trg X Št. 10 PTUJ, dne 13. marca 1964 »Tednik« Izhaja pod tem »Vrajfa mm Imenom od 24. nov. 1961 aa Ije na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 156. — St tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo inon, za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. V Ptuju nujno potreben objekt družbene prehrane »UTRJUJMO TEMELJE ZA OSEBNI IN DRUŽBENI POLOŽAJ ZENA« je bila Darola sestanka, ki ga je sklicalo za 4. marec 1964 predsedstvo skupščine za aktivnost žena v občini Ptuj z namenom, da bi glede na 8. marec — mednarodni dan žena — obravnavale skupno z vidnimi političnimi in upravnoteritorial-nimi predstavniki iz ptujske občine vprašanji družbene prehrane in da bi sprejele sklepe ter z njihovo izvedbo tudi cilj svojega prizadevanja v tej smeri. Nagovori predsednika občinskega odbora SZDL Branka Gorjupa, predsednice skupščine za aktivnost žena dr. Nade Pavličeve in Zore notarjeve, upravnice Zavoda za napredek gospodinjstva Ptuj, so imeli dvojni namen. priznati ženam ob 8. marcu — mednarodnem dnevu žena — uspehe za njihovo dosedanjo družinsko in družbeno aktivnost ter jim glede na to tudi čestitati, na drugi strani pa Jim dati na pot misli in pobude za bodoče delo, navezane na neodložljive probleme, med katerimi prav gotovo prednjači problem družbene prehrane. Ta sestanek je pokazal, da je rešitev problema družbene prebrane neodložljiva, da sega pregloboko v družbeno življenje, da H ga lahko refiile mlečne kuhinje, obratne menze in gostinski obrati in da bo zahtevala zlasti ta akcija več enotnosti kot ob marsikaterem dragem problemu. S temeljitimi analizami in s pripravami programa za zgraditev objekta družbene prehrane bo mogoče preprečiti vsako malo-dušje, ki bi naj oviralo ugodno rešitev tega problema. Podatki o mlečnih kuhinjah po šolah, o obratnih menzah po gospodarskh organizacijah In o gostinskih obratih po občini zgovorno povedo, da so vse le to poskusi in začetki reševanja najnujnejšega dela prehrane otrok in odraslih, da pa to še zdaleč ne zmorejo obsega prehranjevanja s kvalitetno hrano po zmernih cenah kot jo pričakujejo delovni ljudje na tej stopnji razvoja. Obrat družbene prehrane v Mariboru »Samopostrežnica« neomajno dokazuje, da se ne smemo v Ptuju in v ptujski občini več spraševati, ali je takšen obrat potreben tudi Ptuju in njegovemu zaledju ali ne, ker je za to dovolj pritrdilnih argumentov. Z vso resnostjo, zavzetostjo, enotnostjo in organizacijsko spretnostjo bi se morali lotiti združevanja sredstev za takšen obrat in to sporazumno z vsemi kolektivi v Ptuju in v okolici in priprav investicijskega progra- ma za takšen objekt, med njegovo graditvijo pa tudi priprav na to, da bo ta nadomestil kapacitete vseh pomožnih kuhinj in jih celo presegel, si zagotovil dobavitelje za vsa potrebna živila, zelenjavo, sadje, sokove itd. po zmernih cenah ter pripravil vse potrebno za redno in nemoteno dobavo jedil vsem kolektivom, ki bodo imeli dotlej svoje kuhinje. Posvetovanje 4. marca 1964 je pokazalo, da je odveč pričakovati od ptujskih gostinskih podjetij Haloški biser, Beli križ in gostilne Breg, da bi lahko kaj več storila za družbeno prehrano kot to, da lahko sprejmejo nekaj abo-nentov in prehodnih gostov in jih postrežejo z osnovnimi jedili omejene izbire po ekonomskih cenah in z dodatnimi specialite-tami po turističnih cenah. Po ptujskih gostinskih obratih najdemo na hrani razmeroma malo število vajencev, pomočnikov, delavcev, nameščencev, upokojencev, itd., ki jih je ravno največ v »Samopostrežni«« v Mariboru pri vseh mizah v veliki je- dilnici. Ob pogledu na to ljudstvo se marsikdo vpraša, kdo bi ga hranil pod tako ugodnimi pogoji, če ne bi bilo »Samopo strežnice*. Slišimo, da se mnogi Ptujčani, ki imajo opravke v Mariboru, hranijo v »Samopostrežnim. Vsa izvajanja dr. Nade Pavličeve, Zore Ilovarjeve, Žive Beltra-move, zastopnice konference za družbeno aktivnost žena SRS in raznih diskutantov so bile resen poziv skupnosti ptujske občine, da ne sme Izgubiti niti ure več v zvezi z zgraditvijo objekta družbene prehrane, ker hi bojazni, da bi bila za to namenjena sredstva nekoristno vložena, zla-zlasti ne ob popolnoma zasedenih kapacitetah objekta in ob primernem razumevanju ter disciplini vseh gospodarskih organizacij, ki ne bodo smele podvojevati izdatkov za prehrano svojih ljudi z nadaljnjim vzdrževanjem svojih obratnih kuhinj. Proti temu je Maribor energično nastopil in v celoti uveljavil »Samopostrežnico« Na posvetovanju žena v Ptuju v nasprotju s Celjem, Ig tega ni doseglo. Poziv predsednice občinske skupščine Lojzke Stropnikove k enotnosti v tej akciji za zgraditev objekta družbene prehrane v Ptuju in za popolno zasedbo kapacitete tega novega in primerno velikega objekta bi že lahko smatrali kot navodilo za delo v vseh kolektivih, ob katerem ni mesta za malodušje in razne poskuse zavlačevanja rešitve tega problema čez leto 1964. Skrb za primerno osnovno in ekonomsko zmerno prehrano delovnega ljudstva v Ptuju in v občini Ptuj spada v verigo vseh gospodarskih odločitev in rešitev na območju ptujske občine z namenom povečanja proizvodnje in dviga življenjske ravni prebivalstva na svojem območju. Problem družbene prehrane in zgraditev za to potrebnega objekta bo moral biti tudi sestavni del letošnjega družbenega plana ter družbenih planov gospodarskih organizacij v občini Ptuj, ki so prevzeli med svoje prve obveznosti / do kolektivov skrb za njihovo zdravje in delovno sposobnost in tudi obveznost za občutek, da so v naši skupnosti res najdražje, kar imamo, in da zanje ni škoda sredstev in žrtev, ko gre za njihovo prehrano in zdravje. Po sestanku je bila v kleti ptujskega hotela »Pertovio« Ptuj za vse udeležence sestanka in posvetovanja v zvezi z 8. marcem za-kuska. Ob tej priliki so vsi navzoči napili na zdravje vseh žena v ptujski občini in na zdravje predsednice občinske skupščine Ptuj Lojzke Stropnikove, ki je praznovala ta dan svoj rojstni dan, V. J. Pred delom v Pesniški dolini Poslopje ptujske gimnazije je pretesno za sedanje potrebe srednje šole Ženeva in razorožitev Posvetovanja, ki ga je organizirala, 7. marca 1964, Občinska skupščina Ptuj v zvezi z začetkom regulacijskih del na Pesni-nici, so se udeležili predstavniki sekretariata za kmetijstvo SRS (Janez Perovšek), Vodne skupnosti Maribor in Ptuj, GZ in KB Maribor, SZDL in Občinske skupščine Ptuj ter republiški poslanci iz ptujske občine in drugi povabljeni. Po vseh razpravah na posvetovanju pred velikimi katastrskimi in foto posnetki Pesniške doline, regulacijskega in melio- Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE ORMOŽ Sr ejet družbeni plan in proračun Letos bo v osnovna sred stva v občini Ormož vloženo 2.349,249.000 dinarjev ali trikrat več kot lani. Družbeni proizvod na prebivalca je znašal lani 148.302 din, letos pa bo za 23.868 dinarjev večji, narodni dohodek pa bo letos na prebivalca za 22.855 dinarjev večji od lani. Za poslenost v občini se bo povečala za 8 odst. Letošnji družbeni plan občine temelji na lanskih pravi j ali so o poročilih sveta za družbeni plan in finance, svetal za zdravstvo, sveta az šolstvo in telesno vzgojo, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, sveta za industrijo in obrt in o poročilu komisije za volitve in imenovanja. Poleg občinskih poslancev so še seje tudi udeležili republiški poslanec Jože Tramšek, republiški poslanec kulturno prosvetnega zbora Marjan Debeljak dosežkih in na težnji k večjemu i in sekretar Občinskega komiteja napredku. ; ZK občine Ormož Drago Pinta- Prejšnjo sredo, dne 11. marca, i rie-sta v Glasbeni šoli v Ormožu Zaradi pripravljenega 'obšir-skupno zasedala oba zbora Ob- nega gradiva za to sejo je skup-činske skupščine in sprejela ščina zasedala dopoldne in po družbeni plan in proračun ob- skupnem kosilu tudi popoldne, čine za leto 1964. Sprejela sta \ Deset dni pred sejo Občinske tudi sklep o soglasju k finanč- skupščine Ormož so poštno pre-nemu načrtu družhpnega sklada i 5eli vsi občinski poslanci občinp za šolstvo za letošnje leto, raz-1 (Nadaljevanje na 2. stran.«, racijskega območja, je ostal mezne stopnje obsežne in deset-vsem navzočim vtis, da odpade na Občinsko skupščino Ptuj zelo odgovorna in težka naloga z regulacijo in melioracijo Pesniške doline. Ta bo morala letos im prihodnja leta uspešno izvršiti z občutkom dobrega gospodarja in vplivnega upravno-političnega faktorja glede na številne finančne, proizvodne, perspektivne, socialne in ositale probleme. Od nje se zahteva temeljito poznavanje vseh možnosti za uspešno izvajanje regulacijskega in melioracijskega plana, realno ocenjevanje nastalih proizvodnih sprememb v Pesniški dolini in vsklajevanje načrtov za razvoj kmetijstva ter želja in zahteva prebivalstva iz Pesniške doline in iz bližnjih naselij. Posvetovanje, 7. 3. 