, cia so se umaknili v gozd. — Glede kote 2013 treba omeniti, da je obgozdena od treh strani, tako da so mogli Italijani neepaženo prodreti med patruljo in opirališča. Tudi se ni moglo vedeti za prodiranje Italijanov južno od kote 2013. Poveljnik na opirališču je mislil prvotno, da gre le za močnejšo oficirsko patruljo, zato je odposlal dvanajst mož na pomoč skozi jarek Malge, vedel pa ni še nič, da je desetnik z dvema možema to močno patruljo že premagal. Teh dvanajst mož je prišlo v bok iz gozda prodirajočega sovražnika in ga pognalo v gozd nazaj z uničujočim ognjem v bok . . . Obe stotniji italijanski sta se umaknili z velikimi izgubami. Na naši strani ni bilo nobene izgube. — Desetnik se imenuje Stiickler, korporala Kro-iegger in Steinkolkier. (»Kar-nischjuiische Kriegszeitung.«)
Vreče s peskom.
»V ozemlju Vršiča so pognale proti polnoči naše čete v zrak zid, ki so ga napravili Italijani iz vreč s peskom, in za njim nahajajoče se sovražnike « Tako smo čitali v uradnem našem poročilu 19. t. ni. S kratkimi lapidarnimi besedami je naslikana tu vsa groza vojne. Niso jih navadni streli usmrtili, marveč Italija-
ni za vrečami so bili pognani v zrak, gotovo vsled učinka min. Vojna pač ni otroška igra. Naši vojaki branijo z žrtvovanjem svojega življenja svejo domovino. Kaka potreba pa je bila za Italijo, da je nas napadla in da žrtvuje brez ciija toliko stotisoč svojih sinov. Na to ob težu joče vprašanje bo morala dati Italija odgovor po vojni Ali odgovora na to, pravega odgovora, ne bo mogla dobiti. Prokletstvo na, ki visi nad njo, jej ostane na veke.
In l rtr uli'f Fauro padel ob Soči.
Irredeniist Fauro, urednik lista »Idea naziouale«, ki ie bil jeden najhujših vojnih hujskače v, je padel ob Soči kot častnik, Fauro ie bil avstrijski vojaški begunec Cenzura ni dovolila listom, da bi navedli njegovo pravo ime.
Molk italijanske vlade.
»Corriere della sera« zagovarja v daljšem članku ožji kontakt med vlado, poslanci in ljudstvom. Tudi besede so orožje, katero se more porabiti ob primernem času. S tem ni rečeno, da bi imela sedaj nastopiti sezona govorov, marveč vstvari naj se neki stik med vlado in ljudstvom, kakor je na bojnem p^Iju med častniki in vojaki. — Salnndra in Sonni-no sta molčala vedno o svojih na-Čr-ih. Časopisje samo ugiba, ne ve pa nič pozitivnega. Vlada bi se morala držati načela: Najboljše besede so orožje ali predpogoj uspehov je molk!
Reklamne table na železnicah.
Italijanska vlada je dala odstraniti vse reklamne table na železnicah, ker se je bala, da so morda kažipoti za sovražno invazijo aH kako drugače služijo v orijentacijo po Italiji, že pred vojno so delale italijanski oblasti skrbi v rimr,ki provinci angleške reklamne table, ali takrat so jih še pustili, sedaj pa so odstranili vse.
Kaj pove Barzllai v Neaplju.
Barzilai razglaša, da bo obsegal njegov govor v Neaplju v priprosti obliki zgodovino italijanskega boja za svobodo, vso lepoto tega boja in kako logično je, da se bije ta boj, nikakor pa ne bo imel govor progra-matičnega značaja.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Prejšnji prefekt v Neaplju Sorge, ki je bil odstavljen, ker je trpel pred vojno z Avstrijo, da se je Avstrijo javno sramotilo, in sicer na di-plomatično pritožbo, je sedaj imenovan za prefekta v Bresciji. Pričakuje se v tem okraju, ki je posebno važen, živahnega delovanja novega prefekta.
V Genovi so aretirali več poštnih uradnikov in drugih ljudi, ker so jemali iz pisem, ki so prihajala iz Amerike, čeke in dvigali ž njimi v italijanskih in francoskih bankah nakazane vsote. Pri bankah v Genovi je bilo dvignjeno okoli 100.000 lir. Prizadete so tudi banke v Milanu in Marseiilu. Dva poštna uradnika sta zbežala.
Kakor poroča »Avauti« velja nemška marka v Italiji 1*30 lire.
Italija in ententa.
»Giornale d' Italia« priobčuje članek, ki ga je napisal Gottfredo Bellcmi. V tem članku se svetuje ententi, naj opusti svojo dosedanjo snubitev balkanskih narodov. Rešitev v tej svetovni vojni prinese italijanska armada. Italija je stečišče svetovne borbe in ako bi danes Italija izstopila iz nje, bi bila ententa uničena, centralni državi pa bi bili zmagovalki. Italijanski narod je prvi narod narodov entente toliko glede na svojo energijo kolikor na svojo nalogo, katero ima vršiti. Italija mora doprinesti nove žrtve in se podvreči novim prizadevanjem, da ne propade skupno s svojimi prijatelji.
Sklepi na sestanku v Cemobbiu.
Na francosko - italijanski konferenci v Cemobbiu je imel pozdravni govor Luigi Luzzatti,   ki   je hvalil
Francijo, ves njegov govor je bil slavospev Franciji. Omenil je paro-brodne in trgovske pogodbe, ki že obstojijo in denarno konvencijo kot temelj prihodnji bližnji zvezi. Potem je govoril Pichon o skupnem boju proti nemškemu militarizmu in o latinskem bloku, od katerega je odvisna bodočnost Evrope. Prečitali so pisma Tittonija, Dupnva, Bissolatti-ja, Rittija in Pantana. Odposlali so brzojavke na Salandro in Vivianija. Luzzatti je razvil na to program, govoril o potrebi skupnosti emisijskih bank četverozveze in o skupnih carinskih mejah napram nemško - avstrijskemu bloku. Potem so izvolili sedem odborov, ki se bodo bavili s temi vprašanji: 1. Javno jamstvo in mednarodna vprašanja nabave denarja. 2. Skupnost emisijskih bank, pogodbe, finančni trg. 3. Železnice, parobrodstvo, pošta, brzojav, telefon. 4. Trgovsko in patentno zakono-dajstvo, avtorsko pravo. 5. Trgovske in parobrodne pogodbe. 6. Izse-Ijeniške in delavske pogodbe. 7. Osnutek trajne mednarodne komisije, ki se bo bavila v proučavanjem ekonomske entente med zavezniki in prijateljskimi državami. Profesor Luchaire je povedal, da je francosko ministrstvo sklenilo, da bo negovalo posebno intelektualne in učenjaške odnošaje med obema državama.
Kakor se poroča preko Curiha, se je bavila konferenca tudi z načrtom, kako naj se Nemčija izloči iz sedanjega sistema mednarodnega tranzita, kar bi se dalo doseči z železniško zvezo med Milanom, Mar-seilles in Genovo. Četverozveza hoče začeti takoj bojkotirati nemško trgovino, toliko tesneje pa se hočejo v pogledu trgovine združiti med seboj.
ODBITI RUSKI NAPADI PRI LUCKU IN OB IKVI.
Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Ponovljeni ruski napadi na naše pozicije v prostoru, vzhodno' od Lučka, so bili odbiti. Ob Ikvi je raz-
bil križni ogenj naših baterij nekatere sovražne oddelke, ki so se skušali ustaliti na zapadnem bregu reke. Sicer je včerajšnji dan na severovzhodu mirno potekel. Položaj je popolnoma neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fnil.
LISTEK.
Ddvetnikova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s. .
(Dalje.)
»To je vse prav,« je menil Raw-son, »toda nekaj točk je vendar, ki jih bo moral ubogi Thesiger pojasniti.«
»Zakaj ga pa imenujete ubogega Thesigerja?« je* vzkliknil Terence.
»Samo zato, ker je v jako neprijetnem položaju.« Slišal sem, da je policija našla tistega mladega moža, ki mu je prodal strup in Thesiger je bil tudi zadnji, ki je Feliksa živega videl. Morda ga je samo po nesreči usmrtil in ne z namenom. V tem slučaju je še nekaj upanja, da se reši.«
»A, kaj, upanje,« je nevoljno menil Terence O" Neil.
»No, morda se da kaj drugega konstruirati, ali da je vaš prijatelj dal Feliksu strup, o tem ni nobenega dvoma več. Cepinje dotične steklenice so se dobile v njegovem stanovanju.«
»Kako pa to veste?« je ves presenečen zaklical O' Neil.
»Videl sem zapisnike, ki so bili predloženi državnemu obtožitelju.
J O* Neil je svoj prvi strah, ki so ga v njem vzbudile Rawsonove besede, hitro premagal.
»Tudi to se bo pojasnilo, vse se bo natančno pojasnilo,« je rekel z iskrenim prepričanjem.
»Verujte mi, stvar je jako resna*« je po kratkem molku spet povzel Rawson. »Policija je dognala, da je Thesiger prodal železniške delnice, kar jih je imel, in dvignil ves svoj denar pri bankah do zadnjega vinarja. Ko so ga prijeli, je imel vse svoje premoženje v zlatu in v bankovcih v kovčegu. Gotovo je hotel pobegniti.«
To je bila seveda novica, ki je potrla tudi sicer vedno dobrovoljne-ga O' Neila. Ves prepaden je gledal svojega znanca, kakor da stoji pred njim strah.
»Ne morem in ne morem tega verjeti. Še trenotek tega nisem verjel.«
»Pa je vendar tako,« je dejal Rawson. »Saj vam nisem razkril ni-kake tajnosti. Danes bo namreč prvo zaslišanje pri policijskem sodišču.«
O' Neil ni ničesar odgovoril. Tako mu je bilo, kakor da ga je kdo s kolom po glavi udaril. Sele čez nekaj časa je prišel zopet k sebi.
»In vendar ne dvomim, da bo Thesiger vse dobro in ugodno pojasnil,« je končno rekel. »Morda je hotel sedaj, ko so še sodne počitnice.
napraviti daljše potovanje . . . Ah, Rawson, ali mi morete preskrbeti dovoljenje, da ga obiščem? Njegov edini sorodnik je star vpokojen pomorski oficir, ljuba, dobra duša je to, a v takih stvareh skrajno nepraktičen. Tudi zagovornika bi rad poiskal svojemu prijatelju.«
O* Neil je izgovoril besede »svojemu prijatelju,« s posebnim poudarkom.
»Preskrbeti vam dovoljenja za obisk pač ne morem,« je dejal Raw-son, »a lahko vam povem, kako si morete to dovoljenje preskrbeti.«
Dostavil je še, da dopoldne s Thesigerjem pač ne bo mogoče govoriti, morda pa popoldne ali pa naslednji dan.
Vrnivši se v svoje stanovanje je O' Neil dobil tamkaj starega gospoda Thesigerja. Prepadli, ves trepetajoči starček se mu je zasmilil v srce.
»Kaj menite, ali bi ga mogel vsaj videti?« je s tresočimi se ustnicami vprašal Thesiger.
Zdaj, ko je moral O* Neil govoriti in delovati na svojo lastno odgovornost, se mu je zazdelo, kakor da se je hipoma postaral za deset let.
»Nečem trditi, da ne boste dobili za obisk potrebnega dovoljenja,« je rekel O* Neil. »A če vam smem kaj svetovati, potem vam svetujem,
da sploh ne prosite za tako dovoljenje. Jaz seveda nisem niti za hip verjel, da bi bil moj ljubi prijatelj Hugh Thesiger morilec. Kdor ga sploh pozna, ta sploh ne bo verjel, da je nanj padel tak sum. Tudi ne verjamem, da bi bil kak resen povod ,se zanj bati. Vendar pa vas prosim, dovolite, da grem jaz namesto vas obiskat Hugha. Povedal mu bom, da ste bili pri meni in da ste ga hoteli obiskati, a jaz da sem vam odsvetoval to storiti. Najpoprej bom poskusil dobiti za Hugha kakega prav odličnega zagovornika. Verujte mi, dragi gospod Thesiger, da bi Hughu z vašim posetom ne bilo prav nič pomagano, le oba bi prestala nekaj jako grenkih ur nasta-njenja in bolesti.«
»Ali — lepo vas prosim — če je moj netjak nedolžen — če ga smatra za nedolžnega vsak, kdor ga pozna — zakaj ga pa drže v jeci?«
»Zato, ker leti nanj majhen sum. Ta sum mora Hugh razjasniti in jaz čisto nič ne dvomim, da se mu to posreči. Ali ste kdaj Hugha slišali govoriti o pokojnem odvetniku Feliksu-?«
»Nikdar! Nikoli ni izrekel njegovega imena. Jaz še slutil nisem, da ima ž njim kake stike.«
»Prav, prav! Najboljše bi bilo, da se vi lepo vrnete domov v Chal-
font. In povejte - gospe soprogi, da nihče v Londonu ne verjame, da bi bil vaš netjak kriv. Nihče!«
f O* Neil je to izrekel s posebnim poudarkom, a spomnivši se advokata Rawsona mu je glas vendar nekoliko zadrhtel.
