Posamezna številka 2 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 273. v LioDHonl v sredo M 39. novembra 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« velja po losti aa V8.< stran Jogo* slavt|e m v L|ubl|am: sa oelo eto napra) K ?40-— za pol leta ,, • • n 120— za četrt leta „ . . „ 60 — za i u mesec n •« » 20--» Za Inozemstvo oelole no K480*- s Sobotna Izdaja: s Za ue o leio.....K 40 — za Inozemstvo ... „ 80 — £3 Cene Inseratomim Enostolpna pitltua vrsta mali oglasi po K 4'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm 4 ilue po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri več|em naročila popnat. Izhnjn vsak dan IzvzemSl ponedeljka ln 'tuara po pra» nlku ob S. uri zjutra). Seaacna priloga t »titnife XSL mar Uredništvo |4 v Kopitarjevi nlloi itev. 6/IIL ko opisi se ne vračajo; netrenirana plsm se na sprejemajo. Urada. telet- štv. 50. apravn. itv. 328. Oprava je v Kopltarlerl ul.8. — Račun poštne hran, ljubl|anske it. 050 za naročnino ln it, 349 za oglasa, avstr. in čeiKa 14.797, ogr. 26.511, bosn.-haro. 7568. Iz zaKfinfif!n]nefia sHffiora. Dr.DULIBTČ PROTI DVOJNI VRSTI DRŽAVLJANOV. IZ KRISTANOVE DOMEN L. Stiki z Anglijo. V zadnjem času se čedalje bolj opaža, da Anglija skoro v vseb vprašanjih zavzema niši državi neprijazno stališče. Razlogi, ki se navtdno za to navajajo — n. pr. bojazen, da bi Rr.:'ja zopet kdaj našla v Jugoslaviji nevarnega zaveznika na Bal kanu — se nam zdijo bolj plod prevelikega precenjevanja samega sebe nego stvarnega opazovanja. Naj si že bo kakr-koli, dejstvo je, da se od merodajne strani veliko premclo gojijo zveze z Anglijo, kar nam utegne v bodočnosti v še večji meri škodovati nego dozdaj. Kako vse drugače v tem oziru delajo nasi dpccM, Madžarska, Bolgarija in Avstrija. Menda nimamo v Angliji čisto nobene informacijske službe, kajti že celi dve leti se redko sliši, da bi se kak angleški list zavzemal za naše koristi. Nasprotno, ton angleške javnosti je čedalje bolj neprijazen, češ, da je Jugoslavija postala nekak faktor nemira v osrednji Evropi, v katero da je zanesla -»balkanskega duha in metode«. In vendar temu ni bilo vselej tako; ravno na Argleškem je osvobodilno gibanje Jugor-Iovanov svoj čas našlo morebiti najmogočnejši in najradikal-nejši odmev v izobraženem svetu. Zdi se nam, da ima Lujo Vojnovič prav, ko velik del krivde na tem preobratu pripisuje nesposobno, ti na^c diplomacije. Zanemarjati prisrčne zveze z Anglijo, kolikor je to od nas odvisno, je neod-pustljiva opustitev od strani našega zunanjepolitičnega • sora. Anglija, to treba dobro vedeti, je kljub različnim težavam še vedno tista solidna in mogočna velesila, katera je bila, naj tudi v Kalkuti Hindusi prirejajo der—^tracije. Vsled oslabitve Rusije je danes Indija, kar se tiče nevarnosti od zunaj, bolj zavaro-ana kakor le kdaj preje. Me; fotamija s svojimi zakladi nafte, Južna Pcziia Afganistan in Tibet so malo menj kot pod angleškim protekto-ratom. Vse morske poti do Indije so danes porolrt.na v rokah Antrlije, ni se ji bati niti ene druge kolonijalne velesile. Arabske dežele stoje pod angleškim vplivom in kljub vsem težnjam azijskih narodov po neodvisnosti pomenja Anglija na celem Vzhodu .jrvo moralno silo, ki ima v svoji posesti najsvetejša me:ta kristjanov, Židov, budistov in mohamedancev. Dokler se azijska plemena temeljito ne preporodi jo, bo Angina t di ostala zaščitnica pravnega reda in državljanskega miru na Vzhodu. Res je, da so soveroameriške Zedinjene države Anglijo pretekle, kar se tiče gmotnega bogastva, da je Anglija vsled gospodarske oslabitve kontinenta izgubila velik trg za svoje izdelke, vsled česar sa je njena industrija nekoliko zaustavila in se množi brezposelnost, res je, da kolonije zahtevajo čedalje večjo neodvisnost, toda vsi poznavalci Anglije so prepričani, da bo te krize premagala in da bo prišlo do tesnega sodelovanja z Ameriko, do skupne sveto- ne politike celokupne anglosaksonske rase. Anglijo podcenjevati je zelo nespametno. Masprotno — za nas ni nič bolj važnega kako: gojiti tesne stike tudi z Angino, če hočemo pametno izrabljati svetovno politično konjunkturo. Fakt pa jc ravno nanbe: da so naše zveze z Ang^jo najbolj rahle in naši odnošaji do nje najbolj hladni. Tu je nekje velika napaka: t: ^ dvoma jo je iskati v naši diplomaciji. PRESTOLNI GOVOR RUMUNSKEOA KRALJA. Bukarešta, 28. novembra. Danes je otvoril kralj parlamentarno zasedanje. Prečital je prestolni govor, v katerem se veli med drugim: Zbornici sta navzlic tež-kočam vprašanja državne konsolr' cije v zadnjem zasedanju mogli dovršiti svoje delo mirno in z ugodnimi pogoji. Ker je vlada za obvarovanje reda in miru izdala primerne ukrepe, se bodo mogle kmalu ukiniti še obstoječe zadnje izredne odredbe. Odnošaji z zavezniki so čimdalje ožji in prisrč-nejši. Sklenile so se nove zveze s sc. jd-njimi deželami, s katerimi nas druži skupnost političnih in gospodarskih interesov, ■n kar re tiče razmerja do drugih držav, se bodo vzpostavili normalni odnošaji. Belgrad, 29. novembra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je razpravljalo o naredbi gbde proračunskih dvanajstin od meseca junija do konca leta. V prvem odseku je bilo predlagano dopolnilo, naj se uradnikom iz Srbije in Črne gore, ki so služili za časa vojne, računa v pokojnino 6 mesecev več za vsako leto službe v vojni, med tem ko se naj dijakom, ki so služili za čas vojne pri vojakih in ki vstopijo v državno službo, vračunajo vsa leta v službo. Proti temu predlogu jo nastopil v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Ante Dulibic, ki je naglašal, da je predlog nepravičen, ker se z niim ustvarja še večji prepad med enim in drugim delom naroda. Poudarjal je, da je že skrajni čas za odpravo dvojne mere in favoriziranja enega dela naroda. Uradniki so v prečanskih krajih med vojno moralno in gmotno silno trpeli, bili so sumničeni in POGAJANJA ZA REKONSTRUKCIJO KABINETA. Za;r«b, 29. nov. »Novosti« poročajo ir. T>rlgrada: Včeraj so se v radikalnem klubu začela pogajanja za to, da se določijo kandid?ti za ministre. Portfelj minbtrn za agrarno reformo bi dobil v primeru rekonstrukcije kabineta Milorad Vujičič, premet Kosta M'letič, pravosodje Uzuno-vič. Izgleda, da Velizar Jankovic in dr. Laza Markovič ne bosta vstopila v vlado. Ako bi nvntrski predsednik Pašič ne obdržal portfelja zunanjega ministra, bi d.3 mekrati gotovo dobili še er.o minirtretvo. Izgleda pa, da bi bila večina radikalnih poslancev proti taki izprem°mbi. Belgrad, 29. nov. Davi se je ministrski predsednik Pašič razgovarjal s poslanci Stanojevičem, Juričičem in Uzunoviecm o rekonstrukciji kabineta. Radikalni klub bo imel danes ob 16. uri svojo se;o, na kateri bosta poročala ministrski predsednik Pašič in predsednik kluba Stanojevič o vprašanju rekonstrukcije vlade. Belgrad, 29. nov. Vodstvo radikalne stranke je določilo za ministre nastopne poslance: Za ministra za agrarno reformo Milorada Vujičiča, za prometnega ministra Kosto Miletiča in za pravosodje Uzunoviča. Zagreb, 29. nov. »Večer< poroča iz Belgrada, da je podal danes minister za vere Milivoj Jovanovič ministrskemu predsedniku svojo