1964, je tudi potrdilo, da vsebuje investicijski elaborat za regulacijo in melioracijo velikega območja Pesniške doline v več etapah določene pogoje, ki jih bo potrebno izpolniti v zvezj z družbenimi investicijami, delitvijo in plačevanjem anuitet, da bo dosežen namen regulacije tako velikega območja kot je od izvira do izliva Pesnice. Od najboljših ekonomsko utemeljenih odločitev, sklepov in sporazumov med investitorjem in izvajalcem, med političnimi forumi in občinsko skupščino, med gospodarstveniki in prebivalstvom bo odvisno, v kakšnem času in v kakšnem obsegu bo dosežen namen regulacije in melioracije Pesniške doline in v kakšnem razdobju bodo vrnjene skupnosti v ta namen porabljena investicijska sredstva. Tega se politični forumi in občinska skupščina dobro zavedajo in bodo tudi morali imeti pred očmi zagotovila in investicijske elaborate, po katerih je bil odobren kredit. O podrobnostih glede na oosa- letja pričakovane regulacije in melioracije Pesniške doline bo morala biti javnost seznanjena z domačim tiskom in po radiu ter na javnih zborih od političnih in upravno-teritorialnih funkcionarjev, ljudskih poslancev, odbornikov obeh zborov, odbornikov krajevne skupnosti itd. Sporazumno s prebivalstvom iz Pesniške doline bo najlaže razvozlati vse probleme, ki jih bodo prinesle s seboj tako obsežne in pomembne gospodarske in ostale spremembe. Zanje ne morejo nositi vse odgovornosti samo predstavniki oblasti in političnih organizacij, temveč občinska skupnost kot celota, ki bo potem tudi imela skupno korist. Politični in upravno-terito-rialni funkcionarji iz ptujske občine so obljubili, da bodo v naslednjem tolmačili javnosti namen in obseg regulacijskih in melioracijskih del in tudi pričakujejo, da bodo posegali v tozadevne obravnave vsi občani, ki bodo največ pripomogli k uresničitvi regulacijskih in melioracijskih načrtov. Nove tovarne aluminiju v Turčiji in Hoiandiji Med izvozno-uvozno banko in ameriško firmo Reynolds bo prišlo do graditve nove tovarne aluminija v okolici Izmira, v Turčiji. Letna zmogljivost proizvodnje bo 10.000 ton, kar je trenutno dovolj za kritje notranjih potreb po aluminiju. Tovarna bo izdelovala aluminijaste cevi in plošče. Sodijo, da bo stala gradnja okrog 35 milijonov turških funtov, že v začetku svoje proizvodnje pa o prispevala k varčevanju z devizami v višini 3 milijonov dolarjev. Razorožitvena pogajanja v Ženevi, na katerih sodeluje 18 držav, potekajo že nekaj tednov, vendar ne bi mogli trditi, da so dosegla kaj posebnega. Sovjetski zunanji minister Gromiko jih je v intervjuju moskovski »Pravdi« celo ocenil za »popolnoma negativna«, posebno zaradi zahodne nepopnstijivosti. Vendar je treba pripomniti, da smo vendarle slišali nekaj raz-orožitvenih predlogov in da so si delegacije enotne v tem, da je treba doseči vsaj delne sporazume kot enkakšne nosilce »dobre volje« za večje podvige v prihodnje. Nekateri so precej dramatizirali odhod voditelja ameriške delegacije Fosterja v ZDA. Vendar sta še njegov naslednik in sovjetski predstavnik Carapkin domenila o novih sestankih, na katerih naj bi ne pisali zapisnikov. Tako bi imele delegacije možnost, da se »sproste« v svojih izjavah in pojasnjevanjih. Nekatera opozarjajo na predlog poljske vlade, ki ga je prejšnji teden pojasnil zunanji minister Rapacki. Na ozemlju Poljske, CSSR in obeh Nemčij naj bi jedrsko orožje »zamrznilo«. Države atlantskega in varšavskega pakta naj bi sklenile ne-napadalni pakt. Sporazum o »zmrzovanju« naj bi obsegal tudi nekaj obveznosti dežel, ki imajo oborožene sile na »zamrznjenem ozemlju«, med drugim nadzorstvene ukrepe. Tak sporazum bi pomenil le korak naprej, postal bi nov dokaz dobrevolje. Dokler pa delegati samo razpravljajo o možnostih, je delo jalovo, četudi ne brezplodno. ZDA — FRANCIJA Odkar je Francija »samovoljno«, t j. brez posvetovanj z zahodnimi zavezniki, priznala LR Kitajsko, so odnosi Pariz—Wa-shington vse slabši. Washington-ska diplomacija se je posebno hudo razburila, ker so nekateri francoski uradni predstavniki že izjavili, da se bodo zavzeli za sprejem Kitajske v OZN. Tako bodo ZDA v svoji politiki blokade Pekinga počasi ostale osamljene. To seveda pomeni velik udarec ameriški politiki in strategiji. Posebno hudo je washington-ske kroge prizadel prisrčen sprejem sovjetske parlamentarne delegacije v Parizu. Očitno je, da je Francija sedaj pripravljena navezati tesnejše gospodarske in kulturne stike z Moskvo. Vodja sovjetske delegacije Podgorni je po razgovoru s predsednikom de Gaullom omenil tudi politične stike! In to je seveda za ameriško administracijo, ki kaže tudi željo po razširitvi stikov s SZ. malce pre-več._ Ce bo predsednik de Gaul-le še sporočil, kdai namerava obiskati Moskvo (Podgorni je na to namignil), potem bo pač mera ameriške potrpežljivosti konec... KAJ BO S CIPROM? Navzlic sklepom, ki jih je sprejel Varnostni svet na razpravi o ciprskem vprašanju, se je položaj močno zaostril. Na vrsti so krvavi spopadi med ciprskimi Grki im Turki po vsem otoku. Pred dnevi so ciprski Grki izpustili več Turkov, ki so jih držali kot talce, kar naj bi bil dokaz dobre volje. Toda takoj potem so Turki uprizorili nov krvav napad. Pravijo, da so Grki nekaj talcev izpustiji. Za Južni Vietnam upravičeno trde, da predstavlja eno najnevarnejših žarišč nove vojne. Na to resnico so zadnje čase toliko bolj opozorile vesti, češ da nameravajo ZDA razširiti vojaške operacije še na Severni Vietnam, od koder baje prejema južnovietnamsko osvobodilno gibanje Vietkong največ pomoči. Ameriška vlada je zato poslala v Sajgon obrambenega ministra McNamaro z visokimi vojaškimi in obveščevalnimi osebnostmi. Vendar je bilo kmalu očitno, da je to poslanstvo obrambnega ministra precej drugačne nai ve od poslanstva pred letom. Predleti se je predvsem zanimal, kako bi z vojaško silo uničili gibanje Vietkonga. Sedaj je prispel v južnovietnamsko glavno mesto 7 nalogo, da utrdi režim gpnerala Kana. Kaže. da je prav te dni spet dišalo po novem vojaškem prevratu. po vsem sodeč tistih skupin, ki si ne žele ameriškega skrbništva. Ali so bile vmes spet tiste »pro-francoske« sile, ki žele nevtarli-zaeijo Tndokine kot celote, torej tudi Vietnama? Pravijo, da so ZDA prišle do spoznanja, da je treba pridobiti ljudi. Zato naj bi se ameriška pomoč bolj odražala na gospodarskem in splošnem področju. Govore, da je general Kan že pripravil osnutek agrarne reforme in obljubil vsaki vasi zdravniško postajo. V načrtu ima novo ustavo. Taki prijemi naj bi potem, ko je načrt o »vojaški zmagi« nad Vietkongom splaval po vodi. pridobili simpatije podeželskih množic in s tem podporo sedanjemu režimu. V Washingtonu so torej enkrat ocenili položaj tako. kot je v resnici. Kazenske ekspidi-cije proti domačinom-kmetom. ki so jih pogostoma planirali ameriški inštruktorji in se jih tudi udeleževali, so prebivalstvo samo še bolj navezali na osvobodilno gibanje. Najnovejša »mirovna ofenziva« generala Kana naj bi jim vrnila zaupanje v njegovo dobro voljo. Vendar bi bilo napak, če bi kdo sodil, da so Američani se-rfaj povsem opustili misel na »vojaško rešitev« ružnovietnam-skega problema. Nanjo se bodo vrnili potem, ko bodo lahko ugotovili. da se jp nolitirni rvvložaj (Nadaljevanje na 2. strani, O metodah družbeno -politične dejavnosti Družbeni In gospodarski raz- mo se s pripravami, ki terjajo Tudi V občinskem merilu je voj prinaša vedno nove času najmanj napora. Glavno bese- treba izvršiti temeljite prlpra- primernc oblike družbeno po- do prepuščamo premalo pri- ve za sklic zborov volilcev. litične dejavnosti. Premalo mi- pravljcnim odbornikom ali Vse premalo izkoriščamo slimo o metodah dela v okviru upravnim uslužbencem, ki se klube občinskih odbornikov, neke nove forme dela. Zato zaradi »strokovnjaštva« ne Priprava odbornikov naj bi ponekod ostajamo pravzaprav znajo približati občanom in potekala ne le v smislu kaj, pri starih oblikah, čeprav smo preobilno operirajo s številka- ampak tudi kako obrazložiti jim spremenili ime. mi, indeksi ali pa uporabljajo ljudem posamezne probleme. Izredno potrebno je upošte- pojme, ki so sicer ekonomistu Skupščina naj bi jih obskrbela • vati izsledke andragogike pri del vsakdanjega izrazoslovja, z diagrami, grafikoni, slikami delu z ljudmi. Ne gre za for- občani pa jih ne morejo do je-i itd., ki bi ponazorili ter pope- ti. Uspešnosti zborov volilcev strili vsebno zbora volilcev. je tudi škodovalo napačno Zelo važno je, da občani pri- mnenje, da so oblika obvešča- dejo že nekoliko obveščeni o nja in ne soodločanja občanov, problemih, ki jih bo obravna- ! val zbor volilcev. To je zlasti ______________ _____________ Sklic zbora volilcev je osred- važno takrat, kaflar se gre za likam v nekem kraju, politič- nJ> dogodek v kraju, zato mu družbeni plan in proračun. Ob nem in kulturnem nivoju ob- mora krajevni politični aktiv tem jahko v mehanizmu pri- čanov ter mentaliteti ljudi. posvetiti vso pozornost. Zaze- prav angažiramo zlasti organe Osnovna uvodna misel zveni Ueni so sestanki