Stari oficir se je, poslušaje svet svojega mladega znanca, nekoliko zamislil, a končno se je odločil, da odpotuje domov v Chalfont, ne da bi prej obiskal Hugha.
Še med postavljanjem od starega gospoda ie postalo O' Neilu vse tesneje pri srcu. Kar je Hughovemu stricu zamolčal in kar je dalo povod, da je bil Hugh aretovan, to mu je zdaj posebno živo prišlo v spomin in polastil se ga je strah, da je Hugh v veliki večji nevarnosti, kakor se je O' Neilu doslej kazalo.
Terencu O* Neilu se je po velikem prizadevanju posrečilo, da je dobil dovoljenje obiskati Hugha Thesigerja. Sklenil je, da to dovoljenje takoj izrabi. A prav, ko se je odpravljal za obisk Hugha, je dobil nujno brzojavko. Lady Ada Boldonova ga je brzojavno prosila, naj poizve, če bi oblast njej dovolila obiskati Hugha naslednji dan. V brzojavki je Ada tudi omenila, da leži bolna v postelji in da vsled tega ni mogla že ta dan priti.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 22. septembra 1915
217 štev.
PRODIRANJE HINDERBURGO-
iVIH ČET IN NEMŠKEGA CENTRA.
Berolin, 21. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki slavni stan, dne 21. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-raaršala von Hindenburga.
Skupine generalobersta von Eichhorna se nahajajo severo • zapadno od Ošmijane v napredujočem napadanju. Desno krilo armadne skupine je dospelo med boji z zadnjimi voji v okolico, zapadno od Lide, do zapadno od Novega Grodka.
Armadna skupina generala feld-■ maršala princa Leopolda Bavar-S skega.
Prehod čez Moločac pri Dvorcu In južno od tam je izsiljen. Dalje proti jugu so dospele naše čete med zasledovalnimi boji do črte jugo-vzhod-ito od Moločca - Nove Miše, zapadno od Ostrova.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Položaj je neizpremenjen.
Jugovzhodno bojišče.
Pri nemških Četah se ni ničesar pripetilo.
Vrhovno armadno vodstvo. •   •    • •
POLOŽAJ   NA SEVERNEM BOJIŠČU.
- "* Iz vojnoporočevalskega stana Javljajo: Na ruskem jugo - zapadnem bojišču je položaj nespremenjen. Ruski napadi trajajo, a se razbijejo brez izjeme vsi ob naši novi fronti, ki smo jo sami izbrali. Na severo-ruskem bojišču dozorevajo operacije armad generala Eichhorn in princa Leopolda Bavarskega do odločilne bitke, ki jo bodo morali sprejeti Rusi pod jako neugodnimi pogoji.
»Ziiricher Post« sodi po položaju, ki je nastal po dogodkih pri Dvin-sku in pri Vilni, da je zelo resen za Ruse, tako resen, kakor še nikdar. 2e prihodnje dni se pokaže uspeh .velikanskih operacij. Ondi nahajajoče tri ruske armade so že ločene jdruga od druge. Središču armade grozi popolno obkoljenje. Najhujši je položaj ruske severne skupine, nekoliko boljši položaj južne skupine, ka-jteri pa je umik jako utesnjen po armadi Eichhorn. Vsa operacija je vzgled obkroževanja. A vzlic temu bi bilo še prezgodaj, prorokovati izid celega boja, ker je odvisen od moči in odpornosti armade Eichhorn.
Dvinsk.
Stockholmski »Dagens« javlja: Usoda Dvinska se ne da več preme-niti. Nemci bodo vsak čas v Dvinsku.
Londonski »Times« javlja iz Dvinska njen poročevalec z dne 18. septembra, da je bil tri dni na ruski fronti, kjer je z malimi presledki divjala strašna bitka. Najbližja točka fronte je samo 15 kilometrov oddaljena od mesta. Po zapuščenih ulicah se sliši grmenje topov. Rusi so zgradili pred Dvinskim tri vrste dvojnih strelskih jarkov, ki so doslej mogle odbijati ljute napade, podpirane od koncentriran, artilerijskega ognja. Nemci so opetovano zavzeli prvo vrsto, a so bili vselej iz nje pregnani. Nemci so dvakrat in trikrat močnejši, kakor Rusi in imajo v artiljeriji strahovito premoč. Vzlic temu niso mogli doslej izsiliti odločitve.
MOBILIZACIJA 22 REZERVNIH RAZREDOV V RUSIJI.
Lyon, 20. septembra. (Kor. ur.) >Progres« javlja iz Petrograda: Razredi 1916 do 1912 druge rezerve in razredi 1916 do 1898 prve rezerve so bili danes mobilizirani. Izvzeti so poljski okraji, gubernija Holm, Kavkaz in Amursko ozemlje.
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
Iz Curiha javljajo, da je večji del ruskih čet, ki so stale med Varšavo in Brest - Litovskim, odposlan v petrograjski vojaški okraj za ojače-nje armade generala Russkega.
Iz Kodanja poročajo, da je car imenoval generala Rennenkampfa za svojega vojnega pobočnika v glav-jiem stanu. Rennenkampf pa ne prevzame nobenega poveljstva.
V Varšavi so bile demonstraci* je. Med ljudmi so delili listke, zahtevajoče dela in kruha. Vojaštvo je napravilo red. Nemški zapovednik je izdal oklic, da se bo vsaka demonstracija strogo kaznovala.
»Times« javlja iz Petrograda, ca ni nobenega vzroka misliti na delavske nemire zaradi odgodenja dume. Delavci bodo po kratki protestni stavki začeli zopet delati.
Odgoditev ruske dume. Kodanj, 20. septembra. »Politi-ken« javlja  iz Petrograda: Znana politična osebnost, ki stoji blizu ministrskemu predsedniku Goremyki-
| nu, piše v listu »Kolobol« o sedanjem razpoloženju v vladnih krogih, da je razpust dume samo odredba popolnoma podrejenega pomena. Cilj s tem ni dosežen. Če bi bil že s tem cilj dosežen, bi biia duma že davno prej domov poslana. Po povratku finančnega ministra Barka bo duma sklicana na novo zasedanje, da dovoli proračun in novo posojilo. Odgoditev dume se naj smatra kot prvi korak vlade proti vsaki ugoditvi liberalnim tendencam. Vlada mora zdaj napram različnim vprašanjem zavzeti določno stališče. Ministrski predsednik je dobil pri svoji avdijen-ci od najvišje strani povsem določna naročila. Vsled novega kurza pričakujejo stranke desnice premembe v ministrstvu. Čuje se, da bodo zadnjič imenovani ministri v kratkem odslovljeni. Za ministra notranjih del bo najbrž imenovan Križanovskv. Duma bo kmalu zopet sklicana? Berlinski listi poročajo preko Aten, da bo ruska duma po poročilih iz Petrograda kmalu zopet sklicana, vsekakor preje kakor je bilo prvotno določeno.
Proti liberalnim reformam v Rusiji.
Petrograd, 21. septembra. (Kor. urad.) Skupina desnice v državnem svetu je izdelala resolucijo, v kateri zahteva naj se vse liberalne reforme z ozirom na vojni čas odgodijo.
BALKANSKO BOJIŠČE.
OBSTRELJEVANJE SRBSKIH UTRDB OB DRINI.
Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Naša artiljerija je motila srbska utrjevalna dela ob dolenji Drini. Sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. f ml.
m,
Pripravljenost Srbije.
Listu »Berlingske Tidende« poroča njih pariški dopisnik: Srbsko poslaništvo me je pooblastilo, izjaviti, da je srbska armada zopet pripravljena za boj in da je bolje opremljena, kakor v začetku vojne. Zdravstveno stanje armade je izborno, njena morala je vzvišena nad vsako hvalo. Armada čaka z zaupanjem bližajoče se dogodke. Srbija se ne da ustrašiti ne po vojaških demonstracijah ob mejnih rekah, ne po zagonetni politiki Bolgarske. Vsaka misel na poseben mir je in ostane nespametna.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 21. septembra. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 21. septembra.
Zapadno bojišče.
V odseku Souchez . Arras je francoska artiljerija skoro neprestano močno streljala. V okolici Neuvil-le je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Včeraj razbilo nišo na jezu pri Satigneulu ob kanalu Aisne-Mar-ne, severo . zapadna od Reimsa, smo ponoči, ko smo razstrelili ostanke po načrtu in brez dotike s sovražnikom, zapustili. Zapadno od Perthesa in v Champagni te? v Argonah smo z uspehom razstreljevali mine v sovražnih pozicijah. Več napadov z ročnimi granatami na Hartmanns-weilerkopfu smo odbili.
Vrhovno armadno vodstvo.
DELO   PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 21. septembra. (Kor. urad.) Angleški parnik »Linkmoor« je bil potopljen. Posadka se je rešila.
Kronski svet v Londonu.
Iz Londona poročajo: Pod predsedstvom kralja Jurja se vrši odločilno posvetovanje angleških ministrov o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Poroča se, da bodo ministri: Chamberlain, Selborne in Car-son demisijonirali, ako se kronski svet izreče proti vojaški dolžnosti. V javnosti se je pričela nova živahna agitacija za uvedbo obvezne vojaške službe.
Posojilo v Ameriki.
New York, 20. septembra. Reu-terjev biro: Vodilni bankirji, ki so se udeležili posvetovanj angleško-francoske komisije, razglašajo, da so sklenili ustanoviti sindikat amerikanskih bank, obsegajoč vse Združene države, ki naj prevzame posojilo. V prihodnjih tednih se ne bo še nič razglasilo o načinu emisije Sindikatu pristopi kakih 3000 bank. V posojilni pogodbi ni nikakih omejilnih določb oporabi denar ta.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 20. septembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta: V odseku Anaforta je presenetila naša artiljerija dne 19. septembra sovražne čete, ki so delale okope pred našim desnim krilom. V odseku Aribur-nu je porušila naša artiljerija na sprednjem levem krilu velik del sovražnih pozicij za metanje bomb in jarkov z okopi. Sovražna infanterija, ki je jarke zapustila, je bila uničena. V odseku Sedil Bar so bile sovražne čete, ki so na našem levem in desnem krilu delale okope, vsled našega ljutega ognja prisiljene, ustaviti delo. Sovražnik je iznenada pričel obstreljevati naše levo krilo, pri čemer je porabil na milijone projekti-lov, ne da bi nam prizadejal kake izgube. Dne 9. septembra smo prisilili sovražno torpedovko, ki se je pribli-
žala izlivu Keresvisdere in obstreljevala našo pozicijo, da je morala pobegniti. Sovražnik je odgovarjal na naš ogenj s kopnega, ne da bi dosegel kak učinek. Sovražno letalo je vrglo na bolniško ladjo, ki je bila vsidrana pred Degimnen Burnu, 4 bombe. Dognali smo, da uporablja sovražnik svoje lazaretne ladje za prepeljavanje čet ter jih zlorablja tako, da postavlja na jambore svoje straže.
Fronta ob Iraku: Dne 18. septembra smo izvršili nepričakovan napad pri Komi; sovražnik je moral svoje topove in del svojih čet zopet vkrcati in je imel pri tem velike izgube. Istega dne je prodrla naša, s prostovoljci ojačena konjenica do tik za sovražnikovo taborišče, kjer je z uspehom rekognoscirala in sovražnika pregnala. Ena naših ladij je torpedirala angleški natovor-jeni parnik »Patagonia«ter ga je pred pristaniščem Odeso potopila.
Na ostalih frontah nič novega.
Mih mobilizacija na Bolgarskem.
RADOSLAVOV PROGLAŠA PRINCIP OBOROŽENE NEVTRALNOSTI.
Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) Od bolgarskega poslaništva izvemo, da je na Bolgarskem odrejena z današnjim dnem, to je, 21. septembrom, splošna mobilizacija. Bolgarski rezervisti, ki so v inozemstvu, morajo odpotovati k svojim oddelkom.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA JE PRIČELA VČERAJ 21. SEPTEMBRA.