ostavko, v kateri navaja, da ga je prisilila k ostavki bolezen. KRALJ PRIDE V ZAGREB. Zagreb, 29. nov. »Večer« poroča iz Belgrada: V prvi polovici decembra pride kralj v Zagreb, kjer bo ostal nekaj časa. DR. MARKULIN NOSILEC LISTE HPS V ZAGREBU. Zagreb, 29. novembra. (Izv.) Nocoj se je vršil sestanek meščanskega odbora hrvatske ljudske stranke, na katerem se je razpravljalo o bodočih cl " - "h volitvah v Zagrebu. Za nosilca k*nd'difue li-to hrvatske ljudske stranke je določen dr. Markulin. APEL MIRIDITOV, Belgrad, 29. nov. Predsednik miridit-ske republike Marko Gjoni je poslal svojemu ministru za vere profesorju Aši.ai nastopno pismo z naročilom, naj v smislu pisma napravi korake. Pismo se glaii: Prizren, 25. nov. V času, ko so nahaja enten-tna komisija, katero so zahtevali v Ženevi miriditski delegati, v Tirani, da da popolno svobodo narodu, manifestiramo svoje :":elje in zahteve. Tiranska vlada dela z vsemi močmi na to, da bi iztrebila krščanstvo na severu in da bi pokazala vsemu svetu, da Miriditov ni. Prosim vas, da napravite korake pri papežu, pri poslaniški konferenci in pri zastopnikih vlade v Belgradu in da sprožite v časopisju vrašanje, ali se na-h. ja mari ententna komisija zato v Tirani, da zahteva od nje muslimanska vlada pravico, da sme zatirati krščanski narod. Ali je znano poslaniški konferenci in zvezi narodov, da turška vlada v Albaniji stremi po tem, cla bi se Iztrebil krščanski narod v Severni Albaniji? V tem težkem položaju preganjani, gmotno pa so bili pognani na beraško palico. Zato zahteva, naj se predlog raztegne na vso državo in da naj se v službeni pragmatiki ta zadeva pravično uredi. Ker so proti temu predlogu nastopili tudi drugi govorniki, med njimi Fehim Kurbegovrč in Svetislav Popovič, je bil predlog končno odklonjen. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Na sinočnii seji zakonodajnega odbora se je razpravljalo (udi o upravi državnega imetja Belje. Ob tej priliki je zahteval posl. dr. D u 1 i -b j č , naj vse šefe uprave imenuje finančno ministrstvo in je ravnatelj imetja, s katerim tvorijo skupno ravnateljstvo imetja. Predlog je bil sprejet. Poročevalec finančnega ministrstva je predlagal, naj se odvzamejo patronatom in drugim vsa cerkvena prava. Proti temu predlogu so bili Ysi govorniki ter je bil predlog umaknjen. apeliramo v imenu svojega naroda z vsem zaupanjem posebno na papeža in zahtevamo njegovega varstva pred brezprimerno nepravičnostjo, ki jo vedno kaže napram nam tiranska vlada. NEODVISNI SLOVAŠKI KLUB. Praga, 29. nov. Župnik Hlinka je osnoval z 11 slovaškimi poslanci »Neodvisni sir ,-aški klub«. Hlinka je izjavil, da je vzrok ustanovitvi tega kluba vprašanje konfesionclnih šol na Slovaškem in da pri ustanovitvi tega kluba niso bile merodajne zahteve po avtonomiji Slovaške ter da novi klub ne bo tvoril načelne opozicije. Neodvisnost kluba ne pomeni, da hoče klub zavzeti nssprotno stališče stališču češkoslovaškega edinstva. SLOVAŠKI POSVETOVALNI KOLEGIJ PRI ČEŠKI VLADI. Praga, 29. nov. Pretekli teden so se vršila v Pragi posvetovanja slovaških strank. Na njihovo željo se bo dne 1. decembra pri ministrstvu za upravo Slovaške ustanovil posvetovalni kolegij. PRIDELEK SLADKORJA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 29. novembra. (Izv.) Pridelek sladkorja v Kampanji 1920-21 znaša 7 milijonov 172.394 meterskih stotov, to je za 2 milijona več kot prejšnje leto. UKRAJINSKA VSTAJA. Lvov, 29. novembra. (Izv.) Dve tretjini ukrajinskega ozemlja vzhodno od Dnje-pra je izpraznjenega od boljševikov. Dve boljševiški armadi sta popolnoma poraženi in za nadaljni boj nesposobni. Kodanje, 28. novembra. Listu >Ber-lingske Tidende« se poroča iz Helsingforsa: Število Ukrajincev, ki se bojuiejo proti boljšsvikom, se ceni na en milijon mož. Boji so izredno ljuti. Pri osvojitvi Žitomera so obelili 3000 boljševikov in jih mnogo postrelili pri pouličnih bojih. Ukrajinci so pripravljeni na večmesečni boj. Podolsk je razglašen kot ukrajinsko glavno mesto. Ljuti boji se vrše za Kijev, ki so ga obkolili Ukrajinci. WASHINGTONSKA KONFERENCA. Washington, 29. novembra. Zastopniki devetih sil so sprejeli sklep, v katerem se zavzemajo za to, da se 1. januarja leta 1923. ukine privilegij tujih narodov na Kitajskem, po katerem imajo posebne upravne organe in poštne urade. Samo zastopnik Japonske je stavil pridržek glede roka in izjavil, da bo prej povprašal svojo vlado. Dr. SCH0BER 0 BURGENLANDU. Dunaj, 29. nov. Na današnji seji zunanjega odseka je zvezni kancelar dr. Schober poročal o svojih po odsekovi seji dne 10. nov. nadaljevanih prizadevanjih, izpopolniti beneški protokol s takimi določbami, ki bi mogle zajamčiti svobodno ljudsko glasovanje na šopronjskem ozemlju. Zvezni kancelar je izjavil, da, čeprav glede čet, ki bodo po odhodu mažarskih organov opravljale varnostno službo, še ni došlo nobeno oficielno obvestilo avstrijski vladi, vendar odgovor poslaniške konftfr renče avstrijskemu poslaniku v Parizu, v, katerem je veleposlaniška konferenca docela pritrdila avstrijskim željam, kakor tudi poročila, katera je kancelar prejel od zastopnikov sil na Dunaju, govore za L<\ da bodo že v najkrajšem času namc.-,t» mažarskih čet in orožnikov prevzele angleške, italijanske in francoske čete službo na glasovalnem ozemlju. Glede prevzetja Burgenlanda razen plebiscitnega ozemlja v avstrijsko upravo je poročal /.vezni k*n-ccl_r, da se je zasedba dosedaj vršila bre< dogodkov in žrtev in da bo, ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, ves Burgenland razen šopronjskega ozemlja že v kratkem sprejet v avstrijsko upravo. LAKOTA V RUSIJI. Moskva, 29. novembra. Naneen objavlja poročilo, ki veli: Nove vesti, ki ,r a iiK prejel iz Saratova, Samare, Simbirska, Ka-zana, Ufe, Orenburg« in Kirgiške rerubll-ke, kažejo strahovito sliko grozne lakote. Resnične razmere so mnm/c hujše, kskofl so pričakovale naše nnihujše domneve. Moskva, 29. novembra. Položa' strada-Jočih v caricin. guberniji se slabša od dne do dne. V otroških domovih otroci tr- tokrat po pot dni ne dobe nobene hrane. ^ vsej guberniji strada 38.000 ljudi, nevštov-ši mestnega prebivalstva. V orenburšld vn* bemiji strada 25.000 ljudi. Vsak dan jih umrje več za lakoto. NOVI BANKOVCI NA RUSKEM. Moskva, 29. novembra. (Izv.) Sovjetska vlada bo izdala nove bankovce kot zakonito plačilno sredstvo za vso Rusijo. Vlada bo jamčila z vsem svojim premoženjem in dohodki. Novi rublji s<* bodo zamenjali s dosedanjimi v razmerju 1 :10. Delavska zbornica. V modernih državah, kjer imsjo vsajj nekoliko smisla za socialno politiko, se pojavlja čim daljo glasneje klic po delitvi ljudskega zastopstva v čisto politi, čen parlament in v socialno* politični parlament. Politični parlament naj bi razpravljal in sklepal o čisto političnih vprašanjih (vnanja politika itd.), socialno-politični ali gospodar ki parlament pa naj bi obravnav;1.] gospodarska in v prvi vrsti stanovska vprašaujrt. Mnogi stanovi, ki r'so podrejeni neposredno državni upravi, ampak se prištevajo k takozvanim svobodnim poklicem, imajo že svoje stanovske organizacije s svojo po zakonu določeno kompctenco v jako važnih stanovskih in tudi javnih zadevah. Stanovsko organizacijo imajo odvetniki in notarji, imajo zdravniki, imajo jo trgovci in obrtniki. Te u.