krajevnih krajevne skupnosti in delavsko preveč splošno, zato je prav, faktorjev (SZiDL, ZKS, svet uniVerzo. Takrat, ko član syeta, da jo razčlenimo in precizira- krajevne skupnosti itd.), ki naj skupnosti obvešča občane, sc mo na opisu možnih prijemov vsebinsko pripravi zbor vo- bo z njimi pogovoril o vsebini v posameznih oblikah dela, ki lilcev in zagotovi obisk obča- zbora volilcev. Poudariti je jih danes najbolj pogosto upo- nov na zboru. Vsa pozornost treba, da se je metoda nepo- rabljamo. vsebinske priprave mora biti srednega stika z občani poka- ZBOR usmerjena na to, da občane zala vedno uspešna. kar se da podrobno seznanimo Delavska univerza lahko zlasti z najbolj pomembnimi pripravi predavanja o družbe- Zboru volilcev je treba dati wJ >h° te^^i nem planu in proračunu ter j«, primarni položaj, ko govorimo ^ ^tT^^uili^n začelo obratovati v naši državi več novih tovarn celuloze in papirja, s čimer se bo proizvodnja lesovine, pol-celuiloze, celuloze in papirja povečala za 339.000 ton letno. Dosedanja letna proizvodnja surovim in izdellkov v tej panogi je znašala sikoraj 600.000 ton. Najbolj se bo povečala letos proizvodnja v industriji papirja, zlasti v tovarnah v Sreunski Miitrovici, Drvaru, Plaškem. Ivangradu, Kočanili im Vladiči.nem Hanu. TE DNI P0 SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) malce obrnil na bolje. Južni Vietnam pomemi zanje še vegno oporišče v protikitajskih načrtih V Južni Aziji, proti j komunistični nevarnosti«. Vsakršen francoski predlog o »nevtraliza-Ciji« pomeni umik. In vendar so prav v Parku opozorili, da je bolje umakniti se prostovoljno v času, ko še nekaj pomeniš, kakor potem, ko doživiš dokončen vojaški poraz (kot se je to dogodilo francoskim kolonialnim četam). Trenutno za taik miren umik, ki bi sledil politični rešitvi problema, še ne bi — vsaj na zunaj — pomenil sramotnega dejanja... Toda na to morajo dati določnejši odgovor Američani Sami. V času, ko to poročamo, je predsednik Demokratične ljudske republike Alžir zadnji dan dan na obisku v naši državi. Med osemdnevnim bivanjem v SSR Srbiji in SR Hrvatski se ie seznanil z uspehi večjih delovnih kolektivov, ki so ga povsod navdušeno sprejeli, razgovori v Beogradu in posebno na Brionih z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki pa so utrdili skupne poglede na zunanjepolitična dogajanja in na jugo-slo vansko-alži rsko poglobi jeno sodelovanje v prihodnje. O ju-goslovansko-alžirski dekleraciji, ki sta jo podpisala predsednika Tito in Ben Bela v četrtek, bomo na kratko poročali v prihodnji številki. Sprejeti družbeni plan in proračun (Nadaljevanje s 1. strani) Ormož obširno in sikrbno pripravljeno graidivo za to sejo. Vsak je prejel predlog družbenega plana in proračuna občine Ormož za leto 1964 in obsežno dokumentacijo k predlogu družbenega plaina občine za letošnje leto. Poleg vabil za sejo so tudi prejeli vsa poročila, ki so jih na seji obravnavali. Predlog družbenega plana in proračuna občine Ormož je na seji skupščine temeljito obrazložili načelnik oddelka za družbeni plan in finance pri Občinski skupščini Ormož Fran.i o Križmančič. O samem planu in proračunu bomo poročali prihodnjič. D. R. TUDI TE ZADEVE SO POMEMBNE Gospodarske organizacije morajo glede na obveznosti, ki jim jiih nalaga pravilnik o zavarovanju gospodarskih podjetij iz leta 1963, organizirati čuvajske in vratarske službe. To se je skoraj povsod, kjer so za to potrebe in pogoji, tudi zgodilo. Vprašanje pa je, ali je bilo s postavitvijo vratarja ali nočnega ču-1-vaja storjeno taisto, kar je bilo z uredbo nameravamo. Vodilni funkcionarji podjetij po ugotovitvah namreč zelo slabo nadzorujejo delo vratarjev in nočnih čuvajev, najčešče pa e6 postavili za vratarje ali nočne čuvaje nesposobne ljudi, razne invalide ali ljudi z obremenjeno preteklostjo, ki malomarno opravljajo svojo službo ali v času službovanja pijejo in ponoči aptijo. Glede na nizko strokovno znanje imajo slabe prejemike, kakor so slabo ocenjena tudi njihova delovna mesta. Rezultat vsega tega je slabo opravljanje te važne službe. Tem slabše je, ker podjetja ne reagirajo na tozadevna opozorila in nič ne ukrenejo, dokler rezultati slabe čuvajske ali vratarske službe niso tako očitni, da obstoječega stanja ni moč več tolerirati. Najdrastičnej:ši pojav slabega čuvanja družbenega imetja po OTvratnizirani čuvajski službi se je pripetil na ptujski perutni-naraki farmi, kjer je bil zaposlen kot čuvaj eden takšnih tipičnih slabih čuvajev, kakršne smo zgoraj omenili. Ta nočni čuvaj je kradel močna krmila, koikoši, svinje in gradbeni material, drugega tam najbrž ni bilo mogoče ukrasti. Podjetje je oškodoval za okrog 310 tisoč din. Vendar to na na našem območju ni edtai primer. Ta in dirugi primeri narekujejo večjo Skrb, ki jo je treba posvetiti čuvajski službi. Posebno vprašanje pa je tudi usposobljenost sicer dobrih čuvajev za varovanje imetja. Le redki med nočnimi čuvaji znajo ravnati npr. z gasilnimi napra-. vami ali v primeru potrebe ukrepati, da bi zavarovali zaiupano jim imetje. Prav posebno vprašanje pa je v podjetjih manipulacija z denarjem. Po opažanjih pooblašče- Za smotrnejšo proizvodnjo sadja Območje kraja Senčak je znano izrazito sadjarsko področje. Tod uspevajo kvalitetne sorte sadja, prav tako pa tudi sorte vinske trte. V sadovnjakih se najbolje obnesejo ranejše sorte in tudi za gojitev breskev tukaj ustrezata zemlja ter podnebje. Vse kaže, da bo treba tu gojiti tudi več ranih sort vinske trte, ker obiskovalci Gomile čedalje bolj povprašujejo po ranem sadju in tudi po ranem grozdju. Sadjarji bi morali precepi jati in saditi Skladno z ekonomskimi pokazatelji, prav tako pa tudi vse to upoštevati pri obnovi vi-inogradov. H. F, ne osebe podjetij' zelo, malomarno postopajo z velikimi vsotami denarja v času, ko ga odnašajo v banko ali prinašajo iz banke. Odhajajo v javne lokale in. je sploh čudno, da še ni prišlo do večjih taitvin denarja, ker se v takih primerih res ni potrebno posebej angažirati aili izpostaviti storilcu, da bi prišel do plena. Za turizem na Polensaku V torek, 10. tm. pa je imel sestanek nadzorni ter upravni odbor turističnega društva, kjer so obširno razpravljali o letošnjem delu, ki bi naj zajelo okrasitev vasi z -novimi cvetličnimi nasadi, postavitev klopi na - določenih mestih in urediti nekaj siab za prenočišča. V kulturnem pogledu pa bodo izvedeni razni programi z ljudsko staro in sedanjo motiviko in trgatvenimi običaji. Vmes bodo tudi razne druge prireditve. Lepo je, da so se sed&j že domenili, da bodo člani potovali na izlet po Istri in se bodo v ta namen že sedaj začeli pripravljati, da bo -slehernemu članu omogočano priti do potrebnih sredstev. Izlet bo verjetno junija ali julija. Odbora sta si postavila nalogo, da bosta aktivno propa- girala za čim prejšnjo izvedbo vaške električne razsvetljave, za postavitev čakalnice na avtobusnem postajališču, ki je nujno potrebna, saj morajo večkrat ob slabem vremenu potniki čakati pod milim nebom ali pa se tiščati na pod-stemju hiš ob cesti. Odbora si sicer nista postavila mnogo nalog po številu, ampak le nakaj najnujnejših. Čim bo sneg sikopneil bodo nabavili za vaščame razne sadike, podtaiknjence, ki bi naj v zgodnji spomladi in poletju s svojim raznobarvnim cvetjem krasili vas. Svojevrsten problem so tukaj neurejeni plotovi, za njimi pa nečedna dvorišča itd. Vendar je upati, da bodo člani odborov in celotnega društva uspeli, če bodo vztrajali pri svojem deilu. Kokoši nesnice in petelini v perutninski farmi na Bregu f pri. Ptuju. lavno pravobranilstvo v Ptuju Tekom dosedanjega poslovanja javnega pravobranilstva Ptuj se je izkazalo, da imajo razna pravobranilstva v Sloveniji tudi različno število zadev. Med 10 pravobranilstvi v Sloveniji je ptujsko glede ni število zadev na petem mestu, gle Tudi v tem pogledu bi morali i de na delo občinskih pravobra-v podjetjih posvečati več po- : nilstev pa na drugem mestu. Na zornosti za varnost družbene j to vsekakor .vpliva okolnost, da imovine. . ...... . *.