Sofija, 20. septembra. (Kor. ur. — Zakasnelo.) Na zborovanju vladni stranki pripadajočih članov sobranja je izjavil ministrski predsednik Ra-doslavov, da Bolgarija spričo hitro se razvijajočih dogodkov, ne more ostati nedelavna in mora biti pripravljena na vse eventualnosti. Mobilizacija bo v kratkem odrejena, ker zahtevajo interesi Bolgarske oboroženo nevtralnost.
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je proglasil princip oborožene nevtralnosti in kralj Ferdinand je z dnem 21. septembra odredil splošno mobilizacijo bolgarske armade. Zgodilo se je to na predvečer onega dne, ko bi imela bolgarska vlada odgovoriti na zadnjo noto če-tverozveze. Dne 15. septembra so izročili zastopniki entente bolgarski vladi svojo zadnjo ponudbo ter pristavili, da pričakujejo odgovora tekom 8 dni, torej do danes 22. septembra. Bolgarija je odgovorila s klicem k orožju . . .
Princip oborožene nevtralnosti, ki ga je proglasil ministrski predsednik Radoslavov, je seveda le provi-zorični argument za dalekosežne ukrepe in nam kaže, da je Bolgarija storila svoj odločilni korak z ozirom na dogodke, ki se odigravajo v njenem sosedstvu in o katerih nismo dovolj podučeni. Iz Romunije prihajajo poročila, da je tudi tam mobiliziranje vojaštva v polnem teku — ne vemo pa, ali je bolgarska javno proglašena mobilizacija posledica aH povzročiteljica romunskih priprav. Skoro gotovo bo sledil bolgarskemu ukrepu tudi javni nastop Romunije in Grške, kajti balkanske razmere so preveč komplicirane, preveč zapletene in medsebojno odvisne, da bi mogli dve balkanski državi ostati nepripravljeni, kadar se drugi dve nahajata v orožju. In taiko bo pač v malo urah štrlel ves Balkan v orožju in svetovna vojna bo nadaljevala svojo krvavo igro na novem bojišču.
Še nam manjkajo podatki, na podlagi katerih bi se dalo presoditi, kako se bodo razvrstile balkanske armade. Bolgarija je prijela za meč, da uveljavi svoje nacijonalne aspiracije, ali ji bodeta Romunija in Grška to branili? Balkanski zastor se dviga in kmalu bomo mogli pregledati pozorišče novih velikih in morda za vso evropsko vojno odločilnih dogodkov.
Poslanik Čaprašikov pri kralju Ferdinandu.
Iz Sofije poročajo: Kralj Ferdinand je sprejel bolgarskega poslanika v Nišu, Čaprašikova, v posebni avdjjenci. Čaprašikov se je nato udeležil ministrskega posvetovanja, v katerem so bili sprejeti važni sklepi.
Italijansko poročilo o noti četverozveze.
Milan, 20. septembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera« je izvedel od neitalijanske diplomatične strani o vsebini note, ki jo je izročila četve-rozveza Bolgariji, sledeče: Četvero-zveza sporoča Bolgariji, da je Srbija pripravljena, ji izročiti ono makedonsko ozemlje, ki je označeno v pogodbi iz leta 1912. kot nesporno. O Kavali, Seresu in Drami nota ne go-
vori. Kot protiuslugo za srbsko koncesijo zahteva četverozveza, da naj Bolgarija napade Turčijo. Nota ne stavi nikakega termina za odgovor, pač pa da razumeti, da se četverozveza ne bo smatrala vezane, ako Bolgarija ne odgovori tekom enega tedna. Idejo preventivne okupacije odstopljenega ozemlja so opustili. Da bi bolgarske čete makedonsko ozemlje takoj same okupirale, v to ni hotela privoliti Srbija. »Corriere« uvi-deva, da Bolgarija ne more biti zadovoljna in da ne more smatrati trenutek za ugoden, da bi nastopila proti Turčiji, tudi če bi bile ponudbe še ugodnejše. List izraža končno mnenje, da je perijoda diplomatičnih pogajanj na Balkanu očividno zaključena in da bo treba pri Dardanelah kaj odločilnega storiti.
Četverozveza in Balkan.
Rotterdam, 21. septembra. »Cou-rant« javlja iz Sofije: V vseh balkanskih državah, tudi v tistih, ki stoje na strani četverozveze, so prepričani, da bo četverozveza vojno izgubila in zato ne pripisujejo novim obljubam nobene cene več. Na Balkanu smatrajo četverozvezo za insolvent-no, tako v vojaškem, kakor v političnem oziru.
Za obnovitev balkanske zveze.
O konferencah v Petrogradu (o katerih smo včeraj poročali), javlja »Pester Llovd«, da se pogaja ruski zunanji minister Sazonov s srbskim, grškim in romunskim poslanikom za ustanovitev nove balkanske zveze.
Slaba upanja.
Kodanjski list »Politiken« javlja iz Petrograda: V diplomatič. krogih se sodi, da nadaljnja pogajanja z Bolgarijo ne bodo brez uspeha. Ni vzroka nezaupanju oficijalnih izjav Ra-doslavova, ker je turški odstop ozemlja samo plačilo za nevtralnost Bolgarske. Dasi nima četverozveza nikakega dokaza, da ni prevzela Bolgarska gotovih političnih obveznosti, vendar nadaljuje prizadevanja za dosego srbsko - bolgarskega sporazum-Ijenja. Odgovor Srbije, da je pripravljena, bolgarskim zahtevam deloma ugoditi, se bolgarski vladi še ni oficijalno naznanil, ker odgovora še ni smatrati definitivnim. Vprašanje, kako odškodnino naj dobi Bolgarija, če se pridruži Četverozvezi, še ni odločeno.
Bolgarija in Turčija.
Iz S o f i j e poročajo, da je sedaj tudi ministrski predsednik Radoslavov izjavil, da je nova turško - bolgarska meja že določena ter da Turki že opuščajo Bolgarom izročeno ozemlje.
Vojaške priprave Romunije.
»Vossische Ztg.« poroča iz Sofije : V Romuniji so vsi kraji v obmejnem ozemlju prenapolnjeni vojaštva. V ponedeljek so pričeli Romuni neposredno ob železnici kopati jarke in jame ter graditi žične ovire. Navzlic temu je razpoloženje med prebivalstvom obmejnih krajev mirno in diplomati v Bukarešti in Sofiji ne verjamejo, da bi prišlo do skrajnega. Poštni in brzojavni promet med Bolgarijo in Romunijo sta še vedno ustavljena. Potniki, ki prihajajo iz Romunije, pa smejo brez težkoč čez mejo.
Slušatelji drugega letnika romunske vojaške akademije so imenovani za častnike ter uvrščeni v armado.
Avstrija in Romunija.
»Vossische Zeitung« javlja iz Bukarešte, da sta avstrijski poslanik, grof Czernin, in romunski ministrski predsednik Bratianu dala drug drugemu pomirljive izjave o vojaških pripravah na obeh straneh meje.
Konferenca nemškega poslanika z romunskim zunanjim ministrom.
Iz Bukarešte poročajo 20. septembra: Nemški poslanik baron Busch je posetil včeraj zunanjega ministra, s katerim se je dolgo raz-govarjal.
Preko Carigrada poročajo, da se je razpoloženje romunske javnosti obrnilo zelo v prilog centralnih držav.
Razpoloženje v Romuniji.
Bukareška »Moldova« piše: Zagotavljamo, da romunska vlada ne misli, da bi moral avstrijsko - nemški napad na Srbijo izzvati intervencijo Romunije. Romunija bi v tem slučaju ostala na svojem dosedanjem stališču. — »Neue Freie Presse« poroča, da se pripravlja v vladajoči romunski liberalni stranki secesija. Mnogo poslancev je nezadovoljnih z notranjo in zunanjo ter zlasti z gospodarsko politiko ministrskega predsednika Bratiana.
Bolgarsko - romunsko zbližanje.
Med Romunijo in Bolgarijo se vrše pogajanja za ureditev transitne-ga prometa. Bolgarska in romunska vlada bodeta sklenili pogodbo, ki jamči za svobodni prevoz romunskega blaga skozi Bolgarijo in bolgarskega skozi Romunijo.
Poroča se tudi, da se prične jutri, dne 23. septembra izvoz žita iz Romunije. Na ogrski meji stoji že 2000 vagonov pšenice.
Grška in Bolgarija.
Grška je glede bodočih dogodkov na Balkanu dobila zagotovilo, da je Bolgarska ne bo napadla. Odvisno je od Grške, kako bo tolmačila obstoječo grško - srbsko pogodbo. Vse kaže, da ostane Grška pasivna. — Omenja se izjava ministrskega predsednika Radoslavova, da se bo Bolgarska borila samo na eni fronti.
BoHn armada.
Organizatorji in učitelji bolgarske vojske so bili Rusi. Ruski generali in višji častniki so delovali v mladi armadi, ;er so ig:aii v njej več let izključno vodilno vlogo. Ko je izbruhnila srbsko - bolgarska vojna I. 1886. je ruska vlada vse svoje častnike iz Bolgarije odpokscala in mlada armada je bila čez noč brez voditeljev, postavljena na lastne noge. Toda Bolgari so pokazali, da so se v malo letih mnogo naučili. Mladi stotniki so prevzeli poveljstvo polkov, vojni minister je postal major, poročniki so komandirali bataljone, toda vojaške vrline zapovednika kneza Aleksandra Batenberga in njegovega častniškega zbora so daleč nadkrilile zmedenost srbskega vodstva in Bolgarija je zmagala. Tako si je bolgarska armada že s svojim prvim nastopom pridobila dobro ime in poznejša leta so pokazala, da so njene vrline res odlične. Bolgari so ostali učenci Rusov. Oficirski naraščaj je študiral na ruskih vojaških visokih šolah in ruski vplivi v bolgarski armadi so bili vedno veliki. Vsi sedanji bolgarski generali so vzgojeni v ruskih vojaških šolali. Še le pod sedanjim kraljem Ferdinandom se je ustanovila bolgarska častniška akademija in mlajši častniški zbor se je nekoliko oprostil ruskega duha. Izborne vrline je pokazala bolgarska armada v balkanski vojni, zlasti v borbi proti Turkom je svet občudoval naravnost ognjeviti ofenzivni duh bolgarskega vojaka. Tudi v vojni proti Srbiji je bolj podlegla umetnost vojskovodij, kakor pa žilavost in hrabrost bolgarskega vojaka. Od balkanske vojne sem so se razmere pri armadah balkanskih držav znatno spremenile, tako zlasti glede števila vojaštva, kakor tudi glede opreme. Preteklo leto svetovne vojne so porabile vse nevtralne države, da ojačijo svojo vojno pripravljenost in o bolgarski armadi smo že opetovano slišali, da se nahaja v stanju najpopolnejše pripravljenosti.
L. 1912. je štela bolgarska vojska v strokovnih seznamih 190.000 mož in 1080 topov. Balkanska vojna je pokazala, da je bila ta cenitev mnogo premajhna in da je imela Bolgarija daleč nad 1/4 milijona mož na razpolago. Sedaj je tudi število njenega prebivalstva naraslo in sicer na 4,800.000. Nemški strokovnjak Rotrmann računa, da razpolaga Bolgarija s 380.000 vojaki, kar je gotovo zelo skromno računano, ako pomislimo, da ima Bolgarija uvedeno za moške med 20. in 46. letom splošno vojaško dolžnost, in da se torej v slučaju mobilizacije nahaja skoraj 10% prebivalstva pod' orožjem. Ako vpoštevamo, kako uporabljajo države v sedanji veliki vojni svoje vojaške rezervoarje potem moramo priti do zaključka, da šteje bolgarska armada danes najmanj pol milijona.
217. Ste*
„SLOVENSKI NAKUP*, one 22. septembra 1915,
stran o.
Bolgarska vojska Je kakor srb-
rka organizirana po divizijah, katerih je 9, oziroma 12, ki tvorijo pri mobilizaciji 3 armade. Vsaka divizija ima 10 baterij artiljerije, 2 eskadrona konjenice, posebne oddelke za strojne puške in primerno število tehničnih čet. Armadnemu vodstvu na razpolago je 15 baterij težkih havbic, 3 baterije gorskega topništva, 1 divizija kavalerije, železničarski bata-ijon ter avijatični in avtomobilski oddelek. Vsaka divizija ima še posebno rezervno brigado. Posebno iOrmacijo tvori takzv. »opolčenje« (naša črna vojska).