-fanove so sa tekom let zelo izpopolnile in čeprav vsled pomanjkljive eocialnopolitične zakonodaj« še ne odgovarjajo svojemu namenu v polni meri, moramo vendar priznati, da so dosegle iz lastne moči, in sicer ravno zato, ker so organizacije, mnogo dobrega in koristnega za sveje člane. Med proste in svobodne stanove pa spadajo v današnji demokratični dobi poleg že omenjenih skupin tudi privatni nameščenci in delavci. Tudi ti so državljani kakor vsi drugi, ki imajo polno pravo na dvojno zastopstvo: na politično v parlamentu in na posebno stanovsko zastopstvo v svoji zbornici. Kakor more biti član odvelniške aH zdravniške zbornice samo odvetnik ali zdravnik, tako more biti član delavske zbornice samo delavec, brez rsr.like, ali je duševni delavec t'i pa ročni. In kakor si odvetniki, zdravniki in trgovci svoje stanovske zastopnike volijo po zakonitih določilih iz svoje sredine, tako naj si tudf delavci svoj zastop prosto volijo in izročo varstvo svojih interesov roke tistih, katerim zaupajo. Tako bi mislil človek, da mora biti v. demokratični državi. V demokratičnih državah je tudi res tako, v demokratskih pa je drugače. Ker naša država ni demokratična, ampak demokratska, zato je naša vlada v svoji modrosti sklenil?, da delavske zastopnike za delavsko zbornice — imenuj el Vlada ne vpraša delavca, ali komu -zuupa ali ne zaupa, ampak po voja- gko-kratko ko i a n d i r a , komu mor1 delavec zaupati! Za delavsko zbornico v Sloveniji je torej demokratska tvrdk? Ribnikar et Kukovec delavske zactoprike imenovala. Delavske zastopnike? Ko bi to bilol Verjeli bi, če ne bi tvrdke predobro poznali. Mi jo poznamo kot specifično demokratsko agenturo in zato se osmelimo dvomiti, da bi bili v delavsko zbornico baš od te tvrdke imenovani zastopniki res delavski zastopniki, čeprav so delavci. So žal i bog tudi med delavci taki, ki hočejo reje služiti demokratski gospodi kakor pa svojemu stanu in svoiim stanovskim interesom. Zato moramo proti imenovanju zastopnikov v delavsko zbornico odločno prote tirati v imenu demokracije in še odločnejše protestirati proti imenovanju c eb, o katerih nimamo nobenega jamstva, da os uživajo zaupanje onih, katerim je delav. -bomiee nr.^erjena Stanovske organizacije morajo biti stanovske in ne politične. pnntl£r?p -f Na krivem potu. »Vesnik«, list za eerk'eno politiko, gla ilo srbskega sveče-niškega udruženja, objavlja uvodnik »No-va naloga naše cerkve« (14. novembra 1S21), v katerem označuje za prvo nalogo pravoslavne srbske cerkve, da »v svojo krilo vrne vse one, ki so bili njeni, pa so bili od r;e bodisi s silo bodisi na miren način odtrgani.« S tem meni list, »da se bodo omenjeni bratje pornili tudi srbstvu in bodo vzljubili svoio novo jugoslovansko do-.ovino.« Ta naloga, domneva člankar, gospod Vujič, ne bo težka. Ako so ce mnogi Čehi in rrdknrpat ki Rusini »povrnili v sveto pravo~1avi°e«, se bodo pač dali še lažje pridobiti li Jugoslovani, kateri o bili od pravoelavja »odtrganih. Ta akcija se seveda ne sme, kakor pristavlja člankar, raztegniti na one, ki niso bili nikoli pravoslavni, ker bi se to ne vjemalo z zra-no miroljubnostjo srl ':ega prave slavja. ? .1 da nam Vuiic re pove, na koga on pravzaprav misli, kajti njegovo namigava-nje na »južne kraje« le preveč ne'asno. Mi bi se s tem člankom ne pečali, ker se v interesu verske-ga mini načeloma ročemo spuščati v zadeve bratske pravoslavne krščanske cerkve, toda be'?mo se, dn ima člankar v mislih propagando med prebivalstvom, ki bi tako pro* a^a^rio smatra1') za po~egan'e n° svobodo vesti in verskega prepričanja. V južnih krajih so bolgaro-fili, ki so itak pravoslavni, in muslimani, med 1 terimi bi pravo-lavna propagsrd i ra^-nela verski boj, kateri bi bil vse kaj drugega nego korMen za naše državno >n narodno edinstvo. Če a g. Vujič misli more' 'li na unijate, mu moramo odločno povedati, da se nahaja pn krivi noti. Vsa čast zaslugam pravoslavja za narodno stvar srbstva, toda danes se nahajamo v večken-fesionalni jugoslovanski d'.::a\i, v kateri so vse vere enakopravr e in vsaka v *vo!em delokrogu po«pešuie narodno misel na edino pravi moralni podlagi. Srb~ko propagando s pomočjo pravoslavja pa odločno odklanjamo in svečeniškemu uc>',,r™ru toplo priporočamo, naj se rajši prizadeva za prijateljsko - merie 7. drug!roi krščanskimi cerkvami pego da v nasprotju z duhom ustave propagira zastareli cezaro-papizem. 4- Pašič in radikali. Na kritični seji radikalnega kluba so baje sklenili naj ima Pašič popolno svobodo ukreoar'"«. kar misli, da je prav. »Epoha« od 29. i m. pa javlja, kako je treba to svobodo razumeti. On ne sme delati, kar hoče, ker so mu dali točno fomulirane pogoje za obnovitev koalicije z demokrati, pač pa ima popolno svo1 odo v metod, h in v taktiki, kako naj doseže izpolnitev teh pobojev. Pogoji, ki jih je sestavil radikalni klub in izročil Pašiču z naročilom, da jih iznelie. pa »o sledeči: reforma notranje politike, UTriitev financ, socalno in kmečko zavarovanje, enostavnost državne uprave in — risum teneatis? — revizija javne morale! 4- Iz pogajanj med Davidovičem in Stanojiviiem. Ako smemo verjeti poročilu »Pravde« o poteku Imenovanih pocafanj, sta ta dva gospoda sklenila rlede novih ministrov, »da se delegira ju l judi, ko ji če imate vere jedan u drugog i koji če raditi stvarno.« — S tem je rečeno, da je vladalo med dosedanjimi ministri »najlepše soglasje« in da so bili vsi dosedanji radi-kalno-demckratski ministri »najboljši strokovnjaki«! Ali ne? Tako sodiio radikali in demokrstji o svojih l°stn'h možeh. + Demokratski vladni program. Belgrajski listi obširno poročajo o seji demokratskega kluba, na kateri so nadaljevali deb'to o vladni politiki. Najobširneje so razpravljali o finančnem položaju, zlasti gledo 100 mi'jonskega kredita (v dinarjih) za doklade uradnikom, upokojencem in invalidom za mesece november in december. Demokratje bodo glasovali za zahtevani kredit. Glede sestave nove v'a-de in pogojev za nadaljnl obstoj radikalno-demokratske koalicije je Davidovič predlagal, da snrejme klib sledečo zahteve: rešiti se mora državni proračun, zakon o glavni kontroli (najvišji račun ki dvor), o državnem svetu (najvišje upravno sodišče), zakon o razdelitvi države na oblasti, zakon o rr npravi oblasti, kmečka zakonodaja na podlagi resolucij zadnjega demokratskega kongresa, uradniški zakon in n^zadnie vol'1"! z^kon. Potem bodo demokratje zahtevali. naj se zasede .-esto vnanjega ministra. Ker pa bi radikali dobili na ta način 1 portfelj več, bi morali demokrati dobiti tudi še 1 portfelj. Za kontrolo vod tva vnnnje politike naj se osnuje poseben vnanjepelitični odbor in vnanj ralitični krmite ministrov, v katerem naj bi sedeli: t vedikal, 1 demokrat, 1 musliman in 1 Slovenec. Za pobijanje korupcije bodo zahtevali likvidacijo vseh afer. — V svojem razgovoru z Aco Stano-jevioem pa je g. Davidovič omenil tudi izenačenje kazenskega in meščanskega zakonika. — To je program najmar' za 100 let. Take dol^o pa radik°1no-demokr3tska koalicij? ne bo živela. Kar so demokratje sklepali, je vse skupaj pesek v oči za »pre-čan ke« nedolžne b^cke, ker srbiianski demokratje se takim tiradam že zdavnaj smejejo, radikali jim pa sploh nikdar verjeli niso. 4 Drago posojilo. Finančnega ministra Kumanudija je spremljala na lipovem potu za posojilom v London in Pariz cela vrsta uradnikov, seveda vsi »struč-njaci«. Ed„n teh »~trck"'-"!