* ; j ima.občina Ptuj razmeroma naj- Novozgrajeno ogromno poslopje elektrolize B v Kidričevem ' /i 'i -...... Elektroliza-A, svetovni konferenci o trgovini in razvoju, ki se bo pričela 23. marca v Ztftevi, bo vodil minister za finančne in gospodarske zadeve D' Estaing- Nadomeščal ga bo bivši minister in francoski delegat v QATT Andrej Philipp .V delegaciji je razen tega še šest drugih visokih funkcionarjev francoske vlade. Za članstvo gasilskih društev je prav prijetno snidenje na občnem zboru društva in ob ocenitvi oeloletnega dela. Takšen občni zbor je bil v nedeljo, 1. marca 1964, v Varaiždinu. Nanj je bilo med drugimi povabljenih tudi nekaj gasilskih društev iz Slovenije. S Štajerskega predela so se udeležili občnega zbora predstavniki gasilstva iz Maribora ta Ptuja. Ta občni zbor je bil po svoje važen ta zanimiv. V Varaždinu je namreč prvo gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 1804 in je najstarejše društvo, pa ne samo v Jugoslaviji ampak v tem delu Evrope. Zato ta dan niso praznovali samo gasilci iz Varaždina. To je bil velik dan za jugoslovansko gasilstvo, saj je bil tokrat stoti gasilski občni zbor v Varaždinu, v zibelki gasilstva Zato ni slučaj, da je zbor tako lepo uspel. Udeležili so se ga politični funk- cionarji in predstavniki oblasti iz Varaždina in drugih krajev Hrvatske. Prišli so tudi predstavniki gasilcev iz oddaljenih krajev Hrvatske. Poročila vseh funkcionarjev so bila skrbno pripravljena. Gasilsko društvo Varaždin je kombinirano društvo. V njem je včlanjenih 19 plačanih gasilcev in 52 prostovoljcev. To število operativne enote je premajhno in ga bodo morali okrepiti. Ob ustanovitvi pred 100 leti je štelo društvo 150 članov. Opremo morajo stalno izpopolnjevati. Stroški vzdrževanja iz leta v leto rastejo. V letu 1963 jim je bilo dodeljenih 23 milijonov dinarjev. Prizadevajo si pridobiti v gasilske vrSte zlasti mladino, vendar za to humano društvo ni preveč zanimanja. Po izčrpnih poročilih je bila diskusija. Priglasili so se tudi predstavniki iz Maribora in Ptuja. Vsi diiSkiutanti so čestitali ga- silcem iz Varaždina v zvezi s 100-letnico obstoja društva ter so jim želeli v nadaljnjem humanem prizadevanju še več uspehov. Predstavnik gasilskega društva iz Ptuja je med drugim povedal, da je želja tega društva, da bi se dosedanje sodelovanje med Varaždtaom in Ptujem še bolj poglobilo in razširilo tudi na ostala obmejna društva. Za svetel vzgled je navedel sodelovanje sindikatov med Ptujem in Varaždtaom ter Čakovcem. V znak priznanja za medsebojno sodelovanje ta v spomin na 100. obletnico je pripel predstavnik gasilskega društva Ptuj na varaždinski gasilski prapor spominski trak. Industrijsko gasilsko društvo MTT Maribor je poklonilo jubilantu iz Varaždina veliko sliko tekstilnega kombinata Maribor. pravnika iz Središča, starega 19 let. Dne 30. marca pa je okupator ustrelil v Mariboru očeta IVANA HANZELICA, občinskega redarja v Središču, starega 49 let, KARLA KANICA, čevljarskega pomočnika v Središču, starega 35 let in inž. POLDETA BERCETA iz Središča, starega 30 let. Polde Berce, inženir montanist je bil med organizatorji upora proti okupatorju v središkem in ormoškem okolišu skupaj z ženo Mileno, po poklicu učiteljico, ki je bila marca 1942 zaprta na gradu Borlu. Padli marca 1943 Marca 1943 sta padli dve žrtvi za svobodo iz ptujskega okoliša. V taborišču je umrl PETER KRI-STOVIC, železničar v Ptuju, doma v Zabovcih. Po poklicu je bil ključavničar. Ze v stari Jugoslaviji se je napredno politično usmeril pod vplivom komunistov v železniških delavnicah v Ptuju. so vsak ponedeljek večer prevzemali pošto za okrajni odbor OF ter odhajali in sprejemali pošto za vodstvo OF, ki je bilo onstran Drave v Halozah. Pošto, ki je morala prek Drave je prevzemal partizan Žarko. Na javko sta hodila tudi kurirja Dušan in Januš. Nekega ponedeljka meseca marca je šel Milko Goiob-Jožko, član okrajnega odbora OF in komiteja KPS za ptujski okraj s kurirji v Borovce. Oglasil se je med potjo na javki v Prvencih okoli 10. ure zvečer. Prečkali so glavno cesto ob gozdičku. Tema je bila in na čelu kolone je stopal Januš. Ob borovem gozdu blizu prve hiše v Prvencih, nedaleč od ceste jih je ustavil partizan Žarko. Z njim je bil nekdanji partizan Tarzan, doma lz revirjev. Tarzana je Jožko spoznal v jeseni leta 1944 v Halozah, ko je spremljal funkcionarje pokrajinskega odbora OF za Štajersko na ljutomerski teren, kjer naj bi postal komandir 15 TV postaje. Po prihodu okupatorja je stopil na , Na jafckl v Prvencih je bil na-stran Osvobodilne fronte. Okupa- | slonjen na drevo z brzostrelko tor ga je aretiral oktobra 1942, j pripravljeno na streljanj* S Tar- Obeni zbor avto-moto društva Prejšnjo nedeljo, 1. marca 1964, je bil v Ormožu občni zbor Avto-moto društva Ormož, ki se ga je udeležilo 48 članov. V občini sta dve Avto-moto društvi — Ormož in Središče, M sta po svoji dejavnosti zelo agilni. Ormoško Avto-moto društvo že obstaja petnajsto leto ta je vzgojilo tekom svojega obstoja precejšnje število voznikov amaterjev A ta B kategorije ta seveda nekaj tudi poklicnih šoferjev ta traktoristov. Plodno delo Avto-moto društva Ormož je prispevalo pri vzgoji kadra prometne strdke precejšen delež. To je moč opazite prt zaposlenih šoferjih 1n traktoristih na območju Občine, saj so opravili skoraj vsi ustrezne izpite v tem društvu. Kot je poročal na . Občnem zboru Avto-moto društva predsednik upravnega odbora društva Franc Pučko, je bilo sklenjeno* na lanskem občnem zboru, da se v Zerovdncih ustanovi krožek za prometne predpise. Vendar do tega ni prišlo zaradi prem&le aktivnosti odgovornih. AvtO-moto društvo Ormož ima registriranih 150 članov, katerih je največ delavcev, nato so kmetje ta uslužbenci. Mladine je zelo malo med člani AMD. Po končani osemletki odhajajo v srednje šole ali pa v uk v druge kraje. Na sejah upravnega odbora AMD, ki jih je bilo od lanskega do letošnjega občnega zbora sedem, so v glavnem obravnavali o tekoči problematiki društva. Društvo ima precej težav z dotrajanim osebnim avtomobilom fiat 600. Skoraj neuporabno je tudi motorno kolo puch. Kot so v razpravi na občnem zboru ugotovili, obstoječi vozili več ne odgovarjata potrebam tečajnikov. Zato bo kupilo društvo še letos drug osebni avtomobil. Za nakup fiaita 750 bo najelo društvo posojilo v višini 500.000 dinarjev, ostala potrebna sredstva pa je Obljubila občinska skupščina Ormož. Trije člani Avto-moto društva so se udeležili lani krožne vožnje za dan mladosti v Kumro-vec in so tudi prispeli pravočasno na cilj. Lani je priredilo društvo tudi dva tečaja za šoferje amaterje; izpito je opravilo 31 tečajnikov. Tečajev za mo-pedisto lani niso priredili, pač pa je bil vsako prvo in tretjo nedeljo dopoldne v mesecu čas za izpolnjevanje testov za mo-pediste. Lani je bilo izdanih za upravljanje z mopedi v javnem prometu 71 potrdil. Na področju občine je registriranih 130 osebnih avtomobilov, 30 tovornjakov, 50 traktorjev, 20 motornih koles ta prav toliko mopedov. Ker se hitro širi motorizadja v občini, je potrebno AMD finančne podpore, da bo lažje kos svojim nategam. AMD Ormož prične z letošnjim aprilom tečaj za voznike amaterje A in B kategorije. Zainteresirani naj vložijo prijave in vse potrebno pravočasno v pisarni društva. D. R. zaprl v Ptuju, novembra ga je od peljal v mariborske zapore, januarja 1943 pa s transportom v Da-chau. Dne 10. marca 1943 pa so zločinski streli okupatorja ubili v Mariboru FRANCA PERŠONA, mizarskega pomočnika v Ptuju. Ze pred vojno ga je oblast preganjala zaradi komunizma in prebiti je moral štiri leta v Srem-ski Mitrovici v zaporih. Od tam se je leta 1938 vrnil v Ptuj, a z delom za pravice proJetariata ni prenehal. Med vojno je odšel že julija 1941 k partizanom na Pohorje. Leta 1942 se je mudil kot aktivist OF v okolici Vurberka, kjer ga je nekdo izdal. Okupator ga je zaprl v Ptuju, nato pa ga je odpeljal v mariborske zapore, kjer so ga ustrelili. Dogodki leta 1944 Marca 1944 so ustanovili domoljubi v Cirkulanah odbor Osvobo-iine fronte. Posamezniki so bili že prej pomagali v osvobodilnem gibanju. Po ustanovitvi odbora se začno živahni stiki s hrvaškimi partizani, širi se partizanski tisk in zbira za partizane. Marca tega leta se je sporekel z Nemci nekdanji upravitelj bano-vinskih posesti v Cirkulanah Matija Ketiš. Orožniki ga primejo, mu zvežejo roke, orožnik Kish pa ga v podivjanosti ustreli. Poko. pijejo ga na vaškem pokopališču. Svojci so ga nato odkopali in prepeljali v njegov domači kraj Kapelo pri Radgoni. Marca 1944 so zasedli šolo v Majšperku nemški vojaki. Pripravljati so začeli svoje postojanke za spopade s partizani in za utrdbene naprave. Dogodki leta 1945 Marca 1945 so padli v Prvencih Božo Znidarič-Rastko, vodja tehnike v Rotmanu, star 23 let, Ciril Krajnčič, kmečki delavec, star 35 let, oba z Zamožan in Anton Hrga, kolar iz Dornave, star 27 let. Kako je prišlo do tega žalostnega dogodka? Ob koncu leta 1944 so si kurirji OF določili javko v zapuščeni s travo porasli gramozni jami, nedaleč od prve hiše v Prvencih. Tu zanom in Žarkom je bilo še več fantov. Na javko je prišel tudi Rastko iz tehnike na. Rotmanu. Prinesel je pošto in nekaj tiska. Za njim je prišel še novinec, ki je odhajal k partizanom, nato pa še nekaj partizanov. Le kurirjev 14 TV postaje ni bilo od nikoder. Žarko in Tarzan sta s svojimi fanti odšla gledat v gramozno jamo, če morda tam ne čakajo kurirja 14 TV postaje. Za njimi Je odšel tudi Jožko s tremi spremljevalci. Ker so zagledali temne postave blizu prvega poslopja, ki so se približevale Jožku in skupini, so se umaknili za hišo in opazovali. Kmalu se je izkazalo, da so temne postave sami oboroženi fantje, Tarzanovi spremljevalci. Ko se le Tarzan vrnil je predlagal, da bi izročili pošto njemu, ker bo šel na 14 TV