Pehota je oborožena z 8 mm Manlihercami, ravno tako kavaleri-ia. Normalni topovski tip ima kaliber 7*5 cm, brzostrelne havbice so kalibra 12 cm, gorski topovi imajo 7*5 centimetrov. Artiljerija je deloma nemškega, deloma francoskega izdelka. Strojne puške so večinoma angleško delo. Po balkanskih vojnah zlasti pa preteklo leto je nabavila Bolgarija mnogo novega orožja in zlasti artiljerija se je gotovo spopol-nila v smislu izkušenj, ki so jih pridobile vojujoče se države na evro-pejskih bojiščih. Ali je mogla Bolgarija nabaviti tudi kaj modernih težkih topov, se ne ve. Že pri obleganju Odrina se je pokazalo, da je v tem oziru zaostala in verjetno je, da je skušala ta nedostatek kolikor mogoče popraviti.
Bolgarija razpolaga tudi s par vojnimi ladjami, ki služijo seveda le v obrambo obale. Jedro bolgarskega brodovja tvori 6 torpedovk, križarke ni nobene. V tem oziru jo Romunija znatno nadkriljuje, ker ima 1 oklopno križarko, 5 oklopnih topničark ter okrog 20 torpedovk.
Ker se računa, da razpolaga danes Grška z najmanj 400.000 vojaki in ker ima Srbija po novejših cenitvah še kakih 250.000 mož, Romunija pa 600.000 znaša torej celokupna balkanska sila, ki bi si jo bila četverozveza rada pridobila 1,600.000 do 1,800.000 mož. Konstelacija na Balkanu nam kaže, da se bodo te armade vzajemno kompenzirale in da bo torej uspeh na oni strani, ki lahko vrže svoj meč na balkansko tehtnico. Ta meč je v rokah avstrijskih in nemških vojskovodij.
Slovenski plsufncf na
Dobettofcski planoti.
Crna, viharna noč, blisk in grom in dež lije na okrvavljene poljane, ko se plazijo črne sence v prvo Črto. Zabliska se ali posveti žaromet in črne sence obleže na trebuhu nepremično. Svinčenke brenče, granate udarjajo, a črne vrste se plazijo naprej — molče, previdno, ne Vrline se glasu, ne čuje se povelja — to so slovenski junaki, ki poznajo že vsak kamen okrog Sv. Martina, ki jim je znano že vse gorje in trpljenje in napori doberdobske planote. Priplazijo se v prvo črto in ogrski bataljon se izgubi nazaj v rezervo.
EnaKomerno streljanje laške in-fanterije traja vse noči; sedaj nekoliko poneha, zdaj se zopet podvoji. Sem pa tja zaraglja tudi strojna puška ali trešči ročna granata. Žarometi svetijo vse noči, tako da je naše premikanje silno težavno in nevarno. A volja je močna in premaga vse ovire in težave.
Jutranja zora prodre črno temo, svetli se za gorami, trudne vrste se poskrijejo in ko se zdani, ne opaziš žive duše na planoti doberdobski. Tu je najbolj ogrožena, nevarna, najhuje obstreljevana, a moderna fronta. V jutranji zori se oglasijo velikanske vrste laških topov, bruhajo, tulijo, razsajajo in razbijajo naše poljane, a pravega cilja sovražnik težko dobi, ker ne ve kljub natančnemu in ostremu opazovanju, kje tiče naše vrste. Zgodi se, da trešči težka granata v našo črto, a ranjenci molče in se ne ganejo do črne noči; ali se prigodi, da se vname od granate suho grmičevje in zakopi, a vrste se ne ganejo, junaki vztrajajo, čuvajo, nihče ne zbeži, nihče ne izda naših pozicij. — Taka je usoda junakov doberdob-skih, taka je disciplina slovenskih junakov . . . Vsa čast tudi vrlim našim havbičarjem, ki tako neumorno krijejo in branijo naše vrste. Malo jih je, a tako junaško klubujejo noč in dan tem velikanskim vrstam laških baterij, ki razsajajo okrog planote kot volkovi. Le par salv dajo naši topničarji in že umolkne pohabljena laška baterija in zvečer privlečejo zopet novo, ali pa menjajo pozicije.
Le grmenje topov, udarjanje in tuljenje granat, streljanje laške infan-terije, — človeškega glasu pa se ne čuje, ne vidi žive duše na poljani, kakor da je vse ubito in uničeno na planoti. Če bi se kdo ob belem dnevu sprehajal po teh poljanah, bi šele videl vso grozoto in učinek tega ogromnega števila granat, kar jih je udarilo v štirih mesecih. Tu ni po-
žarov kot v Oalicift, ker zidane so vasi iz golega kamna in apna. Vas Št. Martin, ki najbolj trpi in kamor udari na tisoče in tisoče granat, je danes kup kamenja. Do tu so se tudi že pripodili Lahi, a so morali zopet nazaj. Lepa cerkev je bila nad vasjo in visoke lipe so jo senčile, a danes je v razvalinah in drevja ne vidiš več — vse razsekano od granat. Če greš po poljani, zadeneš gotovo z vsakim drugim korakom v jamo, vsekano od granate in železje ti ropota pod nogami. Tu zapaziš roko, tam nogo, tam zopet kako polovico razjedenega telesa izpod zemlje . . . To vse napravijo granate, ki razse-kajo in razrujejo grobove in mrtvi nimajo ne miru ne pokoja . .. Ponoči se seveda kolikor mogoče zopet zagrebe; v črni temi je seveda delo počasno in težavno. A gorje živemu človeku, ki se ob belem dnevu prikaže na poljani! Infanterija, strojne puške, šrapneli in granate — vse udari po njem!
Tako se torej ne opazi žive duše na planoti, ne čuje človeškega glasu, le izstrelki razsajajo. Ko pa se j>ribli-ža laška infanterija, tedaj trešči nenadoma na silen odpor! Junaki planejo v divjem srdu, razdraženo živčevje išče maščevanja, užaljen ponos, ker se morajo na lastni zemlji plaziti in skrivati, tira junake v železen odpor, v divji boj. Tako mora torej presenečen sovražnik odnehati, popustiti in se umakniti.
Lepo in mirno sije zlato solnce na poljane — a zemlja se trese in v duši razjeda črv . . . Tam daleč zadaj se svetijo v solncu mirne naše vasi, tam spodaj se veselo smehlja slovenska Gorica, okrog nje pa spravlja naš kmet bogate poljske pridelke ... A tu se trese zemlja, železo ječi, grobovi razruvani, zakopi razsuti, a ponoči se zopet dela in popravlja in telefonisti se plazijo za raztrganimi žicami.
Tako gre dan za dnem, dolgi so dnevi, a noči kratke. Izpolnjeval je slovenski bataljon dolge mesece težke in krvave naloge na doberdobski planoti, dokler nas niso cdpoklicali iz te fronte. Nadomestili so nas ogrski Slovaki, polni mlade sile in moči, in nam pogumno zatrjevali, da hočejo -in da bodo tudi branili junaško to okrvavljeno poljano . . .
Večerno romanje.
Na južnem bojišču, dne 10. septembra.
Tako mehka, sanjava je ta noč kasnoletja. Ciklame krog mojega šotora so podremale, komaj da se zganejo nad mano bukove veje in da prihaja do mene polzatajeno šepetanje mlade Soče iz globoke doline. Nekje blizu mene pa striže murenček brez prenehanja, murenček — pozni vasovalec.
Ne morem usnuti. Še eno cigareto sem si zapalil, dasi me duši že v prsih od samega kajenja. Duša pa se je napravila na večerno romanje.
Mimo jezera grem, ki si v njegovi negibni gladini ogledujejo to uro razorane čeri svoj obraz in koketirajo z mežikajočimi zvezdami. Tam ob bregu je privezan pod samotno smreko čoln, ki se skriva v temo ves zapuščen, kakor da ga je obvladal strah. Ti Čudna svetnica Margareta,ki sem te prepeljaval kdaj v tem čolnu križem jezera in ti govoril k srcu najlepše besede svoje ljubezni, kje si v tem poznem Času? Še sanja, vem, se ti ne dotakne več tega kraja. Nič ni zaleglo vse moje prizadevanje. Ko se te domislim, stojiš pred mano kakor hladan kip, brez ljubezni, brez srca. Jaz pa sem te toliko ljubil, Margareta! Ob tem jezeru vidim šele vso veliko daritev. Vse je mirno, potopljeno v dno; drobne zvezde so zastražile pozab-nost. Lahko noč, Margareta!
V tvoji izbi je tema, Justina. Nočem te dramiti. Ali ko grem mimo, se te domislim v sami bridkosti.
»Kaj je življenje?« si me vpraševala mnogokrat. Zakaj te je stiskalo to veliko vprašuje, ki mu oba nisva poznala takrat odgovora? Stala sva tako drug ob drugem in besede ni bilo nikjer. Ko bi te bil najrajši vgriznil v okrogla lica, je stala na njih tako hladna melanholija in te je starala, strašno starala. Vsa slast mi je mahom oledenela v tistem tre-notku.
Justina, obsojena si bila, da si razmišljevala o največji ničevnosti. Kako bi se te ne domislil v bridkosti, ko vidim v tisti sami uganki pogubljeno na vekomaj vso tvojo mladost in lepoto!
Da si tisto jutro stopila z mano na bojišče, kjer so se v krvi in v strašnih krčih valjala mlada, uničena življenja, bi bila razrešena tvofa uganka. Tam med pšenico je ležal v veliki mlaki krvi krasen, zagorel fant, ogrski častnik. Velike solze v široko odprtih osteklenelih očeh so bile poslednja daritev njegove ljubezni. Hladni prsti so še krčevito stiskali k ustom podobo krasotice,
neveste. Poslednji poljub... Vse naokrog so bila razmetana pisma, od najnežnejše roke napisana. Parfem se je mešal z vzduhom krvi, ki jo je parilo junijsko solnce. Kolika tragedija!
Neizrečeno mi je žal za te, Justina! Če te je pozna ura zazibala v sen, ako bi te mogel zdaj dramiti! Naj ti Bog da lahko noč!
V tvojih oknih pa je še luč, Vlasta, Še zdaj se nisi izpokorila, ti strastna ženska! Skozi mrežaste zastore se lovita dve razpaljeni senci. Kako valove strasti v njih! Naslada triumfira v divji orgiji. Iz koga izvabljaš zdaj mozeg, Vlasta? Raz-brzdanka! Ali ne seže do tebe sila časa? — Krog tvojih belih kolen šumi svila, bele, goste Čipke se ti vabljivo poigravajo z grudi, temni, gosti lasje ti zapredajo gola ramena in se ovijajo mehkih bokov in ledij. V očeh pa ti gori večna luč strasti in iz-žehtava iz celega telesa...
Vsa daljna ti je misel ničvredno-sti, ki me nese zdaj mimo tvojih oken, Vlasta. Naj ti bo! —
Silva, ali naj se. pred tvojo hišo ustavim? — Daljni spomin se je predramil v meni, ki sem ga že davno položil tja v vrsto nevzbudnih. V vsej nedopovedani lepoti se mi preliva v duši Chopinov valček v cis-molu, ki me je ustavil pred davnimi leti tu pred tvojimi okni. Takrat so bila odprta nastežaj in so gledala v septemberski večer. Ti Silva pa si sedela za zaveso ob klavirju in tvoji beli prstki so pretekali tipke. Noben gozd ne diha skrivnostno, nobena vodica se ne pretaka med vrbami in po tolminih tako sladko šepetajoče, kakor sem čul tisto divno muziko. Koliko razočaranje! — Moja duša, že vsa trudna in bolna, je zasanjala še enkrat sen paradiža, ko pa so se pota razkazala, sem videl pred sabo novo Kal var i jo ... Gospa Silva ... Še zdaj mi zveni to tako Čudno, ko celo čujem, da ti dete joka v spalnici.
Morda tudi ti j očes?--Moža ti je
vzela vojska in z mano deli zdaj vse tebi skrito pogrešanje, bog zna kje! Morda je že omagal pod lokom razbeljenih granat in še njegove gomile ne boš videla več. Koliko jih je bilo tam po galiških planjavah — ob cestah, po vrtovih, sredi žitnega polja, vsepovsod. Mimo njih smo šli in komaj, da je težka misel spreletela možgani ... Silva, do dobra sem pogledal ničevosti v obraz. Zato ne poznam več očitanja. Kakor je terjala usoda, natanko tako je šlo vse skozi to dušo, ki vem, da je do konca obsojena v blodnje. Bog s tabo, Silva... gospa Silva! —
O, mati! — Če me je tako pozna ura pripeljala na tvoj grob, ne zameri sinu! Ne zameri, da te dramim! Kdo je, ki bi razumel vso težo mojih dni. Če nisi ti, mati! Jutri ob zori se bodo zopet rušile ogromne skale, kamenje in železo bo brizgalo v velikem krogu in besno iskalo trepetajočih žrtev. Kako bo vzduh prenasi-čen krvi in smodnika!