-1- v« je pred nekaj dnevi »vnovčil« šele en del svojih dnevnic, in že ta znaša 11.000 francoskih frankov. Da tudi ostali »stručnfaci« s Ku-manudijem vred ne bede zahtevali samo enega groša na dan, je jasno. Vnanje ,jo-sojilo bo torej precej drago — če "a bomo sploh dobili. To je pa postranska stvar; glavno so dnevnice za komisijo. -f Med Italijo, Francijo ln Anglijo. 2e precej časa obstoja med Francijo in Italijo neka napetost, ki se je že pred me- seci pokazala v obliki vehementnih proti-francoskih demonstracij in dejanskih napadov na razne francoske predstavitelje v Italiji. Najnovejši škandal pa je povzročil posebni dopisnik »Stampe«, ki je 25. t. m. iz NVashingtona poročal, da je Briand na tamošnji konferenci ostro napadel Italijo, ker je njen delegat Schanzer v nasprotju z Briandom priporočal misel razorožitve na kopnem. »Stampa« je o tem poročala dobesedno: »M. Briand, ves rdeč, se obrne proti M. Schanzerju in mu stavi vprašanje: Kateri so vaši sovražniki? Imenujte mi enega! Schanzer, ki ni hotel omeniti Jugoslavije, s katero je Italija sklenila mirovno pogodbo, je molčal. Briand pa je s podvojeno razburjenostjo nadaljeval: Vi se zavzemate za razorožitev, ker niste zmožni vzdrževati armade, a ne vsled ljubezni do miru. Vi hočete zmanjšati svojo armado, ne ker si želite razoroženja, marveč zato, ker se vaša armada nahaja v stanju razkroja. Vaša razorožitev je plod moralnega razpada italijanske armade.< — Dasi je bilo že iz početka skrajno neverjetno, da bi bil Briand rabil take besede, je italijanska ulicfl to priliko takoj izrabila za nedostojno demonstracije, kakršne so mogoče samo v domovini fašizma. Sicer pa je Schanzer sam to vest odločno demen-tiral. To pa na celi stvari ni interesantno. Interesantno je, da italijanski listi cel čas, ko traja vvashingtonska konferenca, Francijo neizmerno napadajo. Še bolj zanimivo pa je, da je v istem času vodja angleške zunanje politike, lord Curzon, v svojem govoru v Londonu na nekem banketu s skrajno uljudnostjo grajal Briandovo stališče v Washingtonu, češ Francija se zastonj boji Nemčije in se zato brani razorožitve; njej naj zadostuje pomoč Anglije in Amerike ter celega sveta, ki ne bo dopustit novega krvoprelitja. Tudi to morebiti ni brez pomena, da je poročilo »Stampe« prišlo preko Londona. Francoska žur-nalistika sodi, da ima antifrancoska propaganda v Italiji svoje korenine v angleški politiki, ki po svojem znanem zgodovinskem receptu ne trpi premoči nobene velesile na evropski celini in se v to svrho poslužuje enostavnega sredstva, da ščuje italijanski nacionalizem proti svoji lastni zaveznici. To je menda tudi najgloblji vzrok, da je Anglija v albanskem vprašanju zavzela protijug o slovansko stališče. Ne iz nasprotstva do Jugoslavije, ampak da podpre Italijo. Tako moramo zdaj mi nositi posledice angleško-francoskega spora, ki izvira iz bojazni Anglije, da Francija ne dobi v Evropi hegemonije. Francoski listi pa poudarjajo, da se Franciji očitajo po krivici nameni, katerih nima. Francija rabi močne armade, da se ne ponovi to, kar se je zgodilo leta 1914., ko so Nemci preplavili Belgijo, ne da bi Anglija posegla vmes, dokler ni bilo že prepozno. Svetovni mir je mogoč le, če Anglija in Amerika skleneta s Francijo zvezo in ji zasigurata potrebno pomoč v slučaju novega napada; ravno tega pa Anglija noče storiti. — Navzlic vsemu temu pa ostanejo vezi med Anglijo in Francijo prisrčne, ker druga drugo neobhodno potrebuje. 4- Položaj v Albaniji. Mednarodna komi-ija v Albaniji poroča Zvezi narodov, da so albanske vladne čete zasedle Oroši, jugoslovanske čete pa se nahajajo na črti, ki teče vzporedno z Drinom in preseka Lurijo. 4- Poziv Wranglovcem. Bivši poveljujoči general Wranglove armade, Slasčev, »Miss Lidija more misliti kaj takega...!« Orso je prebledel '"kor smrt. »Ne, gospod della Rebbia,« je rekla in ga prekinila. »Vem, da ste plemenit človek, poln časti: Vi sami ste mi pravil", da v vaši deželi ni mnogo ljudi, ki poznejo maščevanje razen preprostega ljudstva ... in še to vi imenujete dvoboj svoje vrste « »Vi torej mirite, da sem zmožen, da postanem ne^c! še ubijalec?« »Ko vam že govorim o tem, gospod Orso, vedite, da ne dvomim o vas; in to sem vam povedala, je nadaljevala s po-vešenimi očmi, — »sem vam povedala zato, ker sem razumela, da morate imeti ob povratku, ko vas L;do morda obdali barbarski predsodki, človeka, o katerem veste, da vas ceni radi poguma, s kakršnim se jim boste ustavljali. — Pojdi-va,« je rel^a in vstala, — »ne govoriva več o teh hudih stvareh, povzročajo mi glavobol; sicer je pa tudi že pozno. Mi boste zamerili? Lahko noč.« Ponudila mu je roko. Orso jo je ve3 zamišljen in prevzet stisnil. »Gospodična,« je rekel, »ali veste, da so trenrt!:i, ko o v meni vzbuja nagon te dežele. Včasih, kadar se domislim ubogega očeta ..., tedaj me obidejo grozne misli. Hvala vam, za vedno sem jih rešen. Hvala, hvala!« Hotel je nadaljevati. Toda miss Lidija je spustila na krožnik čajno žličl.o in ropot je zbudil polkovnika. »Della Rebbia, jutri ob petih na lov! Bodite točni!« »Da, gospod polkovnik.« poživlja Wranglovce, ki se nahajajo v Evropi, naj se vrnejo v Rusijo in se pokore sovjetski oblasti. Poziv sta podpisala tudi bivši šef wranglov:ke artilerije, general Molkovski, in bivši \vrangloski poveljnik mesta Sevaslopola, polkovnik Gilbiech. 4 Washingtonslca konferenca. Har-ding je sprožil misel, naj bi se konferenca izpremenila v nekakšen stalni mednarodni institut za vzdrževanje svetovnega miru. Dočim so vse velesile v načelu s tem soglasne, Francija slejkoprej ugovarja, da bi se pozvala na konferenco tudi Nemčija. — Kar se tiče kitajskega vprašanja, nameravajo velesile poslati na Kitajsko ^osebno komisijo, ki naj ugotovi, so li justične razmere na Kitajskem take, da bi se mogle velesile odpovedati eksteritorialnim pravicam svojih podanikov. — Proporc i;lede na maksimalno število vojnega brodovja, ki bi ga smele vzdrževati Amerika, Anglija in Japonska, se še ni definiUvno določil, ker Japonska slejkoprt-j zahteva več'" tonažo, nego jo je predložil Hughes. — Amerika zelo pritiska na velesile, da sprejmejo njene predloge in načrte. — Zdaj ko je Briand iz Washingtontt odpotoval, se splošno z veliko gotovostjo trdi da pride v Washingtnn Lloyd George. 4 Anglija hoče nasesti Cicilijo? Glasom t-iue pogodbe med Francijo ln ke-malisti so tranc/-!