postajo, Žarko pa je vse povabil v Prvence na jabolčnik. Jožko je ponudbo odbil in odšel > svojimi v Borovce. Rastko, aktivist iz Zamušan in dva partizana so odšli s Tarzanom in Žarkom ter čudnim njihovim spremstvom oboroženih fantov proti Prvencem. Ko je Jožko prišel s svojimi v Borovce, so opazili nad Prvenci od številnih raket osvetljeno nebo. V nočno tišino pa so odmevali rafali strojnic ln brzostrelk. Krtalu je streljanje prenehalo ln nebo je zagrnila tema. Kaj se je zgodilo? V soboto pred dogodkom v Prvencih so Nemci hajkah po vaseh na Ptujskem polju, okoli 30 orožnikov in policistov. Preiskavali so po hišah, osumljenih, da domači pomagajo partizanom. Nekje na senu so ujeli Jako Bezjaka iz Markovec ln Žarka. Oba so zelo pretepli. Voditi sta morala nato raztrgance. v službi gestapa na javko v Prvence. Raztrgancem je poveljeval Tarzan, ki je od partizanov pobegnil. Tarzan je v Prvencih zvabil Rastka, Krajnčiča in Hrga v Prvence na jabolčnik. Sli so pit ▼ prvo hišo ob gramozni jami. Tn so jih raztrgane! prerešetali z brzostrelkami kar v kuhinji. Ko se je zdanilo, se je skozi Prvence pomikal voz s trupli treh borcev. Ujetega Jako Bezjaka so raztrganci odpeljali neznano kam. Za njim je izginila sled. Dalje prihpdnjič AIJRFRTO MORAVIA J A ni I C A S Pij© sva bila zaročena. Ker niis^m imel niti prebite pare, pa čoprav sem bil zaposlen v trgovini z želeantao svojega očeta, je trajala ta zaroka precej dol-gjo. Ona se je učila za bolničarko, kar je bila tudi njena mati, to je imela na sebi tako rekoč le srajco. Dve leti zaroke: rekel b} dve leti raaprtij in prepirov. Va^po najino vprašanje je bilo stanovanje. Res sva mogla stanja® pri mojih starših, ki sini?® želeli ničesar bolj kot to, toda Pija ni hotela o tem niti slikati; mojo mater je zasovražila, č* preden jo je spoznala. Pijina mati je imela dovolj ve-Ijko stanovanje, v katero bd naju bila mogla sprejeti, toda tega ni hotela, čeprav jaz in Pija temu »« bi bila nasprotovala. Nje-mate je bila še mlada vdova, hotela je živeti svoje življenje, ni mahala, da bi ji-bila napoti zetova družina. Nekega dne, ko sem bil v parku Vila Borghese, sem mislil predlagati Piji nekaj pametnega: »Slišiš, vem, da ne moreš trpeti moje matere. Zato pne zahtevam, da preživiš z njo vse življenje. Samo nekaj mesecev, in sicer toliko časa, kolikor je potrebno, da se bolje umestiva. Ko se bova poročila, bova šla v našo hišo. Potem pa se bo že našel kakšen izhod.« Pija je takoj vpadla: »Seveda se bo našel izhod, prav gotovo. In sicer ta, da te bom pustila.« In ko je odtegnila svojo roko iz moje, je zbežala proti terasi. Skočil sem za njo in zaklical: »Pija, počakaj, kaj delaš?« Dohitel sem jo ravno, ko se je kakor besnež ustavila pred stražnikom in kričala: »Recite tistemu človeku tam, naj me pusti v miru. Vse božje jutro me zasleduje.« Obstal sem presenečen. Medtem pa se mi je približal stražnik: »Mladenič, pokažite dokumente!« Pokazal sem osebno izkaznico, spremljajoč z očmi Pijo, ki se je oddaljevala naglo in brez obotavljanja. Tistega dne sem jo skušal poiskati doma pa je ni bilo. Nato sem jo poklical po telefonu, pa so mi spet rekli, da je ni doma. Naposled sem ji pisal ekspresno pismo iz mesta, toda minili so trije dnevi, odgovora pa nisem dobil. Tako sem ostal brez Pije In nenadoma se mi je zdelo, da je izginil iz mene del mene sa- mega, ravno tisti del, ki mi je omogočal, da diham, da jem, da delam, kratko malo — da živim. Niti ne vem, koliko sem se mučil, toda muke nisem čutil samo v duši, kot nekakšno slutnjo, ki je nisem mogel {»tolažiti, temveč so me boleli po telesu vsi živci in vse mišice. Kadar sem ostal v sobi sam, sem začel vzklikati kar brez vzroka in sem si zakrival obraz z rokami. Sel bi bil rad ven, toda od žalosti ml je modro nebo postalo črno, črno je bilo sonce, črne so bile rumene in bele hiše, črno je bilo popoldansko zelenilo drevja. O jedi nisem mogel niti slišati, prvi grižljaj bi mi bil ostal v grlu kakor zamašek. Niti nisem spal. Iz prvega dremeža sem se zdrznil in sem ostal buden z odprtimi očmi, misleč na Pijo. Enega tistih dni, ko sem se čutil bolj nesrečnega kot sicer, ko so mi vse mišice telesa drhtele in bile napete kot strune na goslih, sem stopil v neki bife pod Pijinim stanovanjem. Bilo je zgodaj zjutraj in v bifeju je bila Je ženska, ki je srkala svojo ekspresno kavo. Sedela je obrnjena s hrbtom proti vratom in z lakti naslonjena na točilno mizo. Ko sem jo zagledal, sem si takoj rekel, da je to Pija, ker je imela kratko pristrižene črne in kratke lase, zvezane s pentljo, ki ji je' visela ob tilniku. Tudi Pija je imela take lase. Res, brž pa ko sem pomislil, da je ona, sem čutil, kakor da se mi telo sprošča, ta dihanje, ki se ml je bilo do tedaj skrilo v dno pljuč, mi je zapet začelo vzdigovati prsi pomirjujoče in narahlo. Rekel sem: »Pija!« Ženska se je obrnila. Tedaj pa sem spoznal, da sem se zmotil. Ni bila Pija, temveč njena mati, ki si je stri-gla lase prav tako kakor Pija. Toda čudno, tisto olajšanje, ki sem ga čutil, je trajalo še dalje. Mišice me niso tako bolele in še naprej sem lahko dihal. Ko me je spoznala, je rekla: »E, ubogi Giustino, jaz nisem Pija, temveč njena mama.« Pozdravil sem jo, medtem pa, ko sva se midva pogovarjala o marsičem, sem jo pazljivo ogledoval. Opazil sem nekaj, česar prej nisem vedel: bila je prava podoba svoje hčerke. Prav taki črni podvi-hani lasje, prav take okrogle in lepe oči z ozkimi in visokimi obrvmi, prav tak majhen, krut in zakrivljen nos, prav taka navzdol zavihana usta. Edina razlika je bila v tem, da je imela Pija dvajset let, mati pa vsaj dvakrat več. Z eno besedo: Pijte obraz se mi je zdel vtopljen v materinem obrazu, ki je bil zaradi let širši in zrelejši. Ko sem opazoval njen obraz, se mi je vendarle zdelo, da gledam Pijo, kar sem si tako želel, odkar me je pustila. Počutil sem se dobro, kaikor da je moja želja izpolnjena. Mati je z občutljivostjo, ki jo imajo žene, opazila, da jo gledam, in se je nasmehnila. Tudi jaz sem se nasmehnil. Vprašala je: »Giustino, kaj delaš?« Opazil sem še eno stvar, ki se mi je do tedaj izmikala: imela je prav tak glas kot Pija, le da je bil nekoliko globlji. Odgovoril sem: »Nič ne delam.« In ona s soža-ljem: »Veš, da si precej shujšal?« Ko je izpila kavo, je odšla z menoj iz bifeja in dodala: »Giustino, resno ti povem, da je bolje, če se Piji odrečeš. Ona hoče imeti svoje stanovanje, ti ji ga pa ne moreš dati. Ona noče iti v tvojo hišo, jaz pa, iskreno rečeno, vaju ne morem vzeti k sebi. To je med ostalimi samo en razlog, zaradi katerega ti svetujem, da se ji odrečeš.« Jaz sem odgovoril: »Saj sem se ji odrekel.« Medtem pa, ko sem nekoliko pomolčal, ker sem čutil, da bi ji bil videti moj predlog nekoliko čuden, sem dodal: »Recite mj. ali ne bi mogla danes midva večerjati skupaj?« »Zelo rada. Toda opozarjam te na to, če misliš, da se bova pogovarjala o Piji, je bolje, da se temu izogneva. Zakaj to? Jaz sem ena, ona je pa druga, in vsaka izmed naju ima svoje življenje.« Odgovoril sem ji iskreno: »Nočem večerjate s teboj zaradi tega, da bi govoril o Piji, temveč zato, da bi bil s teboj.« Vrgla je name čuden pogled, potem pa je privolila na sestanek zvečer ob devetih v gostilni, ki je bila nasproti njenemu stanovanju. Prišla je natančno ob devetih zvečer. Opazil sem, da se je bila nekoliko preuredila, ker je bila, kakor sem že rekel, še mlada in spogledljiva žena in ji je bilo všeč, da je ljudem ugajala. Na sebi je imela rdečo jopico, pri-žeto k telesu, lep, visok pas iz črnega usnja z zaponko iz bele kovine, zelo ozko krilo, v katerem je bila res videti nekoliko robatih bokov, ki so ji pokaH pod napetim blagom. V gostilno sva šla z druge strani ulice. Vhod je bil z ulice, toda terasa je gledala na Ti bero. Sedla sva za mizo na prostem, ker je bil že maj in je bilo toplo. Ozirala sva se proti Tiberi, ki pa je v mraku ni bilo videti. Zato sva videla luči ob nasprotnem obrežju, za lučmi pa črno senco, plinskih rezervoarjev z visokimi dimniki in rdečimi plameni plina, ki je gorel ponoči. Naročil Gasilski avto za Skopje PtujČana peljala gasilski avto v Skopje V ponedeljek, 2. marca 1964 je odpeljal predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj Marjan Berlič v spremstvu Alojza Praprotnika v Skopje gasilski avto mercedes 519 z avtomatsko črpalko rosenbauer in z vso potrebno opremo ter s prostorom za 10 mož posadke. Občinska gasilska zveza Ptuj je prevzela prevoz avtomobila, sam avto pa je darilo Avstrijske gasilske zveze Gasilski zvezi Makedonije. 