Ah, ne! Nikar se ne vzdrami, mati! Lažje mi je ob misli, da si legla k večnemu pokoju in te ne stiskajo zdaj skrbi zame. Kako bi mogel vse to prenesti, vso to težo dni, vse pogrešanje, vso trudnost, vso to mučno negotovost, ko bi me bila še zate skrb! Zato naj ti bo v delež mir in spokojnost pod to razpadlo gomilo! Nikar se ne vzdrami, mati! •    • •
Cigareta dogoreva in misli so se mi utrudile. Duša se vrača. Poleg mene je že zatopljen v globoko spanje moj sluga in morda sanja o nevesti, ki mu je danes poslala tisoč iskrenih pozdravov . . . Jaz pa sem sam, pod Bogom sam. —
V Mazi.
ledi iz primonkih leze).
Padel je na južno - zapadnem bojišču dalmatinski visokošolec, jurist Lovro S i s a r i č.
Kadet Anton Turk, učitelj na Ciril - Metodovi !la v Gorici Blan čah, poroča, da je bil že peUrat v boju ter, da je ti vsled tega in radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom odi.kovan z malo ^rebrno svetinjo. Obenem pošilja vsem prijateljem in znancem pozdrave s Kra-a. Gori omenjeni je bil v Gorici marljiv član več narodnih društev in sploh znana oseba. <
Imenovanje. Inženir Rihard Kle-menčič v Zadru je imenovan za višjega inženirja.
Tolminsko okrajno sodišče posluje v Cerknem; bavi se z vsemi pripadajočimi zadevami, izvzemši sporne pravne in zemljeknjižne zadeve.
O  umrlem  asistentu gospodu Ludviku  Ravbarju se nam poroča: Ludvik Ravbar je bil rojen  dne 15. februarja 1890. I. v Repentabru na Krasu, pošta Opčina pri Trstu.   Za ! poštnega   asistenta je bil imenovan j dne 9. septembra 1914, in sicer za ! Trst V Novem mestu, kjer je umrl, i
je služboval začasno. Bil Je ljubezniv kolega in splošno priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bodi mu zemljica lahka!
Ivan Terpin, občinski tajnik iz Podgore pri Gorici, naznanja, da se nahaja pri občinskem uradu »Po^lgo-ra«, uradujočem pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici.
Tolmin je jako lep, prijeten trg. Poleti je tam polno letoviščarjev, zlasti radi prihajajo Tržačani. Trg ima krasno lego sredi gorovja, okolica je divna. Tolminska občina je jako obsežna. Pod njo spadajo kraji: Ča-drg, Dolje, Ljubin, Podmelec, Polju-bin, Ravne - Žabce, Volarje, Zatol-min, to so davčne občine; oddelki: Gabrije, Prapetno, Selišče, Zadlaz-Žabče, Žabce. Prebivalstva je nad 6000, Tolmin sam šteje prebivalstva 4600. Tolmin ima štirirazredno šolo, tam je bila tudi pripravljalnica za učiteljišče. V Tolminu je okrajno glavarstvo, poštni in brzojavni urad, okrajna sodnija, davkarija, notar, odvetnik, občinski in okrajni zdravnik. V Tolminu je narodna čitalnica, ustanovljena leta 1862., rokodelsko bralno društvo, ustanovljeno leta 1882., hranilnica in posojilnica, sadjarsko društvo, podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, prostovoljno gasilno društvo, olepševalno pogoz-dovaino društvo, pevska in izobraževalna društva v Ljubinu, Poljubinu, Zatolminu, Volarjih. Tolmin je bil pač vedno zavetišče dobrega narodnega in prosvetnega gibanja. Tolmin je oddaljen od Gorice 41 kilometrov, Podmelec preko Ljubina 50 kilometrov. V Podmelcu je železniška postaja. Postaja v Sv. Luciji nosi napis: Sv. Lucija - Tolmin. Zadnja leta je bilo v Tolminu obilo vojaštva. Tolminska kotlina je polna lepote v krogu planin, v sredi se dviga v obliki stožca hrib, na katerem je stal grad ponosnih tolminskih grofov. Sedaj je v razvalinah, samo zgodovina še priča, da je nekdaj moralo biti hudo za kmeta, ker se je bil dvignil, nastal je »tolminski kmečki punt«, glavni pun-tarji so bili usmrčeni v Gorici na Travniku. Rajnki tolminski rojak profesor Simon Rutar je spisal zanimivo »Zgodovino Tolminskega«. V zgodovini Tolminskega sta igrala važno vlogo tudi Čedad in Oglej. Na omenjeni grad so hodili na letovišče tudi oglejski patrijarhi. »Dantejeva jama« pri Tolminu ... v njej je dobil vtiske za svoj »Pekel«, tu v groznih globeiih krnskega pogorja, sedaj divja italijanski pekel okoli Tolmina, ali zaman se trudi Italijan, da bi zavzel »la piccola Parigi«.
Kdor kaj ve o vojaku Viktorju Torniču, 5. domobr. polka, 4. stot., ki je služil v Pulju, naj blagovoli natančno sporočiti na navedeni naslov družine. Zadnje pismo je prišlo iz Galicije, datirano z dne 12. marca 1915. — Družina Torničeva, Trst - Rojan, Scala santa 379. — Andrej Simčič (Andrajcev) iz Biljane št. 4, okraj Drnovik, sedaj pri Valentinu Sfiligo-ju, Prebeneg št. 10, pošta Dolina pri Trstu, išče ženo Karolino Simčič roj. Markočič in 4 otroke. Kdor bi kaj izvedel, prosim za obvestilo.
Trst dobiva patrijotično, avstrijsko lice. V Trstu je bilo ustanovljenih pod velelaško mestno upravo polno rekreatorijev, v katerih se je zbiralo okoli 3000 dečkov in deklic ob šole prostem času; vzgajali so mladino tam v radikalno - nacijonal-nem smislu, uvedli so eksercicije, običajne v italijanski armadi in uniformirani so bili po italijanskem vzorcu. Sedaj se vrši preobrat. Okrajni komisar pl. Lund je bil že v Lošinju ustanovil stezosledni zbor, v Trstu je prevzel vodstvo vseh javnih mladinskih vzgojevalnih zavodov. Značilen za tržaške razmere je na primer zgled, da je ravnatelj rekreatorija v starem mestu, ki se je imenoval Skok, prekrstil svoje ime v Scocchi in hitro po izbruhu vojne tekel v Italijo, kjer ga je sprejel Barzilai. Dose-daj je podržavljenih šest rekreatorijev, vsak zavod obiskuje štiristo do petsto dečkov in mladeničev v starosti 6. do 18. leta. Gojenci imajo mornariške uniforme. Ustanovil se je stezosledni zbor, v katerega je vstopilo okoli 300 učencev iz srednjih, meščanskih in strokovnih šol. Fantje eksercirajo izborno po predpisih avstro - ogrskega opravilnika in po nemški komandi; izkazujejo se koristne pri raznih splošnomeščan-skih zadevah. Trst postaja »la fide-lissima«.
Dalmatinsko vino bo letos izredno drago. Mošt plačujejo po 1 K 08 vin.
Primorski begunci. Italijanskih beguncev je na Češkem nad 20.000 (tudi iz Tirolske), na Moravskem je italijanskih in slovenskih beguncev okoli 40.000; na Gornjem Avstrijskem 15.000; v nekaterih občinah na Dolenjem Avstrijskem je okoli 15.000 Furlanov. Na Ogrskem je bilo okoli 20.000 beguncev. Od tam jih pošiljajo proč. Vlada je odredila, da se porabi Lipnica, kjer je bilo poprej 30.000 poljskih beguncev, izključno za Slovence in Hrvate. i
Goriški begunci.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša: Poizveduje se po sledečih osebah: Karmela Kaligaris, Cerkno št. 62 povprašuje, kje da se nahajajo begunci iz Tržiča (Monfalcone). — Bon Giovanni k. u. k. Lagerkommando, Sternthal pri Ptuju — išče Giulio Bon rojeno Bertogno iz S. Canciano pri Tržiču.
— Simčič Franc, k. u. k. Inf. Mil. Arb. Abt. 203/97 Szanad Komitat Toronial Ogrsko, išče družino Fran-čiško Simčič z 2 otrokoma št. 72 iz Kozane. — Beč Franc, k. u. k. Int. Mil. Arb. Abt. 203/97 Szanad Komitat Torontal Ogrsko, išče svojo ženo z 2 otrokoma iz Vipolž št. 53. — Prinčič Franc, k. u. k. Inf. Mil. Arb. Abt. 203/97 Szanad Komitat Torontal Ogrsko, išče svojo mater in očeta iz Kozane št. 95. — Žnideršič Andrej, Radgona, V/97 E. K. vpraša po svoji družini, ki je bivala pred izbruhom vojne z Italijo v vasi Ukanje št. 10 pri Kanalu. — Gabrijelčič Ivan, k. u. k. Lir. 27., II. Feldkomp., II. Zug, vojna pošta 220, išče svojo družino Gabrijelčič Marijo s 4 otroci, ki je bivala pred izbruhom vojne z Italijo v Anhovem št. 46, pošta Kanal.
— Kumar Amalija iz Trsta, via Stadion št. 27, IV. nadstr. išče gospo Lucijo Kumar iz Gorice, na gradu št. 13, 1. nadstr. — Rot Andrej 4/97 Mil. Arb. Abt. vojna poŠta 612, išče svojo družino: soprogo Marijo in tri otroke iz Žage št. 131 pri Bovcu. — Šterlinko Tereza, Slatina pri Rogatcu XV/65, Štajersko, išče družino: Kralj Lucijo, Nekovo št. 39; in dru.-žino: Katarine Goljevšček iz Ajbe, pošta Kanal. — Franc PleŠko, c. kr. poročnik Lir. 27, vojna pošta 220, poizveduje po naslovu gospe padlega stotnika, Franca Dobnik, Lir. 27., stanujoče prej v Gorici, via Dogana 23. — Šterlinko Mihael, črnovojnik 3, Kader 4. Ers. Komp., Gradec, Wol-tendorf Ziegelbarake, 5. Zimmer, išče ženo Marijo, 2 hčerki in 70 let starega očeta, vsi stanujoči pred izbruhom vojne z Italijo v Mariščnem pri Nekovem št. 44, občina Ajba, pošta Kanal. — Delponte Ivan, delavec na c. kr. postaji v Pazinu, poizveduje po svoji žei)i Elizi in štirimi nedoraslimi otroci, ki so zginili na progi Tržič - Červinjan.
Dnevne vesti.