- čete evakuirale Cici-cijo. Pri tej priliki i« »Matin« objavil sen-začno vest, da Anglija na Cipru zbira čete, da jih odpošlje / vojno ladjo v Aleksandre-to in Merzino, ki'-r n"l M se Angleži izkrcali in oba kraja zasedli. Angleška vlada zdaj to vost kategorično dementira. Fakt pa je, da je angleška vlada posl-Ta v Pariz že drugo noto, da pogodbe med Francijo in kemalisti ne priznava in pričakuje druge rešitve orientalskega vprrš >?" ki bo varovala zlasti interese Anglije v Meze^ota-miji, da je ne bi kemalisti ino^li napasti. Stradaj v Jugoslovansko dijašt/o v Češkoslovaški, ki je bilo prisiljeno, da je nadaljevalo svoje študije v inozemstvu in se je podalo na Češko, strada. Ze v enem članku iz Prage smo pojasnili položaj našega dijašt-va. Dne 21. julija 1921 je izšla naredba ministrstva za prosveto, ki razglaša, da se za prihodnje šolsko leto izenačijo štipendije cele kraljevine. Dijaštvo je vložilo prošnje, toda še danes niso rešone in naše dijaštvo je brez vsakih podpor. Dvojna mera, ki jo je delila vlada pri podeljevanju štipendij, je bila že sama na sebi nečedr.a zadeva. Sedaj pa dijr"tvo iz prečanskih pokrajin še te dosedanje podpore ne dobiva, pač pa je finančni minister predlagal, da se dovoli z ozirom na visoki kurz franka jugoslov. dijakom v Parizu, da dobe franke po državnem kurzu. Opravičeno se je finančni odsek zakonodajnega odbora temu predlogu uprl. Z vprašanjem izenačenja štimpendij seje obravnavalo na to v fin nčnem ministrstvu, toda kaj so tam sklenili zastopniki 1'inačnega in prosvetnega ministrstva, je ostalo prkrito. Vlada no smatra za potrebno, pojasniti širši javnosti, kaj je v tem vprašanju sklenila. Najznači'nejše pa je dejstvo, da se ravno centralisti, ki imajo vedno polna usta o dobrotah in potrebi centralizma, dosLJao ustavljajo izenačenje štipendij za dijake iz cele države. Dosedaj je imel samo en del dijakov privilegij do drž. visokih štipendij brez jamstva, al tudi študira, drugi pa, ki so marljivo študirali, so pa imeli privilegij stradanja. Znano nam je, kako kako se je postopalo napram našemu visokošolskemu dijaštvu, ki študira v Parizu. Vlada je videla v njih dvojno vrsto državljanov. Praška »Zadruga akademičara iz bosne i Hercegovine« ugotavlja rl;deče: Ministrstvo zdravja je delilo štipendije po 1600 kron mesečno. Ministrstvo prosvete po 900 kron mesečno. Razen tega so dobivali njuni štipendisti še dodatke za izpitne takse, obleko in druge potrebe. Pokrajinska uprava v Zagrebu je dajala štipendije mesečno po 900 krcn z dodatki. Dijaki iz Vojvodine so dobivali od ministrstva prosvete po 900 K. Dijakom v Švici pa po 450 švic. frankov; to se pravi, da dobi en štipendist v Švici toliko kakor 20 dijakov iz Bosne in Hercegovine, ki " 'o v češki. Dijaštvo iz najsiromašnefš!h krajev kakor iz Dalmacije, Slovenije, Rosne in Hercegovine je dobivalo 250 do 300 dinarjev, kar znaša 200—300 čsl. kron r,.esečno. Če ni to separatizem, na ne vemo, kaj je potem sploh separatizem. Vrhts"a pa slov. dijaštvo sedaj snleb ni dobivalo podpor, tako da se je začela javnost bratskega češkoslovaškega naroda za n"še dijaštvo brigati in zbira podnorno društvo m slovenske všsokolce v Pragi orispev'. 3. da jih reši največje bede. Tej vladni korupciji mora biti že enkrat konec in iz finančnega ministrstva mora enkrat za vselej izginiti protekcija za gotove prrodiee. Vladni separatisti, operite že vendar ta madež s sebe, ki dela vam in žal celi državi sramulo v inozemstvu! Cclomba. » Prosper Mčriinče. — Poslovenil —5—. (Dalje) Zat'^3 besede je govoril z značilnim poudarkom. Korzičanom se ne brka prav posebno, kdor iih .-ponvnja njih pripadnosti k veliki narodnosti. Biti hc>'o naro^ za se in zahtevo dosti dobro opravičujejo s tem, da se j s oklepajo. Orso je malo prizadet odvrnil: »Mislite morda, gospod prefekt, da mora Korzičan služiti v L ar reški voj:kI, čc naj postane časten član človeške družbe.« »Ne, gotovo ne,« je rekel prefekt, »tega nikakor ne mislim. Govorim le o nekih navadah te dežele; nekatere so take, da bi jih deželni upravitelj raje ne videl.« Naglasil je besedo navade in dal pri njej svojemu obrazu tako resen izraz, kolikor ga je mogla njegova osebnost spraviti skupaj. Kmalu na to je v tal in odšel z obljubo v žepu, da miss Lidija obišče njegovo gospo. Ko jo odšel, je miss Lidija začela pogovor: »Prav je, da sem prišla sem na Korziko, da dobim pojem, kaj je to prefekt. Ta se mi zdi še do:>ti prijazen.« »Kar mene zadeva,« je povzel Orso, »bi tega ne mogel trditi. Zdi se mi s svojim od važnim in skrivnostnim izrazom dosti čudaški.« Polkovnik je ie več kakor dremal. Miss Lidija se je ozrla proti Orsu in mu | rekla tiše: »Meni pa se ne zdi, da bi bil tako j skrivnosten, kakor mislite vi. Zdi se mi ' celo, da sem ga razumela.« »Gotovo, zelo bistrovidni ste, miss j Nevil. Če pa ste zasledili v pravkar govor-! jenih besedah kak pomen, ste ga očividno položili vanje vi sami.« »To je stavek grofa Mascarille, gospod delal Rebbia, verjamem; toda... ali hočete, da vam pokažem svojo bistrovidnost? Kos ča-ovnice „em in vem, kaj ljudje mislijo, da sem jih videla le dvakrat.« »Moj Bog! Vi me plašite. Če znate brati moje misli, ne vem ali naj bom vesel ali žalosten.« »Gospod della Rebbia,« je zardevajoč nadaljevala miss Lidija. »Poznava se šele nekaj dni; toda na morju in v barbarskih deželah — upam, da mi boste irraz oprostili — v barbarskih deželah postanejo ljudje med seboj prej prijatelji kakor med i svetom ... Tako se torej ne čudite, če vam I kot prijateljica govorim o nekoliko bolj zasebnih stvareh, v kakršne bi se tujec pravzaprav ne smel vtikati.« »O, ne govorite tako, miss Nevil; prvo | mi je bolj všeč.« »No, debro, gospod. Povedati vam moram, da se ml zdi, da sem dojela —■ ne da j bi jih hotela izvedeli — vaše skrivnosti in te me žaloste ter mučijo. Poznam nesrečo, gospod, ki jo Jela vašo rodbino. Mnogo sem slišala o maščevalnem značaju vaših sorojakov in njih nc":nu maščevanja... Ali ni glavar naiJgaval na to?< Dmw$ novtee. — Smrtna kosa je na Koroškem dne 27. nov. položila v grob Marijo Ilavnik, mater g. drž. sodnega svetnika dr. Ožbolta Ilavnika v Št. Lenartu v Slov. goricah. Pokojna je bila blnga duša in vedno zvesta, navdušena Slo\enka. Po nesrečnem plebiscitu bi se bila mogla preseliti v svojemu sinu, pa ni hotela zapustiti svoje rodne grude, zlasti ker je biln prepričana, da zašije koroškim Slovencem £o lepša zarja. S tem upom je legla v grob. Naj v miru počival — Praznovanje 1. decembrr. Minister za notranje zadeve je odredil, da i na dan 1. decembra t. 1. počivati J Jo v državnih urarlpi in ^ ':lne. — Čudne so razmere v naši Jugoslaviji. Pod tem naslovom piše amerik. -ka •dŠdinost« o plači naše slovenske duhovščine: «Vsaka dekla ima večjo plačo kot duhovnik. Saj ji človek privošči, pa kaj, saj je duhovnik ne more plačati, pa Pna eara manjšo plačo, kakor se zahteva za deklo. Evo: Poglej «Slovenca« štev. 227, strem 3, Socialni vestnik: Sklepi poscLke zveze: Kuharica 5C0 do 550 kron mesečno. Sobarica 400 kron. Navadna si ikinja 360 kron. Poleg tega tudi hrano in osk.-o. Kaplani po 12 letnem študiju in s.tra-_nju 100, oziroma 85 kron mesečne pteče z dra-ginjsko doklado 585 kron brez hrane in druge oskrbe. S to plačo naj shaja ali pa pogine. Plačati mora s to plačo hreno, perilo, strežkinjo, razsvetljavo itd. O temno-ra, o moreš 1 Župnik pa ima 200 kr«.n Ma-če mesečno, poleg tega draririsko doklado 500 kron. Skupaj 700 K mesečno brez hrane in vse oskrbe. Od tega naj da 550 K kuharici, 400 K pa dekli itd. Tako se nam godu Mi poginjamo in tisti, ki krmarijo, se pa mastijo pri bogatih koritih. Nekateri duhovniki pa še niti teh plač ne dobijo.