29. februarja 1964 je bil v Mariboru svečan prevzem tega vozila od avstrijskih gasilcev, predstavnikov Avstrijske gasilske zveze. V Ptuj je prispel ta avto v ponedeljek, 2. marca 1964, dopoldne in je takoj nadaljeval pot v Makedonijo. Pred odhodom vozila iz Ptuja si ga je ogledalo nekaj ptujskih gasilskih strokovnjakov. Zanimalo jih je, kako je avto prostorninsko urejen in kako tehnično opremljen. Ugotovili so. da je gasilsko vozilo mercedes 319 zelo lično, t močnim motorjem in z ročno brizgal- no rosenbauer, opremljeno pa z vsem potrebnim priborom in ima prostora za 10 mož posadke. Takšna vozila so najprimernejša tudi za težko dostopne, vendar z vodo preskrbljene kraje. Za naše kraje se bolj obnesejo gasilska vozila s cisternami, ki morajo biti sposobna prodreti v še tako oddaljen predel v občini s primerno količino vode. Zlasti v višinskih predelih je problem vode najtežji in ravno ta je narekoval Občinski gasilski zvezi Ptuj, da je morala nabaviti avtocisterne z motorka-mi za gašenje vsaj za Gasilsko društvo Ptuj, da lahko intervenira povsod, kjer izbruhne požar. Avtomobil, kot ga je dobilo Skopje bi bil primeren za gasilska društva na večjem teritorialnem območju vsaj v krajih, kjer je mogoče zajetje vode. V. J. Gasilski avto za Skopje ob prevzemu v Ptuju Vpliv filma na mladino Čeprav si televizija čedalje bolj osvaja svet iti je pogosto slišati tožbe lastnikov kino dvoran, češ da kino danes ni več donosen (v mnogih državah so morali res že zapreti na stotine kino dvoran), vendar je film, ki ga gledamo v kinu, še vedno eno izmed tistih sredstev, ki imajo velik vpliv na najširše kroge prebivalstva. Kakor televizija in radio pa izvaja tudi kino najmočnejši in lahko bi rekli naravnost usoden vpliv na mlade ljudi, katerim v letih telesnega in duhovnega razvoja lahko nudi pošteno in koristno zabavo, če je dober, prav tako pa jim lahko močno škoduje, če je slab. Diskusij o tem, kakšni morajo biti filmi, da bi bili koristni tudi za mladino, je bilo že dovolj. In ne samo to: v mnogih državah delujejo posebne organizacije in ustanove, ki Uvajajo zelo koristno akcijo pod naslovom »Dobri film«, kjer ocena o »dobrem« in »slabem« ni omejena le na mladino, marveč tudi za odrasle. Kajti tudi odrasel človek je dovzeten za vse dobre in slabe lastnosti ter prav tako lahko podleže slabemu vplivu. Toda govoriti hočemo o vplivu filma na mladino. V vrsto filmov, ki so za mladino, milo povedano, »dvomljive« vrednosti, sodijo nedvomno v prvi vrsti tako imenovani »westerni« — filmi iz življenja na divjem zahodu, ki se »odlikujejo« po svoji surovosti in bojaželjnosti, ter kriminalni filmi. V katerih mora biti najmanj pol ducata mrtvih, da so sploh »zanimivi«. Mislimo, da o slabih posledicah, ki jih imajo taki filmi na mladino, ni treba posebej govoriti. S tem vprašanjem se ba-vijo tudi psihologi, ki proučujejo stvar z znanstveno doslednostjo in se njihove ugotovitve precej ujemajo v zaključku, da taki filmi za mladino niso priporočljivi. Kanadski psiholog dr. Richard H. Walter z univerze v Torontu je v tem oziru napravil zanimiv poizkus. Večje število mladincev je podvrgel spretno zamišljenemu testu. Razdelil jih je v dve skupini: prva naj bi predstavljala »učitelje«, druga pa »učence«. I Vsak »učitelj« je sedel pred svo-|jim »učencem« in mu postavljal pripravljena vprašanja. Če je bil odgovor pravilen, je »učitelj« pritisnil na gumb in s tem prižgal zeleno luč. Ce je bil odgovor napačen, je prižgal rdečo luč, hkrati pa je »učenec« začutil rahel električni sunek kot »kazen« za ne-znanje._ Pogostnost in trajanje električnih sunkov so registrirali in merili posebni aparati. Po določenem času je vodja poizkusa 1 dr. Walter ukazal odmor, »učitelji« in »učenci« pa so odšli v kino, da bi se osvežili. Polovica od vsake skupine je gledala western z obilico revolverskega streljanja in pretepov, druga polovica pa »nedolžen« zabavni film. Potem so s poizkusom nadaljevali. Rezultat je bil nepričakovan. Tisti »učitelji«, ki so v premoru gledali western, so bili pri »kaznovanju« netočnih odgovorov dosti strožji kot »učitelji«, ki so gledali zabavni film. Dr. Walter je na tej podlagi prišel do zaključka: we-sterni vzbujajo v mladih gledalcih željo, da bi drugemu prizadejali bolečino. To je seveda le ena izmed sla Pri Regovi-čevth v Ormožu BRIVSKI MOJSTER VEKOSLAV REGOVIC SE BAVI 2E STIRI-DESET LET Z VZGOJO CVETIC. TO IZREDNO VESELJE JE PRIPOMOGLO 7S-LETNEMU CVETLIČARJU DO IZKUŠENJ ODLIČNEGA STROKOVNJAKA — CVETLIČARJA. IMA CEZ DVA METRA VISOK IN 40 LET STAR KAKTUS. Pred kratkim sem obiskal na domu v Vrazovi ulici št. 2 v Ormožu 75-letnega brivsko-frizer-skega moistra Vekoslava Rego-viča. Našel sem -ga pri poklicnem opravilu v brivnici. Ko sem ga poprosil, da bi mi razkazal svoje I cvetice, mi je rad ustregel. V so- I sednjem prostoru, ki je pretesen zaradi mnogih cvetic, me je natančno seznanil z lastnostmi in z vzgojo cvetic lončnic, predvsem pa kaktusov, ki jih najbolj ceni. Uvodoma me je seznanil z zgodovino njegovega cvetličarstva. Z njim se je pričel ukvarjati pred 40 leti na Pohorju. Tam je imel 17 kvadratnih metrov toplih gred. Gojil je predvsem vrtnice in kakteje. Za zalivanje cvetic in za ostalo nego je imel izredno veselje in tudi toliko prostega časa, kolikor ga je za to potreboval. Cvetličnjak z dvesto kaktusi in cveticami v lončkih leg pepelčastega Stožčasti kaktus j Televizor je razneslo V nedeljo, 8. marca 1964, je bil v stanovanju Olge Skrbinšek iz Ptuja, Ljutomerska cesta 4, uničen televizijski sprejemnik RR, in sicer v odsotnosti imenovane. Ko se je vrnila Olga Skrbinšek po 7-urni odsotnosti v svoje stanovanje, je onemela v sobi pred razvalinami televizorja. Po sobi je pobrala steklo televizijske žarnice, ki ga je vsled eksplozije razneslo, nato pa je še pogledala v notranjost na tleh ležečega ohišja televizorja, ki ga je do kraja uničil ogenj. K sreči je bilo stanovanje dobro zaprto, sicer bi se razširil požar iz televizorja in z mizice pod televi- nost takšne ali drugačne napake v sestavnih delih aparata, ki sili lastnike televizorjev, da morajo biti z njim previdni, da morajo imeti ozemljene antene in po možnosti tudi stabilizator. V. J. Med največje dosežke v njegovem cvetličarstvu je uspešno cepljenje kaktusov. Uspelo mu je na primer precepiti več širokolistna-tih kaktusov na bodičaste. To je prav zanimivo in redko. Kaktusi: slonovo uho, božični kaktus in stožčasti kaktus ter ostali, so poželo zanirriivi. -------------- je čez dva metra visok in star 40 let. Vzgojil ga je iz semena. Kaktusov ne smemo zalivati v zimskem času. O tem se je tudi sam prepričal. Sami kaktusi vsebujejo dovolj vode v času mirovanja. Cvetice pa potrebujejo nenehno nego, predvsem v zimskem času, ko jih je potrebno vzdrževati v primerni temperaturi. Ta ne sme pasti izpod 8 stopinj nad ničlo. Regovič ima tudi dve rastlini gumovca in več palm v starosti od* petega do sedmega leta. Te je ljubitelj cvetic vzgojil iz semena dateljnov. Ima trideset vrst kaktusov in tudi nekaj vrst takih, ki jim še ne ve imena. Zaradi starosti se je odločil pro- dati več kaktusov in cvetic lončnic. Nedvomno bo največ zanima, nja za šest posebnih kaktusov (morska zvezda, mamilarija), ki rdeče cvetijo. Vsakemu kupcu bo rad povedal svoj recept za uspešno gojenje cvetic, zlasti pa za njihovo pravilno gnojenje. Gnojilo sestavlja iz krvi, vode in iz kokošjega blata ter ga prekuha. Za dnevno opravilo pri cveticah porabi precej časa, v vsakem letnem Času, razen v dobi mirovanja, vsako jutro vsaj tri ure. Kljub izrednemu veselju ža gojitev cvetic je sedaj v visokih letih zanj le preveč dela. D. R. V REGICEVI CVETLICARNI V ORMOŽU pohištva. To je menda prvi primer tabo uničenega televizorja od vseh 200 televizorjev v družbenih in _____________ t o družinskih prostorih po Ptuju. bih posledic, ki jih imajo taki Ifil- j Vsekakor je tudi ta primer do- V zvezi z našim člankom pod naslovom »Podjetne pustne še-me na Desterniku«, objavljenem 21. februarja t. 1. smo prejeli odgovor, ki obširno obravnava sedanjo obliko pustnih običajev zorjem, ki je tudi zgorela, še pa in ok,?liš&lne' so f,ri; sosedne dele pohištva. ~ O pravili m izvedl pohod pustnih sem na Desterniku, nato pa na- mi na mladino. Statističen je dokazano, da gre velik del mladinske kriminalnosti prav na račun slabih filmov. Torej imajo starši in drugi vzgojitelji veliko in odgovorno nalogo, da tudi pri izbiri filmov mladini pravilno svetujemo in jo navajamo k obisku takih predstav, ki koristno vplivajo na njen razvoj. volj zgovorno opozorilo lastnikov televizorjev na nevarnost, če ob odhodu zdoma ne odstranijo stikala z vrvico iz zidnega stikala. S tem sicer ni rečen«, da predstavljajo vsi televizorji enako nevarnost, obstaja pa le mož- Gospodarske organizacije lahko prodajo vozila tudi državljanom Zvezni sekretariat za finance pisani način niso uspele svoje-je omogočil z odredbo, objav- ga osnovnega sredstva prodati Ijeno v zadnji številki Uradne- drugim podjetjem ali drugim ga lista SFRJ, da lahko gospo- družbeno pravnim osebam, darske organizacije ob določe- Odredba določa, da se opfavi nih pogojih prodajajo svoje tudi prodaja državljanom sa-avtomobile tudi državljanom, mo z licitacijo, ki mora biti Gospodarske organizacije lah- objavljena v dnevnem tisku, ko