— Žeblje v »Brambni ščit« mesta Ljubljane v prid zakladu za vdove in sirote   kranjskih vojakov, so nadalje preplačali s sledečimi zneski: (IV. izkaz.) Ljudska posojilnica v Ljubljani; po 100 kron: Kranjska deželna banka v Ljubljani; podružnica avstro - ogrske banke v Ljubljani; Riunione Adriatica di Sicurta v Ljubljani; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani; primarij dr. Fran Derganc z rodbino;   po 50 kron: podružnica Jadranske banke v Ljubljani; podčastniki  in  moštvo VI. polka c. kr. prostovoljnih strelcev; tovarnar Pavel Seemann;   tvrdka Čamernik će Komp., imetnik Oton Wolf; po 40 K: trgovec Karel Seunig z robino; po 30 kron: šentpetrska hranilnica in posojilnica v Ljubljani; trgovec J. C. Hamann; lekarnar Rihard Sušnik z rodbino; tovarnar Emil Tonnies; po 20 kron: Josipa Gnesde dediči; de-želnosodni nadsvetnik   dr. Fran pl. Kočevar; posestnik Alojzij Korsika s soprogo; fotograf   Valentin Kovač; gospa Gertrude   Mikusch; c. kr. finančni nadstražnik Ivan Verbič, Sal-vore;   zadruga   ključavničarjev v Ljubljani;   po 10 K: ravnatelj Jadranske banke   Milan Bogady; Valentin Debeljak, Škof ja Loka; trgovec   Milan   Deghenghi;   c. kr. policijski komisar Alojzij Ghersinich; stolni   prost   baron Grimmenstein, Olomuc; posestnica Ana Hren; c. in kr. stotnik Vinko Laszlov; gostilničar   Valentin   Mrak; deželnosodni svetnik dr. Herman Neuberger; Ivan Ogrin, Laverca; c. in kr. nadporoč-nik baron Silbernagel; stavbenik Viljem Treo; profesor dr. Aleš Ušenič-nik; profesor dr. Franc Ušeničnik; 8 kron: dva gospoda   iz Rakeka; 7 kron: trgovec Janez Korenčan; po 5 kron: brivec Matija Podkrajšek; gospod Edvard Stuchlv; gospa Ana Stuchly - Maschke; po 4 K: blagajnik Ivan Medica; zavarovalni zastopnik Viktor Moro; kaplan Jernej Podbevšek; c. in kr. poročnik dr. Tomaschek; c. in kr. poročnik inženir Dragotin Tibold; gospa Ana Vil-har, Zagreb;   po   2 kroni: Alojzij Jungvvirth z gospo; Terezija Kmet; rodbina Rupnik, Ig; stavbni svetnik inženir Matija Kraje;   stavbni svetnik inženir Ivan Sbrizaj; c. kr. poštni nadoficijal Franc Šemrov; po 1 K: Katarina Dobrovoljc;   Stanko Go-tič, Pulj; rodbina pl. Hofbauer; Nora   Jensen,   Trst;   Ludvik Jordan, Pulj; Fran Karpe; Teodor Korn; Anton Kugovnik; Anton Likozar; c. in kr. stotnik Alfons Marbach; c in kr.
nadporočnik Lavoslav Račić; Hans Samassa; Ana Sardinšek; Alfred Sladio; Minka Skaberne; Viktorija Skaberne; Alba Treven, Idrija; župnik J. Vole, Rova; Marija Zadnikar; dve neimenovani.
— Za srednješolce - črnovojnike.
Z ozirom na skorajšnji pričetek šol, je naučno ministrstvo odredilo, da se vsem javnim učencem in privatistom na gimnazijah, realnih gimnazijah in realkah, ki so v šolskem letu 1914/15 nastopih' aktivno vojaško službo ali aktivno službo pri deželnih strelcih, prostovoljnih strelcih ali drugih prostovoljskih zborih, do njihove vrnitve iz te službe tekom šolskega leta 1915/16 ohrani pravica za naknadni sprejem v prihodnji višji srednješolski razred. Taki dijaki uživajo tudi zanaprej svoje morebitne štipendije in bodo plačali šolnino šele pri dejanskem sprejemu, če ne bodo oproščeni. Pri pouku se bo oziralo na te naknadno sprejete dijake. Nadalje je naučni minister odredil, da se sme leta 1897. rojene srednješolce, ki so v šolskem letu 1914/15 dobili letno spričevalo o predzadnjem raz-ftdu m so v sedanjem šolskem letu sprejeti v zadnji razred, pod svoj čas za vojaščino obvezane dijake določenimi izjemnimi določili pred nastopom aktivne službe na prošnjo pripustiti k zrelostnemu izpitu. Zato se priporoča, da se taki dijaki takoj prijavijo za sprejem v zadnji razred. Dijaki rojstnega leta 1897., ki so že prostovoljno vstopili v aktivno službo, dobe lahko od vojaške oblasti dopust za zrelostni izpit, in sicer pred časom, ko bodo črnovojniki leta 1897. splošno vpoklicani, v posebno utemeljenih izrednih slučajih pa tudi do nekoliko kasnejšega roka. Za dijake rojstnih letnikov do vštetega ,1896. leta, ki so v šolskem letu 1914/15 z letnimi spričevali v rokah že vstopili v aktivno službo in tedaj leta 1915/16 ne morejo zopet pričeti učenja, se bo svoj Čas primerno ukrenilo, da se jim ob vrnitvi iz aktivne službe brez vsake škode omogoči nadaljevanje studit in polaganje zrelostnega izpita.
— Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz sta realec Val-ter Burger in učenka Sofija Biirger izročila prebitek razstave otroških igrač v znesku 20 K kot darilo »Rdečemu križu«.
— V Knittelfeldu je več stotin naših ranjencev, ki prosijo slovenskih knjig ian časopisov. Kdor kaj pošlje, naj naslovi pošiljatev na »Reservespital, Knittelfeld«.
— Duhovniki v tirolskih in primorskih župnijah, avstrijski podaniki, ki so ostali na svojih mestih, postanejo po dogovoru med avstrijskim zunanjim ministrstvom in Vatikanom vikarji z vrhovno upravo dotičnih župnij, podrejeni pa so v tem svojstvu direktno kuriji. Provizorna ingerenca sosednih italijanskih škofov je ustavljena.
— Hrvatska umetnika na italijanski fronti. Te dni odideta hrvatska umetnika kipar profesor Robert Frangeš in slikar profesor Oton Ive-kovič z dovoljenjem armadnega poveljstva in hrvatske deželne vlade na italijansko fronto v svrho študij, na podlagi katerih ovekovečita junaške čine naših vrlih čet.
— Druga državna gimnazija bo imela svoj pouk v poslopju prve drž. gimnazije (Tomanova ulica). Za I. razred se bodo učenci vpisovali v navedenem poslopju v ponedeljek, dne 27. septembra dopoldne od 8. do 12. ure. Oglasijo se pa lahko tudi pismeno, ako pošljejo potrebne listine (obiskovalno izpričevalo in krstni list) ravnateljstvu II. drž. gimnazije. Vzprejemni izpiti se bodo vršili v torek, dne 28. septembra ob 8. uri dopoldne. Vsi bivši učenci zavoda se vpisujejo v ponedeljek, dne 27. septembra popoldne od dveh dalje istotam. Javijo se lahko tudi pismeno. Učenci, ki bi s kakega drugega zavoda želeli biti sprejeti v II. do VIII. razred, naj se zglase v torek, dne 28. septembra dopoldne pri ravnateljstvu. Začetek šolskega leta je za sedaj določen za dan 1. oktobra. Natančnejša pojasnila se Čitajo na objavni deski.
— Pričetek pouka na ljudskih šolah na Kranjskem. Šolski pouk na onih ljudskih šolah, katere obiskujejo največ otroci kmečkih staršev, se prične z začetkom novembra, krajni šolski svet lahko določi, da se začne poduk poprej; pouk na šolah, ki Jih obiskujejo natveč otroci nekmečkih staršev, se ima pričeti pouk brez odloga. Tako je odredil deželni Šolski svet, pooblaščen v to od naučne-ga ministrstva.
— Priskrbite petrolej! Piše se ' nam:V Ljubljani že več  tednov ni
dobiti petroleja. Prizadeto je zlasti občinstvo onih hiš in delov mesta, kjer ni uaeljana električna ali plinova luč. Da pomanjkanje petroleja ni splošno, dokazuje dejstvo, da ga po drugih mestih kakor v Zagrebu, Ptu-*, Maribani ju Orj^ai ner ipagika,.
Sliši se tudi, da baje ima aprovizacij-ski odbor v Ljubljani na razpolago še več hektolitrov petroleja. Zakaj se ne izroči v razprodajo? Zdaj se prič-no šole. Mladina se bo morala učiti po večerih, a luči ni. Trpe pa tudi odrđsli, kateri imajo opravljati večerna opravila. Naj zato poklicani faktorji store potrebne korake, da se temu nedostatku čimpreje in za stalno odpomore.
— Glede aprovizaciie beguncev z juga, nastanjenih na Kranjskem, se sliši zelo veliko pritožb. Veliko županstev je namreč tega mnenja, da je namenjena moka, ki jo dobivajo potom naročila c kr. glavarstva od »Zavoda za promet z žitom za Časa vojske v Ljubljani", le stalnim prebivalcem dotičnih občin in da so tedaj vsi begunci izključeni od razdelitve moke. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani je podvzela v tem oziru potrebne korake, da pridejo tudi vsi na Kranjskem bivajoči begunci do njim pripadajoče množine žitnih izdelkov. .Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani" je tozadevno posredovalnico obvestil, da dobe begunci z ostalimi prebivalci občin, v katerih se nahajajo, moko, od-kazano po dotičnem aprovizacijskem odseku, odnosno ako istega ni, po občini, oziroma po trgovcih, ako so isti upravičeni moko prodajati. Moko dobe proti izkaznicam, katere jim da na razpolago občina in do katerih imajo, samo po sebi umevno, isto pravico, kakor občani sami. Za slučaj, da bi se jim občina branila te izkaze dati, imajo pravico do pritožbe na c. kr. okr. glavarstvo. Obenem je posredovalnica za goriške begunce poskrbela, da dobe vsa c. kr. okr. glavarstva in županstva uradnim potom tozadevna navodila. Vsi begunci z juga, ki so se nastanili na Kranjskem, naj se torej v dosego njim pripadajoče količine moke oglase pri domačem županstvu, da jim da gori omenjeno izkaznico za moko. Če bi se županstva kljub temu branila izdajati nakaznice, naj se blagovole vse tozadevne pritožbe nasloviti na posredovalnico za goriške begunce v Ljub* ljani, ki bo zastavila ves svoj vpliv, da dobe begunci za svoj denar vsakdanji kruh. — Pri tej priliki pripomnimo, da z aprovizacijo beguncev z juga na gori navedeni način niso prebivalci Kranjske dežele okrajšani niti za dekagram njim odmerjene moke, ker gre vsa beguncem namenjena moka le iz primorskega kontingenta. Zatorej upamo, da bodo vsa župansva šla blagohotno v tem oziru na roko nesrečnim beguncem, ki so zgubili vsled sovražnega vpada dom in svoje premoženje.
— Družbi sv. Cirila in Metoda
je poslal g. sodni svetnik Anton Mladič iz Šmarja pri Jelšah 20 K, mesto venca na krsto pok. g. Ferdinandu Souvanu. — Neimenovan dobrotnik je daroval o priliki neke slavnosti Družbi 30 K. Iskrena hvala!
— Ustanove za vpokojene železničarje, njih vdove in sirote. Sledeče ustanove za vpokojene železničarje, njih vdove in sirote so razpisane: 1. Avstrijski železniški podporni sklad, za vpokojene železničarje, oziroma njih vdove in sirote. 2. Moric baron K6nigswarterjeva ustanova za vdove in sirote. 3. Ustanova za avstrijske železniške invalide. 4. Ferdinand Linderjeva in S. Hahnova ustanova za uradniške vdove. 5. Friderik Avgust Birkova ustanova za vdove in sirote prožnih mojstrov. 6. Josip Dorrekova ustanova za posebno potrebno in ubožno vdovo. 7. Franc Riesnerjeva ustanova za podpore potrebne vdove železniških čuvajev. 8. Elizabetna ustanova za uradniško vdovo. 9. Bazil Koturjeva ustanova za uboge vdove južno - železniških sprevodnikov. — Prošnje za prve tri ustanove je nasloviti na kuratorij ustanove; za poslednje na Administrativno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju potom postaje, v katere področju prosilec stanuje, ali pa po pošti. — Prošnje morajo biti opremljene z ubožnim listom občinskega urada, zadostuje pa tudi potrdilo tega urada na prošnji,da je prosilec resnično reven in podpore potreben.
Zlato poroko je slavil 19. t. m. v najožjem rodbinskem krogu g. Iv. Đ r i n š e k s svojo soprogo Ivanko. Častitljivi starček je navzlic svojim 85. letom zdrav in krepak in se še vedno živahno zanima za vse pojave javnega življenja in dogodke sedanjega časa. Usoda mu ni dala doživeti redke slavnosti v neskaljeni radosti — baš te dni je poteklo leto, kar mu je padel ljubljeni sin Bogomil na srbskem bojišču ... To je bil pač tudi povod, da je minil slavnostni dan brez zunanjega sijaja. Saj spada sicer gospod Brinšek med najpopularnejše odličnjake naše kršne Notranjske. Ustanovitelj stare in ugledne trgovine v Trnovem, katero vodi sedaj njegov sin g. Josip Brinšek, m#&9 mvxjtt$eji mož, istorga in ne-
omajen pristaš narodno napredne stranke, delaven član in podpornik mnogih narodnih društev, vživa jubilant splošno spoštovanje in zaupanje. »Slovenski Narod« ga šteje med svoje veterane, kajti odkar izhaja naš list, mu je g. Ivan Brinšek zvest naročnik. Prisrčnim častitkam, ki sta jih prejela g. jubilant in njegova gospa soproga od prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi jima bil usojen še dolg in srečen večer življenja.