« — Na Brezjah sta bila 28. i. m. opoldne poročena g. bančni podravnatslj Tran Skušek in pošina uradnica Zofija Gabri-jelčič. Slovenski napitnici je sledila jaoon-ska in kitajska. Plas sicer ni bil na vsoo-redu, vendar je zaplesala pristna Japonka v njenej domovini običemi ženitbeni ples, pri katerem plesalka posnpma čoln na morju, v katerem noj ^ vozita ncvonoia-čenca proti pristanišču sreče. T'"a \abi pevec, ki posnema sl^včkov gl.~3 -■» katerem se ravnajo vse kretnje plesalke. — Slavček velja Japonce^. za nosilca sreče. Na Brezjah je morabi bi M plesalka čoln in slavček. Povedala je, da na Japonskem pleše samo ženska in ti vsslei poedina, ne v porih. Možak ne pleše nikdar. Pač nadomešča godca s tem, da daje takt plesalki. Japonske pesmi so tužnoga značaja kakor jugoslovanske. — Preska—Medvode. Koncert Pev. ods. kat prosv. društva se ne bo vršil 4. decembra kakor je bilo poročano. Radi razširjajoče se bolezni se preloži na nedoločen čas. — Odbor Pev. — V dobi socialnega poverjeništva za Slovenijo in ministrstva za socialno politiko se je v državi SHS zgodilo to-le: Invalid K. ima kajžo in 8 otrok, ki jih mora sam preživljati. Je 90 odstotkov delane-zmožen revček z leseno nogo in zlomljenim hrbtiščem. Dobil je končno trafiko, ki je v prvi vrsti namenjena invalidom. In tolkel se je skozi življenje, da mu ni bilo treba z lajno po svetu. Pa zahotelo se je večkratnemu miljonarju po trafiki. Našel je vzrok, da se je ubogemu K. odvzela trafika in oddala brez nadaljnega miljonarju, ki ni okušal proze vojske, Lr.a pa mesto 90 odstotkov delanezmožnesti 1000 odstotkov jugoslovanske demokratske zavednosti in šteje milijone. Če spada Cerknica pod soc. poverjeništvo in ministrstvo za soc. skrbstvo, tedaj g. Ribnikar in g. dr. Kukovec, dvignita sel — Radovljica. Pri volitvah v krajni šolski svet radovljiške 8. razrednice je zmagala SLS z svojimi kandidati za vse štiri všolane občine. — Srečke kola Jugoslovanskih sester. Ker se je rok žrebanja srečk i .' prosimo vse one, ki imajo srečke Kola Jugoslovanskih sester v razpečavanje, dc iste obdr"-> do roka, ki bo pravočasno objavljen v časopisju. — Odbor Kola J. S. — Is poštne prometne službe. S 1. decembrom t. 1. se uvede na progi Domžale —Celje prevažanje pošte z avtomobili, ki občujejo med Ljubljano in Celjem. V ta namen se uporabi avtomobil, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.3° ter prihaja v Celje ob 935; nasprotno pa avtomobil, ki odhaja iz Celja ob 13.13 in prihaja v Lju", "ano ob 16.35. — Zveza trgovskih gromi jev in zadrug opozarja vse pripadnike trgovskega stanu, kakor tudi vse komercijalno uradništvt industrijskih podjetij iu denarnih zavodov, da se je trgovsko bolniško ln podporno društvo v Ljubljani preosnovalo v smislu uredbe za zavarovanje nastav'jencev zoper bolezni in nezgode, ki jo jo izdalo ministrstvo za socialno politiko in je bila objavljena v Uradnem listu St. 138 dne 17. novembra 1021. S to izpremembo pravil sprejema sedaj trgovsko bolniško in podporno 'ruštvo '• oške in ženske trgovske nnstav-Ijrncp, uiadnikc in uradnice brez ozira na starost ln na zdravstveno stanje. Pogoji zavarovanja pri »uii prijav-^ se tičejo samo obveznic predvojnih posojil. vojnih posojil torej ni treba prijaviti. Prršnje z zahtevanimi podatki mo rajo predložiti tudi H-.ti državljani, ki ro prijavili obveznico teh poso'il i,- prej v smislu rešenj D br. 4585, D br. 11.<372 tn r, br. 11.750. V prošnjah so mora podati podfttko nn vso gori navedene točko 1—10. Ta določbo velja tudi za iasl-nike rentnib knjižic avdlrijskf poštne hranilnico, ki imajo pri tem zavodu deponovane obveznice predvojnih posojil. Prošnjam se moru priložiti tudi rentne knjižice. Prošnje, ki hi se predložil« po predpisanem roku, ne pridejo več v poštev. Lastniki obveznic, ki no bi predlogi! prijave, bodo nosili sami posledice. (Stranke ne opozarjajo na tozadevni razglas, ki se objavi v prihodnji številki »Uradnega lis»a<.) g Nabava d"nattir!ryne soli ea Indnstriiska podjetja in ohr nike Na mnoga vprašanja giede nabavljanja industrijske soli sporoča trgovska in obrtniška zbornica vien interesiranim podjetjem, da je prošnje za dodelitev industrijske soli nasloviti na pokrajinsko direkcijo monopolne uprave v Lji.bl.jani, stovarište soli. V prošnji je naves'i svrho uporabe in povprečna mesečna množina. Monopolna uprava obvešča prosilce, kdaj in kje lahko dvignejo nakazano sol. Večjim podjetjem, ki rabijo cele vagonske tovore soli, se dostavlja sol direktno po železnici iz tovaren v Kreki. Cena znaša 55 par za 1 kg. g Provzetjo avstrijskih vojnih posojil v državni dolg avstrijske republike. Avstrijsko zves-t no nMni tr tvo financ je z naredbo z dne 14. oktobra 1921 za avstrijske državljane podaljšalo rok za prošnje prevzetja avstrijskih vojnih posojil v državni dolg avstrijske republike do 31. decembra 1021. Prošnje je vložiti izključno pri kompetentnih avstrijskih davčnih uradih I. instance (davčna ad-mlni*lra-i;a. oriroma okra'ni davčni urad). g Javljonjo avstrijskih akliv. Po objavi av-Etri'sk"-a trini-.trdva financ r. dne 23. sept, 1921 je rok za javllenje v Srbiji se nahoia-jnčih aktiv avstriiskih državljanov podaljšan do 31. decembra lf'21. g Finančna krizo. Na eni zadnjih sej angleško spodnje zbornice je delavski poslanec Clynes podal sledeče zanimive podatke: Od vseh držav po samo Združene države, Holandija, Anglija in Peru dosegle v proračunu ravnotežje, 31 držav je doseglo kritje treh četrtin, 9 držav sumo polovico in 11 držav mnogo manj od polovico svojih izdatkov. navlce. lj Za koncert Udruženja jugoslovanskih novinarjev, ki bo v četrtek i. decembra v proslavo narodnega ujedinjenja, so vsa pevska društva, ki nastopijo ta večer z mešanimi in moškimi zbori, pridno pripravljajo. Tudi med občinstvom je za to prireditev veliko zanlmanie, ker obsega bogat sporet koncerta razne privlačno točke, ki bodo zadostile raznim ckusom. Že imena odličnih solistov (ge. Lo- ";?trve, g. Romanovskega in g. Sowi!skerr:) jamčijo za prvovrsten glasbeni užitek. Za zbo-rovo petje pa je itak v našsm občinstvu vedno veliko zaniman.;;-, po~ebno pa takrat, ko nastopi šest zborov z umetnimi in narodnimi skladbami v raznolični izbiri. Za orkestralni del prireditve bo poskrbela priznana muzika dravske divizije. Po koncertu so bo razvila neprisiljena prosta zabava. Opozarjamo, da so vstopnice in sedeži y predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici; dobro je, da si vsakdo, ki misli no-setiti koncert, že pravočasno preskrbi prostore. lj Predproduja sedežev in vstopnic za slavnostni koncert ljubljansko sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev, ki bo v četrtek t. J. ob 8. uri zvečer v Ui : jno- vi dvorani, vrlo dobro nnv.