Tatvine. Posestniku Matevžu Kuraltu v Črnučah je ukradel neki 131etni deček tri kilograme težek svinjski želodec, lepo poleno mesa, in je izginil ž njim. — V Žlebih pri Medvodah so bile ukradene posestniku Franc Bergantu tri kokoši.
S patrono sta se igrala na pašniku pri Cerknici 15Ietna Anton Logar in Alojzij Levstik, vrgla sta jo v ogenj in čakala, da eksplodira. Ker le ni bilo eksplozije, sta šla blizu, tu je eksplodirala in ranila Logarja na očesu, Levstika na levem licu.
Smrtna nesreča na železnici Na železniški progi med Savo in Zagorjem je pograbil stroj mimo vozečega vlaka nekega vojaka in ga smrtno ranil. Ponesrečenec se imenuje Mihael Lah in je doma iz Klanca pri Kamniku.
V Kozjem je umrl v soboto popoldne dne 18. t. m. po kratki, a mučni bolezni tamošnji učitelj g. Ljudevit Ulčar v najlepši moški dobi, star jedva 38 let. Rojen je bil leta 1877. v Polju na Štajerskem. Po dokončanih študijah I. 1898» je služboval najprej na kršnem Krasu, nato kot šolovodja na Žusmu pri Loki na Štajerskem, končno pa od 1. 1901, torej 14 let kot učitelj v Kozjem. Pokojnik je bil dober in vesten učitelj ter obče priljubljen. Blag mu spomin!
Pravda dr. Korošec — dr. Mrav-lag. Pred kasacijskim dvorom na Dunaju je bila dne 16. septembra obravnava o ničnost, pritožbi maribor-kega odvetnika dr. Ernesta Mravla-ga zoper razsodbo graškega deželnega sodišča z dne 22. aprila 1915, po kateri je bil dr. Mravlag zaradi razžaljenja poslanca dr. Korošca obsojen na globo 300 K. Kasacijski dvor je ničnostno pritožbo zavrnil in potrdil prvo obsodbo.
Prisilna uprava nekega italijanskega posestva. Iz Miirzzuschlaga poročajo: Italijanska lesna tvrdka Ermolli Lazzaris ima v krajih Ret-tenegg, Raxen in Waldheimat gozdove, žage in zaloge lesa. Posestvo je prevzela državna uprava, lastniki so odsotni, za upravitelja mase je imenovan nadgozdar Schwach. Re?ani les, ki je vreden četrt milijona kron, se porabi za gradbo barak. H-ude ob-tesujejo domobranci.
Umrla je v Zagrebu gospa Marija Pirnatova rojena Cvetničeva, vdova nekdanjega mokronoškega notarja in priljubljenega slovenskega skladatelja Stanka Pirnata. Po smrti svojega soproga se je sedaj umrla gospa Pirnatova preselila k svoji materi v Zagreb, kjer je zdaj umrla v starosti 53 let, zapustivši troje hčera.
Brambni  ščit  v Hercegovini.
Najjužnejši »brambni ščit« v naši državi je pač oni, ki so ga odgrnili dne 12. t. m. na železniški postaji Hum v Hercegovini. Pokrovitelj dobrodelnega podjetja je ravnatelj bos.-herc. železnic, dvorni svetnik Mrazek iz Sarajeva. Slavnost se je vršila ob navzočnosti vojaških dostojanstvenikov iz trdnjave Trebinja, njim na čelu ekscelenca feldmaršallajtnant Braun. Pokrovitelja je zastopal postajni načelnik S t e h 1 i k, slavnostni govor vojakom pa je imel v hrvatskem jeziku naš rojak nadporočnik J. We s t e r, profesor na tukajšnji II. državni gimnaziji.
V petek 10. septembra 1915. zvečer je bilo v neki gostilni v Sp. Šiški odpeljano kolo E s-ka (Goreč) štev. 40.939, balanca kvišku zavita, skoraj novo, veriga na pol krita. Pozornost pri nakupu ali prenaredbi. Kdor zasledi tatu, dobi 50 K nagrade. Naslov pod št. kolesa pri upravni-štvu »Slov. Naroda«.
Rožne stvori.
• Generaloberst baron Conrad-Hotzendorf. Cesar je potrdil sklep praške nemške filozofične fakultete, ki je imenovala načelnika generalnega štaba, generalobersta barona Con-rada - Hotzendorfa, za častnega doktorja filozofije.
• Pni nemški župan v Vilnem, Za župana osvojenega mesta Vilna so postavili Nemci župana Pohla iz Tilsita.
• Železni uteži Vsled zaplembe bakra, medi in nikla, je na Nemškem trgovinam zmanjkalo precizijskih uteži in malih uteži, ki so se smeli doslej izdelovati samo iz teh kovin. Zdaj so vpeljane uteči iz žer leza.
♦ V strelskem larku ranjen.
Nemški pisatelj Ludvik Oanghofer, ki se je kot gost nemškega cesarja mudil na bojišču, je bil, kakor poroča »Tagliche Rundschau«, v strelskem jarku ranjen in je izgubil levo oko. Nekateri veliki nemški listi so prinašali obširna poročila Gangho-ferjeva z bojišča in so pisatelja zelo častili, samo »Arbeiter Zeitung« se je rada šalila ž njim.
Darila.
B. V korist družinam v vojno službo poklicanih. Okrajno glavarstvo v Kočevju 1. marca zneska iz nabiralnikov c. kr. davčnega urada v rekonvalescentnega doma v Ko-čevju. skupaj 847 K 93 v = 282 K 65 v; davčni urad v Krškem 1 tretjino zneska iz nabiralnikov od 21 K 81 v, skupaj 7 K 27 v; davčni urad v Ribnici 1 tretjino zneska iz nabiralnikov od 70 K 28 v, skupaj 23 K 43 v; gospod c. kr. finančni svetnik Franc Zaje 10 K; znesek 323 K 35 v; znesek prejšnjih seznamov 48.460 K 16 v, skupaj 48.783 K 51 v.
C. V korist vojno - oskrbniške-ga zaklada. Občinski urad Vojsko, okraj Logatec 5 K; grofica Thurn iz Gorice 50 K; župni urad na Vrhniki 55 K; Silvester Škerbinec, mesto razsvetljave 2 K>; policijsko ravnateljstvo v Ljubljani darilo gosp. barona Locatelli 6 K; okrajno glavarstvo v Kočevju 1 tretjino zneska iz nabiralnikov c. kr. davčnega urada in rekonvalescentnega doma v Kočevju od 847 K 93 v, skupaj 282 K 64 v; okrajno glavarstvo v Ljubljani, zbirka ljudskih šol na Vrhniki za poletno perilo 201 K 20 v; policijsko ravnateljstvo v Ljubljani zapad takse izvoščka Alojzija Golobic 6 K; okrajno glavarstvo v Litiji. 1% popusta plač uradnikov 2f> K 10 v; okrajno glavarstvo v Krškem 18 K 30 v; župni urad v Št. Jurju pri Šmartnem za vojake na južni fronti 80 K; občinski urad v Idriji, zbirka 138 K 90 v; davčni urad v Krškem 1 tretjina zneska iz nabiralnikov od 21 K 81 v, skupaj 7 K 27 v; okrajno glavarstvo v Rudolfovem 1% popusta plač uradnikov in profesorjev, skupaj 58 K 34 v; občinski urad v Gorenji vasi za vojake na italijanski fronti 42 K 60 v; računski uradniki -c. kr. policijskega ravnateljstva iz Trsta, darila za vojnike na jugozahodni fronti 36 K; okrajni šolski nadzornik Franc Lavtižar za vojake na jugozahodni fronti 5 *K; vodstvo »Kino - Central« za svalčice za vojskujoče čete na jugozahodnem bojišču 300 K; občinski urad na Rakeku 30 K; davčni urad v Ribnici 1 tretjina zneska iz nabiralnikov od 70 K 28 v, skupaj 23 K 43 v; uradniki c. kr. deželne vlade 1% popusta plač 196 K 80 v; uradniki c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani 39 K 43 v; uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Kočevju 18 K 20 v; uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici 9 K 94 v; uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani 52 K; uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni 23 K 28 v; uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju 22 K 90 v; uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu 13 K 33 v; Jožef Rossi v Zagorju, darilo za vojake na jugozahodni fronti 50 K; gospod c. kr. finančni svetnik Franc Zaje 10 kron: okrajno glavarstvo v Kranju 260 K; okrajno glavarstvo v Litiji popust plač uradnikov 24 K 34 v; okrajno glavarstvo v Kamniku, popust plač uradnikov 14 K 34 v; okrajni šolski svet v Ljubljani, zbirka ljudskih šol na Vrhniki za poletno perilo za vojake v vojni 37 K 71 v; znesek 1946 K 05 v; znesek prejšnjih seznamov 88.943 K 46 v, skupaj 90.889 K 51 v.
Upravništvu naših listov je poslal:
Za »Zavod za v vojni oslepele vojake: Gospod Anton Svqtek, računski ravnatelj v pokoju v Ljubljani, 20 kron, mesto venca na krsto bratu Ferdinandu.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. septembra: Janez Car-man, vojaški delavec, 34 let, v mestni bolnišnici za silo, Pokopališka cesta 19.
Dne 19. septembra: Viktorija Masle, zasebnica, 27 let. Cesta na Rožnik 41. — Ivan Zbontar, sin mizarja in cerkvenika, 15 mesecev, umrl med potjo v deželno bolnišnico. _
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina to tisk »Narodne foka/net.
Resnično si ne morete preMjatl
kako izredno dobrodejna so redna umivanja glave s Pixavonom. Pixavon je voljno, tekoče ko t rano vo milo, ki so mu na patentiran požlahtn je valni način odvzeli zoprni kotranov duh. Splošno
je znano, da smatrajo kotran za naravnost suvereno sredstvo za negovanje las in kože na glavi. Najznamenitejši dermatologi imajo negovanje las s kotra novim milom za najbolj učinkovito. Tudi v daleko znani Lassarjevi metodi negovanja las igra poraba kotranovega mila za umivanje glave bistveno vlogo. Pixavon ne Čisti* samo las nego zaradi kotrana, ki je v njem, naravnost poživlja lasi-ŠČe. Pixavon se prekrasno peni in se prav rad da splakniti z las. Ima prijeten duh in zaradi kotrana, ki ga obsega, deluje proti parazitarnemu izpadanju las. Steklenica stane poltretjo krono in zadostuje za več mesecev. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Vsi boljši damski in moški frizerji izmivajo glave s Pixa-vonom.
Icborno ee Je obneslo aa vojake t vojaki in sploh mm kefa kot najbolji«
bol oblažajoče mazanje
£ri prehlajenjn. reumatizmu, ffihtn. ifluenci,  prsni, vratni  in bolefti
V hrbtu Dr. Richter-Ja
cipilel comios.
Sidro-linimeiit.
*.u,T. Sidro-Paln-Eipeilar.
Steklenica kron. —80, 140, S.—.
Dobiva bo t lekarnah aU
direktno ▼ Dr. Riobter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, L, Elizabetna oaata
Dnevno razpošiljanje.
Heteorologlčno porotno.
Vlllaa nad morjem 306*2 Sreda I araćal tlak 71«
septem.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	-L o E 2 f— ■•—	Vetrovi	Nebo
21.	2. pop. 9.zv.	7435 745 5	15 4 103	sr. jvzh. si. sever	pol. oblač. jasno
22.	7. zj.	747*7	55	si. svzh.	del. oblač.
Srednja včerajšna temperatura ll'9e. norm. 141°. Padavina v 24 urah mm   0 0.
Za begunce! Za begunce!
2 popolnoma opremljeni
stanovanji
s 3 sobami, kuhinjo, verando se Od-dasta na deželi blizu mesta. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«.
2297
Sveže češplje =
= hruške (tepke)
kopajo vsako mnoilno la po ■albol]jUh conah 2014
veleiganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
Čuvajnica v Karpatih
Velik, volu druu Is sedanjega •as. po resničnem dogodka.
Dane$ in jutri
v ,Kino Central1
v deželnem gledališča.
Dne mirni sobi
s porabo k uhinj e, se takoj Odda«
Tudi dijakom.
Kje,  pLve   upravništvo »Slov. Naroda«. 2384
Čedna hiša
% dvoriščem In vrtom, pripravna za eno obitelj, v Ljubljani ali najbližji okolici, se Jeli proti gotovemu plačilu kupiti.
Pismene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod  „Obiteljska  kisa / 2389".
Posredovalci izklučeni. 2389
Za  večjo  rr.anufakturno  trgovino SO
takoj sprejme spreten 2343
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
JZELEZNATO VIN05KIN0 (khraaja PICCOLhja
v Ljubljani i Vrtpla adtafavn e .tverrcnni
Vsebuj? navedena množino železa.
Kupim vsako množino
$£, vsabe niste ki ie leja.
JOSIP PRESKER
«r|fOTlnn s kožami
LiabHana, Pol|aaaka cesta st 73.
J. Čer no ga, trgovec,
Zdole, Štajersko,
proia večjo množino rdečega in belega
Dostavi kupcu tudi voz do postaje Brežice, da se lahko pri sodu vino poskusi ter kupčija sklene. 2382
Proda se okoli 300 hekto la.
ker je pri sličnih vinih melo kdaj,
1 sieklenica 2 kroni.
večinoma rizling 10V4% močan (za buteljke) po K 110'— brez soda, po-j stavlj. na hrv. štacijo in sicer za getov denar. 2383 f    Vprašanja na upravništvo »Slov.
Naroda« pod „Naravno vino/2383".
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog ozir. oče, brat in stric, gospod
Mek
c. kr. poštni nadolicijal
v soboto, dne 18. septembra nenadoma preminul
Pogreb nepozabnega pokojnika se je višil v torek, dne 21. septembra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križa.
Ob enem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težkega udarca, ki nas je zadel, vsem darovateljem prekrasnih vencev, blagorodnemu gospod:! c. kr. poštnemu svetniku Francu Humelu, blag. gospodoma c. kr. poštnima nadzornikoma Josipu Fleretu in Josipu Kurentu, gg. koleginjam in kolegom pokojnika, gg. poštnim uslužbencem ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njega zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 22. septembra HI5.
Helena Svetek, soproga. — Franc Svetek, c. kr. vlad. koncipist, sin. — Vika Svetek, učiteljica, Vladlca Svetek, hčerki. — Ivan Svet«k, c. kr. nadrevident južne železnice v p.f Anton Svetek, c. kr. računski ravnatelj v p., brata. — Fant Rekar roj. Svetek, Fepi Sfinmik roj. Bvzteli, Đora Svetek, sestre. — Antcszl|a Svetek, soproga c. kr. nadre videnta v p., Marija Svetek roj. Krmavner, soproga c. kr. računskega ravnatelja v p., Marija Urbane roj. Lončar, svakinje. — Peter Urbane, gostilničar, svak. — Vsi nečaki in neiaklnje.
Meeta! pogrebni zavod.
Zahvala.
Ob prebridki, nenadomesini izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in tasta, gospoda
Mateja Lončar
hotelirja in lesotržca
so nam bili v veliko, dobrodejno uteho številni in prisrčni dokazi sočusto-vanja, ki so nahi dohajali od blizu in daleč. Za vse te izraze iskrene ljubavi se vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejše zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini za vodstvo pogreba, vsem velecenjenim tržanom, ki so se v tako obilnem številu udeležili zadnjega sprevoda, vsem okoliškim udeležnikom pogreba, posebno še onim iz Kranja in sploh vsem, ki* so s svojo prisotnostjo počastili spomin blagega pokojnika. Iskrena zahvala bodi tudi vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast
V Tržiču, dne 21. septembra 1915.
2388
Žslofotl ostali.
Dva rezervna častnika na jugozahodnem bojišču Selita zabavne Koresoondence Z živahnimi gos-picami. — Cenjene kartice za enkrat pod JMsrf* &" *■ 16" na uorav, .S^ven. Aaroda"
23S3
kupuje y vsaki množini
Alex. Rosenberg,
Gradec, Elisa&ethinergasse &t 6.
BnVEEaBHBBH
drogerija in fltmmq§Mm
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinfekcijskih   preparatov   kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potre^šdaa© za postrežbo bolnikov   in ranjencev, obvez la gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja. jtero/orm.   ffchtimn. penita.
Proti prahajem. lnskinam in izpadanju las*
deS&Je najboljše prbnaian
Imo-eMii Minra
katera  ekrepču?«   laslščo, odstranjuj« lusko in preprečuje Izpadanje las.
1 etelkleinlea z navodom f krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, mddic. mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna Milena Le<<sfeka
? Liubijan! Resljeva častil št, I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu. 18
V te\ lekarni dobivafo zdravila tuđi člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarno in okr. bolniške blagafne v LJubljani.
m
o ■o
■o o
2
C
C
i n
a
a
E a c
a
a.
a
"E a.
i
m
Šivilja
vajena vseh šivalnih del in krojnega risanja, ki ima veselje do trgovine, SO takoj sprejele v trajno službo. Natančne ponudbe na uprav. »Slovensk.
Naroda« pod „dobra moč/2344".
Limonova
esenca 1 steklenica 1 kroao.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczy
LJubljana,   zraven rotovia.
Elteljl
1
z državnim izpitom SO priporoča za
posamezne ure, tečaje in pripravljanje
za izpite. 2289.
Marie-Laaise Knoll,
Knailjeva ulica štev. 9« pritličje.
CM
slovenščine in nemščine popolnoma zmožna v pisavi se sprejme takoj«
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Lepa dvonadstropna
VILA
z velikim vrtom   v L]nbljani9 * se ugodno proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Spreten
Kupi se dofcroohranjen
ir
Ponudbe sprejema upr. »Slov. Nar« 2368
samo dobra računarica, solidna in energična, z dobrimi izpričevali, se takoj sprejme. Stalna in dobra služba. 2374
Predstaviti se je osebno V kavami „CENTRAL", Štefan Blibolič, Sv. Petra nasip.
knjigovodja
vešč  kolonijalnega in žitnega blaga, zmožen slovenščine in nemščine
asssi se Sprejme takoj, aana
Ponudbe ped „Kolonija! 2329" na
upr. »Slov. Naroda«. 2339
Sprejme se takoj 2361
sika
prva moč in
č e n k a
za modistko. Zglasiti se je na Rimski
cesti 6, pritličje desno-
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v Liabljani, fflradišče 4
izvršuje vsa Čevljarska dela do
najfinejše   izvršitve,   kakor tudi
prave gorske in telovatake Čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 128
Deželno oblastvo Kranjske vojnozavarovalnega oddelka pomožnega zaklada za vdove in sirote, okrajno oblastvo Kamnik
spregate t ako i za glavarstvo Kamnik zanesljive In pridne
Mm zastopal oi. Mnike in sslrudmce
proti ngodnlsn in stalnim prejemkom. (Vdovo In siroto po bojevnikih, soproge rezervistov, duhovniki, učitelji In učiteljice Imajo prednost). 2379 Predstaviti se ie treba dop. med 9.—12. In pop. mod 2.-5. uro
V uradni pisarni V Kamniku- Prošnje se pošljejo lahko tudi pismeno.
Vodstvo okr. poslovalnice v Kamniku.
Slovenska trgovska šola v tjubljani
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
Sprejemno naznanilo.
Dvorazređna trgovska šola za dečko.
V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprepame skušnje se sprejemajo v L letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske Šole. — Od-hodno izpričevalo upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
Dvorazredaa trgovska šola za deklice.
V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile alt 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v petek 1. oktobra 1910 od 0. do 12. uro dopoldne. — Pri sprejemu Imajo prednost sinovi in bčero trgovcev In obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke ▼ spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni Ust, zadnje ŠOlskO izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v U. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vstopajo v I. letnik, naj se zglasijo v soboto 2. oktobra 1915, v ravnateljski pisarni ter n- prineso seboj prispevek za učila. — Ponavljalno skušnjo se bodo vršile v petek, 1. oktobra 1915, dopoldne ob 9. uri. — Sprejemne skušnje za i. letnik bodo v soboto, 2. oktobra 1915, ob 8. uri zjutraj. — Redni pouk se prične v ponedeljek, 4. oktobra 1915.
Ljubljana, 1, septembra 1915.
2223 Ravnateljstvo.
pijanska kreditna banka v Ljubljani
Delni šh« tjlavnlca 8,000.000 kron,   n 2530 aPitćBl*jG Vd   UIICcl   Št G V.  2. Rosarrnl fondi okroglo 1.000.000 kron.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
~" • Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun in jih obrestuje po
4V*0/o čistih.
2 % rentnine od vlog na knjižice plača banka
Priporoča nakup srečk za 5. razred IV. c. kr. avstrijske razredne loterijo.
Žrebanje S.  f»S**«*R»«r**m  tlo  O«, novembra
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda: _^      „.       _    „ m
Vi srećka K 40-, V2 srećke k 20-—, 1/4 srečke S 10«—» *;b srečke H 5
Cene za novo vstopivSe Igralce: • im___
1/1 srečka K 200-—, '/2 srečke h 100'—, >/4 srečke b 50*—, -/s srečk« k 25-—.
-— Naročila se vrte najugodneje po poStni nakaacnlcJ
3C
Stran 6
«SLOVKNskj NakUl/*, dne Ti. septembra 1915.
217. štev.
Priporočamo našim g gospodinjam s j
KOLINSKO CIKORIJO
iz edtae slovenske * tovarne v Ljubljani
Telefon ftiev. 16«
Lete 1873. ustanovljene delniški
Telefon Štev. 10.
• e
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — , ..   Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. —
Svež krompir in čebulo
najboljše kakovosti ponujata najceneje
Karel Steiner
Bnnaf XZ51, poštni predal 35.
Telefon 08148.
Anton Schindler in sin Duša] XII, Bendlgasso 11.
Telefon 33456. 2230
Srebra prstan s emajliran .  . .
Srebra prstan, lepo
„ Vlribns nnitU"   • • a *"— Srebrn prstan, lepo emajliran, »Svetova* vojna" s rde Hm ... K 2-30
nSohfitxengra>
k a-—
Da?"  Največja izbira
SANATORIUM • EMONA
ZA • NOTKANJE iN • KIRURG ICNE -BOLEZNI •RJRCDNiSNICA
Uf/ LxJUBL.tJAI\IA • KOMENSKEGA ULICA h \%|
Najboljša in naizdrarejša ——
cjo volno
2117
e e
I
telezen prsten ■ srebrom preoblečen, lepo izdelan K S*—
Železen prstan z 14 ker. zlatom preoblečen in zlatimi robokl K 10*—
IsS telesni krstari z zlatom preoblečen fn Izsekane ite-viike fn podoba . . K II'—
: pni spornu
Najboljše ure ^^^^=
najfinejše svetovne znamke!
kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
3r\. O "d ĆL e rx
Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Švici.
Cenik tudi po pošti gratis.
Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
o
CM
Z
U
Wm
roufl
je dr. Dra!!ea f,!fE£5L", k\ daje sivim in pordećelim lasem njih prrotno naravno in zdravo barvo. Dobi sc svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Stf*moIi
&as*23 kila, jsoJtegs in n:rsžrce vsuli vrst; gleđatiššsie in SosUctco = potrebščine itd. ——r=
vseh vrst in vsako množino
0flP~ kupuje po najvišjih cenah
. GROBELNIK. MESTNI TRG št. 22.
A. & E. SKABERNE
Bajne
umetni in trgovski vrtnar
nanania si. ?. a. ohucstvu, u se nahaja njegov 127
cvetlični salon
samo fod Jraaco štev. 2.
poleg Cevlfarsbega mosta.
Velika zaloga sni vencev.
zieioiaiie šopkov, leacei, trakov itd fj
Zasanja naročila točno.
VMji m Iržal M 131.
Ljubljana, Mestni trg 10
Specijalna trgovino pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo, kakor i
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice. gamaŠe, doko-lemce, snežne kačme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
Otvoritev pisarne.
Vljudno naznanjam, da sem
i otvoril ^^^^=
odvetniško pisarno
v Radečah pri Zidanem mostu.
Z odličnim spoštovanjem
m     dr. Peter Medvešček
odvetnik.
Sil
w3 * ~rr    " i i 11—> ■
3t
m
S'eter cKo%ina
tovarna čevljev
4 cKamp.
v Vršiču, Gorenjsko
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
v Sjuhljani, $reg, nasproti sv. Saboffh mosta.
Vo^dŠJci   CCvT^l   *a m°stvo in častnike se dobe v vsaki množini.
DRAMSKA BA
Centrala v Trsta, podružnice
s Zlvaksa zv.u z Ameriko, n
Sprejema brez ozira
vloge, s določbe
Dunaj«, v Dubrovniku, Kotoru, JKetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko in akredlilri.
katerimi se zamore vedno razpolagati,    K II 0 moratorija ter jih obrestuje po čistih 12