-diije. Razprodanih je že preko dobra polovic? sedežev. Danes bo zadnji dan nredororHo (v trafiki v Prešernovi ulici nasproti pošte, ker bodo jutri trgovine zaorte. Eventv^ni ostali sedeži se bodo dobivali na večer prireditve pri blagajni. Zn pro?to zabavo po koncertu bo postavila Vrhr^ka teva ra konzerv in prekajenegn mesa bufe' - i katerem bodo na izbiro razni zakuski, mrzli narezki ter klobase, vsi na'svežejši izdelki pripravljeni za ta večer. lj Somišljenike SLS is šentpelerskega in vodmatskega okraja vnbimo no sc.j! ick ki se vrši jutri ob 8. uri zvečer v Št. Pe-tersld prosveti. — Kr. odbor SLS. lj Sestanek somišljenikov SLS za dvorski okraj bo v petek 2. dec. ob 8. uri zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg 2. Navzoči bodo tudi nekateri obč. svetovalci, da poročajo. Pridite vsi! lj Miklavžev večer Šentpeterskega Orla sa vrši v ned^u^ * J»combra ob tri- cetrt na 7. uro v Unionu. Nebesa, pekel, nato priliod Miklavža v številnem spremstvu. Prireditev je zamišljena v največjem obsegu in bo nudila obilo užitka ne le mladini, ampak tudi odraslim. (K> lj Darila za Miklavžev večer v Unionu so bodo sprejemala samo v soboto od 2. do & ure zvečer v aeutpeterski prosveti, kjer so bodo dobilo tudi vstopnice. lj Odvetu.ški izpit sta napravila v petek 25. novembra pri tuk. višjem deželnem sodišču gg. dr. Fran Tomšič'in dr. Janko Pikuš. lj Uradovanjo pri pošt. uradu Ljubljana 3. Pcčenši z 2. decembrom bo urr.d^va-r Ia pošla Ljubljana 3 ob delavnikih od 8^ do 14. uro, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11. uro. lj Splo'ia organizacija Tojnih invalidov ia slovensko »remije s centralnim sedežem v Ljub-ljari Vas vljudno vabi na veliko veselico, ki jo bo priredil-« dne 3. decembra 1921 ob 8. uri zve-čer v veliki Jvo.ani hotela »Uniont s sodelovat j njen godb-* dravske divizijske oblasti pod vod-; stvora g. dr. Cenila. — Na sporedu bo med dru-j gim: srečolov šaljiva pošla in ples. Čisti dobiček | J® namenjc .i .3 povzdigo društva in predvsem za j podporo jievne ših vojnih žrtev. Predprodaja i vstopnic '.liki g. 3everjeve, Šelenburgova ulic« ! in trafiki . riinc-Koželj, Sv. Petra cesta št 95 j Freplačila se hvaiežno -prejemajo. | _ lj Društvo »Soča« priredi v nedeljo, dne 4. , decembra velik Miklavžev večer v Mestnem domu. Začelek prireditve ob p jI 8. uri zvečer. Sodeluje godba dravske divizije in pevski zbor Zveze Jugoslovanskih železničarjev. Nastop Miklavža s sijajnim spremstvom ob 9 uri zvečer. — Za otrok« nastopi Miklavž ob 3. uri popolduo. — Darila se sprejemajo v nedeljo do|>oldietrolej preJrag, zlasti kdor potrebuje več luči. Na Viču ima vsak poseatnifc elektriko, Ljubljančan pa tega no zmore. Prepričani srno, ako bi bil med nami le eu milijonar, bi že zdavnaj vse imeli, žalibog, da smo samo železničarji in uradniki. lj Pomoč stradajočim! K jo pa so, vpraSa marsikdo? Povsod jih najdete, ua ulicah, pred hišami, na drevju, strehah, še oelo na okna pri« dejo trkati, ker jih glad bili, da si iščejo potrebne hrane, katere jim zamrzla narava ne more vef nuditi. To so naše ptico pevke, ki so niso preselile v toplejše kraje k bogato obloženim mizami Prejšnja čase jo za to revčke v zimi skrbelo ko-likortoliko »Društvo za varstvo ptičev«; a sedaj so na milost in nemilost prepuščene kruti zimi. Mestna uprava je kot prejšnja leta tudi lelos postavila ob vseh promelnejših krajih tivolskega ia drugih parkov krmilna korit«, ki so sedaj še žal prazna. Nnia dolžuost je, da jih od Časa do čas« napolnimo ter s tem skrbimo za to, da nam te koristne živalico no poginejo gladu. Spomladi nam trud in stroške bogato nngradijo že s svojim net-join, šo več pa s tem, da uničijo na milijone raznih škodljivcev ua sadnem in drugem drevju, na poljih, travnikih, vrtovih itd. V skladišču se vedno kaj slrose iz raztrganih vreč; naj se ti odpadki na mečejo v stran, ampak zbirajo ln polagajo ptičem. Žitni ln semenski trgovci naj, ako nimajo sami časa zato. naznanijo z dopisnico mestnemu vrtnarskemu nadzorstvu ali mestnemu gozdarju v Tiviv liju, nakar pošlje po odpadke ter jih nato porazdeli v nastavi jena koritea. Upajoč, da ta naš apel ne najde gluhih ušes pri naši m občinstvu, kličemo vnovič: na pomoč stradajočim I lj Mešanje mleka z vodo. Okrajni sodnik ({. Premerstein je pričel v torek razpravo proU hlapcu Mlekarske družbe Anionu Babniku, ki i® ob'ožen, da je na državnem kolodvoru priliva! vodo v mleko. Babnik je zanikal vsako krivdo rekoč, da je sicer poplaknil z vodo vrče, ni pa primešal vodo mleku. Stražnik Vurnlk kot prič« zaslišan, je povedal: »Videl sem Babnika, ko je mešal v mleko vodo. Opazoval nem ga precej časa, ne 'la bi bil on to zapazil. Vlival je vodo v dva vrča. Ko sem ga zasačil, jo bil vrč še odprt Dečku, ki je prišel s konjem po mleko, sem naročil, naj o tem, kar se je zgodilo, obvesti gospodarja. Drugi dan sem osebno v pisarni Mle-sarske družbe pojasnil celo zadevo. Povedali »e mi, da so res našli v dveh vrčih do 15 Ilirov vode. Hatmika so železničarji, kakor »o mi povedali, večkrat videli mešati vodo z mlekom. Uradnik Mlekar.skn družbe lirnest Sukiič je izpovedal da jo našel v dveh vrčih in sicer v enem 10, v drugem 12 % vode. Vsaki vrč drži 60 litrov. Babnik jo zopet zatrjeval, da ni mešal vode z mlekom: SokliČ Babniku: »Povejte no, komu ste prodajali mleko?« Babnik: »Nisem ga prodajalk Sodnik je razpravo preložil, ker bo zasliAal ia nekega ežlozničarja kot pričo • okolnost!, fo H) Babnik večkrat primešava! vol o mleku. lj Suknjič ukraden je bil v neki gostilni Aležu Prezlju. lj Vlom. Vlomljeno J« bilo v spalnieo Josipa Drmote. Vlomilec je odnesel obleke v vrednosti 6700 kron. lj Parite na odprtine I V neko klet v Sodni Ulici »o metali premog in so odstranili z odprtine v klet mrežo. Mimo je prišel gospod M..., ki ni zapazil odprtine in je padel v njo. Hišnik J... jo stal poleg odprtine, toda ga ni opozoril na njo, vsled česar je bil pri okr. sodišču obsojen na 100 kron globe. lj Z mesarskih stojnic. Neka mesarica ni imela označenih een, vsled česar jo je stražnik zapisal, kar je njenega sina tako razburilo, da je ▼pil: Pr...... lumparija h........ naj le policaj zapiše, če hoče desetkrat, so nič ne bojim! lj Hud kolesar. Pavel Moškerc h Zadvora je rozil s kolesom po trotoarju, vsled čeMir ga je stražnik ustavil. To je pa Moškerca tako ujezilo, da je zaklical stražniku: >Ste mi prišli vzeti 50 kron?« Nato je segel v žep in ponujal stražniku SO kron, rekoč: »Ker nimate drugega posla, zato *t* pa prišli sem se klatit in ljudi za vrat lovit!« lj Tatvine. Natakarici Mariji Černelič je bilo ukradenih 700 kron. — Mesarju Ivanu Javorniku je bilo ukradeno kolo, vredno 8000 kron. Ukradeno ifolo se je našlo v bližini Gruberjevega prekopa in so ga vrnili lastniku. — Milenku Doberletu je bila ukradena 3000 K vredna suknja, katero je pa policija izsledila in vrnila lastniku. — Primožu Rož-inaneu je bila ukradena 6000 K vredna dvocevna puška. — Kazimirju Žagarju je bila ukradena denarnica, v kateri je bilo 12.000 kron denarja. lj Med orožno vajo. Ključavničar ,lanko S. je moral na orožno vajo. Med vajo je pa neki večer zapustil vojašnico, iei v Sokličevo gostilno in so pošteno opil. Ko je šel domov, je prepeval in razgrajal in privabil stražnika, ki ga je opozoril, naj miruje. Ta opomin je pa veselega Janka tako ra~,-buril, da je oklofutal stražnika, ki ga je aato aretiral. Narodno gledišče. Drama. Sreda. 30. nov. Revizor. E. Četrtek, 1. dee. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojonja. 1. Jimana, vila najmlajša. 2. Komedija zmešnjav. Iz*'on. Opna. Siedn. 30. nov. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja. Na korist invalidom. Boris Godunov. Izven. Katoliški vestnlk. e Papež la konferenca ra razorožitev v Wa-shingtonu. Benedikt XV. Je poslal predsedniku Ilardingu naslednjo brzojavko: >Ob otvoritvi konference, ki se je sestala, da reši velika mednarodna vprašanja Orienta in vprašanja razorožitve, prosimo Boga goreče za srečni uspeh dela, ki ga je započel prvi magistrat velike ameriške ljudo-vlnde, da bi se stiskanemu človeštvu pomagalo.« — Kongres so otvorili z molitvijo, ki jo je opravil uradni parlamentarni kapelan. Harding sam je pa zaključil svoje poročilo o razorožitvi z molitvijo »Očennša«. Orlovski vestnik. Vsem odsekom. V zelo važni zadevi nujno potrebuje JOZ dobre sliko orlovskih telovadnih nastopov (večjih javnih telovadb i. dr.), pa tudi telovadnic in domov, ne pa društvenih skupin. Prosimo, da nam odsekovi odbori čimprej preskrbe in pošljejo takih slik (po en ali dva izvoda v vpogled. Nevrnjene slike na zahtevo plačamo. Sentpeterski Orel vabi k rednemu fantovskemu večeru, ki bo danes ob 8. uri zvečer v pro- svetnem društvu. Po fantovskem večeru sestanek pripravljalnega odbora za Miklavžev večer. pr Iz gledališke pisarne. Zaradi nenadnih ovir preioži premiera >■ Pampelišite« na ponedeljek 5. decembra 1021. V petek dne 2. decembra so vprizori »Borba« in sicer ra red B. pr Pevski zbor (»lasbene Maiire v Ljubljani otvori svojo pevsko šolo. Vabi gospode ln dame (izvenšolske), ki imajo dober glas in veselje do petja, da prijavijo svoja imena v tajništvo Glasbene Matice, Gosposka ulica št 8, 1. nadstr. Natan-šna pojasnila istotam. — Odbor. pr Glasben« Matica v Ljubljani naznanja, da so dospele iz tiskarne sledeče nove muzika-lije: P H. Sattner: V pepelnični noči, cena 10 K, Michl Josip- 4 Prešernove pesmi, cena 28 K, Kogoj Marij: 8 samospevi, cena 24 K, Pavčič Josip: 10 samospevov eena 80 K in na novo predelani klavirski album za mladino od Josipa Pavčiča, cena 24 K. Omenene muzikalije se dobivajo v Glasbeni Matici, Gosposka ulica 8/1. Poleg tega so dobe posamezni litografirani glasovi od at. Hristič: »Opelo« in posamezni stavki »Liturgijec od Cajkovskija in Mokranjaca, ki so se peli na zadnjem Matičnem koncertu. pr »Narodni Gospodar,« glasilo »Zadružne Zveze« v Ljubljani prinaša v svoji 11. številki sledeče članke in razprave: Dr. A. Gosar: Pro-grnmatične misli. — III, mednarodni kongres krščanskih zadrug v Ztlrichu. — Nove naredbe. — Zadružnišivo. — Razno. pr Spomenik pesniku Ivanu Vazovu. Bolgarsko ministrstvo prosvete razpisuje natečaj 7.a spomenik pesniku Ivanu Vazoru. Spomenik se bo postavil ▼ Sofiji že r prihodnjem letu. Pravico udeležiti se natečaja imajo samo bolgarski umetniki, kiparji in slikarji. pr Jugoslovanski literarni v»{c* v Frtnk-furtn. Nemško-jugoslovanska družba v Nemčiji je priredila dne 10. L m. v Frsnkfurtu jugoslovanski literarni večer. Uvodoma je govoril o jugoslovan- skem pesništvu g. Hermann Wen Iei Nato s:a igralca gospa Gerda Mčllei in g. Ernst Uar.v.u* prednašala srbske, slovenske, hrvatske in bolgarske narodne in umetno pesmi. Izmed sinv • v mi bili na sporedu Prešeren, Aškerc in Zupančič. pr Diletantskl oder in Lepa maska je naslov knjižicama k ju je založila »Zvezna tiskarna, v Ljubljani. Cena prvi 8. din., drugi 3 din. Prvo |e spisal Milan Skrbinšek, ki poda a strokovna navodila diletantskim odrom. Zanimala pa ne bo samo člane diletantskih odrov, ampak tudi vse druge, ki se zanimajo za gledališko umetnost, predvsem s stališča, kako presoia prirnan domač igralski umetnik porabnost posameznih slovenskih drana-tičnih de za dil etantske odre. Kakor »Diletantskl oder« bi dobrodošla igralskim diletantom tudi »Lepa iraška«, v kateri daje navodila za imlakanje E Navinšek, šcl-vlasuljar kralj. slov. opere in drame v Ljubljani. pr »Umetnost«, IV. zvezek, almanah 7,a slikarstvo, grafiko in skulp'uro, urejuje poseben odbor, a izuaja ga kolegij jugoslovenskih uinetnikov-grafikov. Kmalu bo izšel ta naš največji umetniški almanah, kateri je nosil prej naslov »Grufička umetnost«. S tem zvezkom se reprizentira naš umetniški naraščaj z originalnimi deli v litograf-ski, bakropisni in lesjrezni tehniki in nekoliko reprodukcij kiparskih del. To je istodobno tudi prvi zvezek, v katerem je zastopanih 20 jugoslovanskih umetnikov Srbov, Hrva ov in Slovencev t biografijami in pregledom njinovega delovanja. En del je posvečen naši domači ibni. med drugim keramiki in slikanjem na sleklo. V istem zvezku je obširen pregled razstav v Zagrebu, Belgradu, Osijeku in Ljubljani z raznimi član':i o slikanju sploh. S posebnim prospektom se bo še objavila vsebina te zanimive številke — Informacije daje upravništvo Zagreb, Mažuraničev trg 13 in pa »Društvo slov. upod. umetnikov«, Ljubljana, Tehniška srednja šola. Kal ie E ssftuad - io ja zns! Lekarnar - $tubšc?J žagarski delovodja želi pre-meniti službo. Razume se na polnojarmenik in tudi na venecijanski jarmenik. Vajen je brušenja žag in zmožen domačih popravil. ' Poleg slovenščine je zmožen tudi nemščine. Naslov pove uprava pod št. 4360. POROČENA Senožeče, 2G. novembra 1021 Dobra kuharica ne. Natančnejše se izve na Zaloški cesti Stev. 27. 4376 Vešč kovaški pomočnik, ki bi samostojno vodil kovaško obrt, se išče. Nastop takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na: Primož Kunstelj, Radovljica. Odda se takoj zelo dobro vpeljana CVETLIČARNA T Mariboru. — Pojasnila v upravništvu >Slovenca« pod št. 4372. Un nrnrioi nova, ravnokar 11(1 (II UUdJ dograjena eno- stanovanjska HIŠA v ljubljanski okoliei, z vrtom, pet minut do električne železnice, za ceno 42.500 dinarjev. Vseli se lahko takoj. Poizve se pri J. Oražem, Selo 30, Moste pri 4355 Ljubljani. Mesečna soba spoda1 Mniš ii» r o izvršeno in po ceni, kak.. c,di rstna tapetniška dela priporočata brata « v v Ljub-ijani, Gosposro'.-ka esl* štev. 13 (Rolizoj). „ORIENT" dru&ba z o. z. preje Brata Eiierl in Jančai & Co ■jubijana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela MUnloa". Lastni izdelk' oljnat h barv, firnežev, lakov in steklarskega' kie(a. Velika zaloga kem<čn h in rudniških barv, barv za umetn.ke, raznovrstnih čo-pičev, vseli potrebščin za slikarje in pleskarje. avlo 3 tonski, v dobrem stanu, tvrdke Graf & Stift prodamo. — Vprašanje na upravništvo „Slovenca" pod št. 43i9. 4862 g ma'"? kOITi ^OSCStVO na deželi s p ipsdaj< nišo, oziroma dvorcem s 5 d< ■ sob - ,r. ta stanovanje, 'hlevom resp. g \ p - lev pride oko- i lica Zagreba, ! vca -H LJubljane. Pri '•oti ■ -mljišča. da se T-'r i ija. — Samo irge 11-44« na Ilica 21. 4375 ; posestvu mora pokrijejo strr ismene ponu nterreklam < E BR AKO o dllUfKBiiilllill SRNA I ■ajmodcrsejc urejena tovarna ra Izdelovanje najraznovrslnejših Is prvovrstnega mnlerljala in v vsaki množini. — Prevzemajo se (udi stare pile v novo nasekanje. BRATA KOLENC, Mirna, Dolarsko. zmerne. Izvršitev točna. Pazite na znamko: BRAK0, Ji 1K iN A. Cene 8936