prodajo državljanom oseb- Začetno ceno za licitacijo done avtomobile samo, če z jav- loči strokovna komisija po tre-no licitacijo ali na drug pred- nutni ceni avtomobila. Podjetne pustne šeme v daljuje: Letošnjo skupino mask v Desterniku so ljudje lepo sprejemali ter že vnaprej obljubljali pijačo in jedačo. Da bi bila skupina bolj zabavna, si je omislila in nabavila voz z velikim sodom, na čelo pa postavila šest godcev — pustno gostiivanje. Na svoji poti je skupina prišla tudi do hiše v Gomilcah, kjer pa je gospodar pred njo zaklenil vrata. Toda muzikan-* tom to ni vzelo volje ih so mu zaigrali glasbeno voščilo, čeprav pred zaklenjenimi vrati. Verjet 17 ljudi v majhni kuhinji napravi gnečo, toda nenamerno. Janko Marinič Destemik 10 Pripominjamo, da smo skrajšali odgovor tov. Mariniča za- radi tega, ker je bil predolg in ker je obravnaval stvari, ki niso v neposredni zvezi s sestavkom, na katerega daje odgovor, kakof to omogoča zakon o tisku. Uredništvo. Da bodo vaše rože lepše pozns hujši NAMESTO UVODA Rože so osvojile srca omikanih ljudi že v davnih časih in nadaljujejo z osvajanjem ne nehno iz rodov v rodove. Neutrudljiva marljivost in požrtvovalnost žlahtniteljev v vzgajanju novih sort daje vsa- . . . .... j.. . lepše sorte. ko leto hfaležnejše, boljše in Gojitev rož ni toliko težka, da bi začetnikom grenila vnaprej pobudo za zasaditev lastne no je to omehčalo gospodinjo,1 zbirke te plemenite pfedstavni-da je odprla vrata. V hiši je ce cvetličnega zbora. Da olaj* šamo negovanje i.n pripomore-mo. da bodo vaše rože vam v ponos in veselje, okolici pa v občudovanje, podajamo nekaj drobnih nasvetov. postregla skupini s petimi krapi, gospodar pa je prinesel pol otroškega vedra vina. V veselem pustnem razpoloženju je baje neki član skupine vzel iz posode na štedilniku košček mesa, in ne tri kilograme iz tunke. Razumljivo je tudi, da skupina SAJENJE Najboljši čas za presajevanje UREDNIŠTVO DOPISNIKOM sem nadevane piščance, obenem pa sem rekel natakarju, naj prinese vino. Natočil sem ji polno čašo, ker sem vedel, da je imela rada dobra vina. In res je izpila čašo, nato drugo in naposled, ko je videla, da jaz nisem pil, temveč sem jo samo gledal, me je vprašala nekoliko spogledljivo, nekoliko pa že omamljena: »Ali smem vedeti, zakaj me tako gledaš?« Rekel sem: »Gledam te zato, ker mi ugajaš.« Če prevedeni to v misli: »Gledam te zato, ker mi ugaja tisto, kar je v tebi Pijinega.« S tem počaščena je odgovorila predrzno: »Kaj ti je na meni najbolj všeč?« Našteval sem vse stvari po vrsti, ki so mi na nji ugajale, in sicer tiste, ki jih je imela obenem s hčerko. Dokler sem govoril, se mi je zdelo, da se počutim vedno bolje, Vse telo je bilo odpočito in dihanje umirjeno. Toda ona, re-vica, me ni mogla razumeti in je na koncu rekla: »Ce bi ne bil toliko mlajši kot jaz in če bi ne bil že Pijin zaročenec, bi ti tudi jaz rekla, da si ml všeč in da si mi vedno ugajal. Zal je zadeva taka, da ni mogoče nič storiti.« Ko je govorila te besede, je imela pravi Pijin izraz, tak, kakršnega je imela Pija, kadar se je hotela pokazati skromno in kadar je pričakovala kakšen po-klon. Jaz pa sem skoraj proti svoji VOlji stegnil roko čez mizo in prijel za njeno: »Niso važna leta, glavno je, da nam nekdo ugaja.« Njeno roko sem držal v svoji, ker je bila kakor Pijina, bela, nekoliko trda, zla, z rdečimi, komaj nekoliko obliimi nohti. Od razburjenja se ni branila, videti je bilo celo, da je težko dihala. Na srečo je natakar v tistem trenutku prinesel piščanca. Spustil sem njeno roko in začela sva jesti. Imel sem dober tek. To se mi je zdelo čudno, ker se mi je to zgodilo prvič, odkar me je Pija pustila. Ona pa ni jedla, gledala me je s poželjivim pogledom, oči so se ji lesketale od vina, jedi pa 6e je komaj dotaknila. Tisti trenutek se zgodilo, sam ne vem kako, nekaj čudovitega, kar človek ne bi mogel verjeti, čeprav se je v . resnici zgodilo. Nekaj sem ji rekel v šali in ona se je nasmehnila. »Nad vse mi ugaja tvoj smeh. Na levem licu imaš jamico in bradavico, ki sta ravno značilni.« Sedela sva pod lučjo, in tako se nisem mogel izgovarjati, da se motim. Komaj sem izpregovoril te besede, sem opazil, da na smehljajočem se licu Pijime matere ni niikake jamice niti kake bradavice. Jamico in bradavico je imela Pija. Jaz pa, prevaran od strasti, sem ju pripisoval nj-i in ju skoraj videl kot v prividu. Domneval sem, da me ni dobro slišala. Toda motil sem se. Kakor da imajo žene glede tega-šesti čut. Medtem pa me je moj tako strastni glas izdal. Videl sem, kako je smeh izginjal in kako se ji je na obrazu pojavljal vedho bolj začuden izraz. Nazadnje je rekla? »Pa, kaj govoriš? Jaz nimam niikake jamice niti bradavice, kadar se smejem, vsaj do zdaj tega nisem opazila.« Začuden sem občutil, da rdim, kar je opazila tudi ona. Obraz ji je postal grob, pa je vendar zgrabila za torbico, vzela iz nje ogledalo in se gledala v njem prisiljeno se smehljajoč. To pa mi je trgalo srce. Nato pa se je zopet zresnila in spravila ogledalce v torbico. Potem pa ie rekla počasi s tihim glasom: »Bradavico in jamico ima Pija, kajne?« Ves zmeden sem to potrdil. Ona pa me je neprestano gledala in nadaljevala: »Torej ti... ti si me gledal, ker... sem podobna Piji. Mar ne?« Ker nisem mogel tajiti resnice, sem to potrdil še enkrat. Nekaj časa sva molčala. Videti je bila brez poguma. Slonela je na mizi z lakti, z rokami pa si je prikrivala obraz. Ko je vzdignila oči, sem opazil, da je imela v očeh solze. Nisem pa mogel vedeti ali zaradi ponižanja ali zaradi česa drugega. Vzdihnila je in me vprašala: »Ali imaš Pi-jo zelo rad?« Jaz pa sem ji odgovoril skoraj glasno: »Bolj kot svoje življenje.« »Kaj ne moreš živeti brez nje?« — »Ne, ne morem.« Z rokami si je Zavijala lase. Podoba je bila, kakor da jo nekaj muči. Zopet je vzdihnila, nenadoma pa je vstala in rekla: »Počakaj me tu, vrnem se takoj.« Odšla je naglo in me pustila samega. Tov. F. A. iz Zagojič nam je poslal pismo, v katerem v imenu »vseh poštenih mož in očetov iz Zagojič« protestira proti nekaterim navedbam sestavka »Pustne šeme iz Zagojič se niso lepo obnašale«, ki je bil objavljen v številki 8 našega lista. V tem sestavku je govor o »skupini pustnih šem iz Zagojič«, nikjer pa ni trditve, da so v skupini sodelovali vsi očetje in možje i zte vasice, ker bi le v tem primeru lahko F A. čutil prizadetega in glede na tozadevne zakonske predpise zahteval objavo popravka. Tov. F. A. tudi ni predložil pooblastila vseh mož ift očetov iz Zagojič, v katerih imenu skuša nastopati, zato sestavka nismo mogli objaviti. FOTO ZAPISEK MEHANIZACIJA HA VIŠKU Krajevna skupnost Ormož ima močno razvito svojo dejavnost, toda tokrat je zaposlila, kakor vidite na sliki, Lenčko Dornik in Ivana Korotaja pri žaganju drv. Tako sta pred kratkim izvršila uslugo občinskemu sindikalnemu svetu. rož je pozna jesen, vse do nastopa hujših zmrzovanj. Ne ememo pa saditi, če je zemlja zaradi zmrzovanj že trda in globlje zamrznjena. Ce je zemlja suha, sadike za-lijemo. V jeseni posajene rože spomladi hitreje in bu jneje od-ženejo in lepše cveto. Ob sajenju po možnosti ne obrezujemo. pač pa sadike krepko zagrnemo z zemljo proti zmrzovanju. Spomladi posajene rože takoj obrežemo in tudi zagrnemo, da gleda iz zemlje le zadnje očesee. Sele ko dodobra odženejo. jih odgrnemo. KAKO RAVNATI S PRISPELO POŠILJKO ROŽ Prispelo pošiljko lepo odvi-jemo in sadike čimprej posadimo. Če sajenjfe iz- kateregakoli fazloga ni taožno. damo rastline v zakop v Zemljo v hladnejšem senčnem prostoru in zali-jemo. Kljub največji pazljivosti pri odpremi se lahko pripeti, da prispe pošiljka v izsušenem stanju. V tem- primeru namočimo cele korenike Za 'neka j ur v vedru vode in šele nato posadimo ali damo v zakop. V hladnem času lahko pošiljka zaradi nenadnega vdora hladnega vremena nekoliko na-mrzne. Take pošiljke ne razvijemo, pač pa jo damo v hladen prostor, kjer se počasi od-taja in šele nato razvijemo, posadimo ali damo r zakop. V šili lahko žakopljemo sadike tudi v kakem hladnem protoni, npr. v kleti, hladni gredi ipd. ZEMLJA Rože uspevajo v vsaki dobro obdelani zemlji, čisto posebej pa jim ugaja humozna ilovica. Za nasad rož je zel-o koristno rigolati 50 do 60 cm globoko in že v vrhnjo plast primešati dobrega preperelega hlevskega gnoja. Ni priporočljivo dajati umetnih gnojil v prvem letu! Zemljišča z visoko talnico rožam ne prijajo, zato na takih tleh le slabo uspevajo. Kisla tla izboljšamo z apnencem. (Konec prihodnjič) BeSBBHeaMMBaHEBBRS" Dopisujte v TEDNIK šoort šport šport Prvenstvo gimnazije Na gimnazijskem šahovskem prvenstvu so bile v minulem tednu odložene partije iz petega in šestega kola, medtem ko je bilo iz sedmega in osmega kola saimo nekaj partij. V zadnjih treh kolih je prijetno presenetil druigošolec Verdenik, saj se je s tremi zaporednimi zmagami prebil pod sam vrh. Rezultati odloženih partij: V. kolo: Korban — Krajnc remi; VI. kolo: Zidarič — Vodopivec 0 :l,Zličar — Znidarič 0:1 in Skok — Verdenik 0:1. V sedmem in osmem kolu pa so bile naslednje partije: VII. kolo: Zigman — Krajnc 1:0, Vodopivec — Zličar 0:1, Verdenik — Jesih 1:0 in Korban ■— Skok 0:1; VIII. kolo: Zidarič — Verdenik 0:1, Krajnc — Znidarič, 0:1, Korban — Zorjan 0:1 in Skok — Jesih 1:0. Vrstni red po nepopolnem osmem kolu: Znidarič 7 (1), Zigman 5,5 (2), Verdenik im Skok 4,5, Hafojaniič 4 (3), Napast 4 (2), Viher 3,5 (2), Vodopivec 3,5 (1), Zorjan in Zli čar 3 (1), Krajnc 2,5, Zidarič 1,5 (1), Korban 1,5 in Jesih 1 točlko. M. Z. 10 let TVD »Partizan« v Dornavi V sredo, 4. marca 1964, je bil letni obračun dela TVD Partizan Dornava. Občnega zbora v dvorani gasilskega doma v Dornavi se je udeležilo veliko število pripadnikov. V začetku marca je preteklo 10 let od ustanovitve društva pa do danes. Jubilejnemu občnemu zboru je predsedoval soustanovitelj in prvi delovni predsednik ing. Jakob Čuš. Iz poročil društvenih funkcionarjev smo slišali med drugim, da so dosegli kljub težavam v zadnjem nekaj lepih uspehov, predvsem na pohodih »Ob žici okupirane Ljubljane«, kjer so dosegli v ženski konkurenci 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronasta odlikovanja. Nastopali so tudi na raznih občinskih in okrajnih tekmovanjih. Težave pa imajo predvsem v prednjaškem kadru. V letošnjem letu bodo začeli z izgradnjo športnega parka, ki ga nameravaio graditi postopoma. Tudi v Dornavi bo čez nekaj let lep športni objekt. Predsednik društva tov. Mihael Guček se je zelo pohvalno izrazil o sodelovanju z Obč. zvezo za telesno kulturo Ptuj ter se je zahvalil za vso finančno pomoč in razumevanje skupnosti. V Dornavi nameravajo imeti letos v okviru 10-letnice obstoja društva telovadni nastop. K sodelovanju pa bodo povabili tudi ostald sosednja društva. V novi upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni skoraj vsi dolgoletni in zaslužni delavci na področju telesne kulture tega kraja. Dik KDO BO TRENIRAL MOŠTVO NK DRAVA? LIPOVSEK, ZMAZEK, EFERL, LJUBEČ, SAJNINDREVENSEK V JLA Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da mora v JLA kar 5 igralcev in še trener po vrhu, kar pa je prizadelo tehnično vodstvo kluba, ki mora do 18. marca — tokrat namreč odpotujejo Eferl in ostali v JLA — angažirati novega trenerja, da bodo priprave na tekmovanje v spomladanskem delu zadovoljive. Toda tehnično vodstvo se je odločilo skupaj s sedanjim trenerjem, da prevzame dolžnosti novega trenerja Cvefckovski, ki je trenutno v Ptuju na odsluženju kadrovskega roka — rok mu poteče 14. marca — sicer igralca Vardar.ia iz Skopja. Osebna kronika RODILE SO: Alojzija Bed-nj.ičkd, Podgorci 33 — Anico; Matilda Ivančič, Turški vrh 50 — deklico; Danica Lazar, Gornja vas 27 — Tončeka; Terezija Krajnc, Zupečja vas 23 — Marijo; Marija Fras, Markovci 83 — Jožka; Ana Zinko, Kamen-ščak 12, Ljutomer — Cvetko; Neža Toplak, Juršinci 73 — Mileno; Angela Gajzer, Brunšvig j dečka; Erika Mohorko, Skorba 59, Tezno — Zdravka; Marija 39 — deklico; Jožefa Klaneček, Podhostnik, Gorenjski vrh 30 Danico; Štefanija Ljubeč, Drbe-tiiici 50 — Branka; Angela An-zelc, Zabjak 21 — deklico; Neža Vojsk, Zagojiči 6 — Miro; Marija Suimandl, Trubarjeva 5/d — Darjo; Matilda Zupanič, Gorišnica 57 — Srečka; Alojzija Muršič, Rogoznica 40 — Ivana; Katarina Rožmarin, Skorba 48 — Suzano; Marija Haložan, Vintarovci 71 — Igorja; Jožefa Krajnc, Mejna c. 9 — Zorana; -auipd sf.g a etadsn tu baeuaej -od unjop 'Aapez igg gg6i n^sj Terezija Sitar,' Zlatoličje 80 — dečka; Matilda Koren, Rabeljčja vas 22 — deklico; Francka Pernat, Zg. Pleterje 71 — dečka; Pavlina Nidorfer, Pavlovci 23 — Milana; Angela Belca, Pleterje 53 — Jerico; Blaga Majcen, Majšperk 27 — Janeza; Ana Ja- Ptujska c. 20, Ormož — Violeto. količ, Grajena 30 — Igorja; Alojzija Tratenjak. Vinski vrh 28 — Sonjo; Alojzija Mesarič, Sesterže 3 — dečka; Olga Guzej, Kamna gorica, Kranj — Jožico; Angela Zajšek, Placar 37 — Marijo; Ana Trafela, Barislavci 22 — deklico; Bara Težak, Turški vrh 81 — deklico; Jožefa Mar-tinčič, Gorišnica 44 — Jožico; Antonija Lešnik, Mestni vrh 60 — dečka; Marija Lazar, Turški vrh 6 — Jožico; Marija Teskač, Zg. Jablane 7 — Jožefa; Emilija Dobnik, Kungota 38 — Da- POROKA: Jožef Cerjak. Osoj-nikova 5, in Marija Pečnik, Dravska 2. V nedeljo, 15. t. m., start v SCL Samo še nekaj dni nas loči od začetka tekem v SCL. Vsekakor bo spomladanski del tekmovanja nadvse zanimiv, saj se bodo potegovali za prvaka Rudar, Kla-divar, Svoboda, morda pa bo prekrižal račune favoritom kakšen klub iz »spodnjega doma«. Se največ možnosti pripisujemo Kladivarju — pred 14 dnevi je premagal Maribor kar s 5:2 — ki je okrepil svoje vrste z igralci Celja. Predstavnik ptujske komuine NK Aluminij iz Kidričevega, ki je zasedel v jeseni dobro mesto v razpredelnici, bo v spomladanskem delu svoj položaj še bolj utrdil ali celo' izboljšal. S pripravami so začeli že 6. januarja,, in sicer kar na snegu — telovadnice nimajo na razpolago — v začetku je bil poudarek seveda le na kondiciji. V okviru priprav je odigralo moštvo Aluminija 6 tekem in kar 5-krat zmagalo ter enkrat izgubilo, kar je dokaz, da so bile priprave več kot zadovoljive. V nedeljo igra Aluminij na domačih tleh z Železničarjem iz Maribora, ki bo nastopal v spomladanskem delu precej oslabljen, in imajo domači možnost pobrati ves izkupiček. Ostali pari: Sobota — Ljubljana, Triglav — Celje, Svoboda — Delamaris, Olimipija B — Kladivar, Olimp — Nova Gorica, Maribor B — Slovan, Rudar je prost. nielo; Matilda Majerič, Vel. Nedelja 8 — Franca; Berta Strelec, Markovci 8 — Stanka; Terezija Gregorec, Zabjak 5 — Danico; Angela Kokot, Cankarjeva 5 — dečka; Marija Kmetec, Brunšvig 68, Tezno — Stojana; Ana Mihe-lič, Grajenščak 99 — Marijo; Angela Horvat, Pongerce 13 — Franca; Frančiška Smigoc, Sko-rišnjak 4 — dečka; Terezija Re-pič, Vitomarci 23 — deklico; Danijela Jurkovič, Nova vas 10 UMRL: Franc Fras, Hlaponci št. 58, Polenšak, rojen 1890, umrl 4. marca 1964. Mali oglasi Rokomet V četrtek, 27. februarja, so bile na rokometnem igrašču Drave prve rokometne tekme v letošnjem letu Rokometaši Drave so povabili v goste rokometaše Varteksa iz Varaždina, ki so člani zagrebške rokometne cone Srečanje je bilo prijateljsko in je služilo predvsem vigravainju in kot trening-tekma pred bližajočo se prvenstveno sezono. Najipre jsta se pomerili obe B ekipi. Po dokaj povprečni in na trenutke nezanimivi igri so zmagali gostje z rezultatom 22:11 (12:7). Igralcem B ekipe, ki jo sestavljajo v glavnem še mladinci, se pozna, da prek zime niso dovolj trenirali — slab dan pa je imel tudi vraitair Podpadec. Največ golov so dosegli Kovač, Križe in Oman. V drugi tekmi sta se sestali oibe A ekipi. Ekipa Drave, ki je takrat nastopila z manjšimi spremembami, se ni mogla uspešneje upirati boljšemu nasprotniku in je klonila z rezultatom 28:15 (12:8). Nastopali so skoraj vsi standardni igralci Drave razen Zlendra in Roeaka. Igrala sta tudi Zirovnik, ki se je vrnil iz JLA, in pa mladinec Belšak, ki bo letos verjetno okrepil A ekipo. Tudi igralcem A ekipe se pozna, da prek zime niso dovolj resno trenirali in da so kondi-cijsko slabo pripravljeni, saj so po vodstvu v začetku tekme močno popustili in dovolili nasprotniku, da je vse do konca večal razliko. Gpazilti je bilo, da vse preveč igrajo na sicer odličnega Rozmana, vendar takšna igra ne vodi k uspehu. Pri Dravi lahko pohvalimo Rozmana, ki je dosegel tudi največ golov. Na »delu« smo videli tudi oba domača vratarja, vendar je Rakuš v boljši formi kot Kuhar. Obe tekmi je pred okrog 100 gledalci vodil Adi Šarman iz Ptuja. Rokometaši Drave bodo v prihodnjih dneh vrnili obisk Va-raždinčanom. Dik Drava - Pekar 4:1 (2:0) V torek, 10. marca je odigralo moštvo Drave svojo prvo tekmo v tem letu, in sicer s sindikalno ekipo »Pekar« iz Ptuja in zma- ! galo z rezultatom 4:1. Visok i sneg je sicer oviral igralce obeh moštev, vendar so gledalci bili zadovoljni s prikazano igro. Gole za Dravo sta dosegla Bmeršič (3) in Vogrinec, za Pekar Korenjak (11 m). Drava je nastopila v postavi: Drevenšek, Ljubuš (Cvetko), Sajn (Vidovič), Lipavšek (Šare), Kekec, Cvetkovski, Plajnšek (Vogrinec), Ljubeč II, Emeršič, Zmazek (Ljubeč III). Sodil je Vogrinčič. V nedeljo, 15. marca, gostujejo nogometaši NK Drava v Slovenskih Konjicah, kjer se bodo pomerili z domačim Partizanom, ki je jesenski prvak prve skupine celjske podzveze — v drugi skupini Rudar (Velenje) — in ima možnost, da se prebije v SCL. Zaradi gripe so v Splošni bolnišnici Ptuj do nadaljnjega prepovedani vsi obiski pri bolnikih. WMVR SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ 'ip-00000000000000000000\ § H@r©skop OVEN (od 21. marca do 20. aprila) /C Navajeni ste vztrajati pri začetem vse do uspeha. Pri Zi vsem- kar vas veseli, dajte prednost najvažnejšemu. Mno- {Jj gokrat ste dokazali, da ne upoštevate samo svojih želja, f*i ampak tudi želje drugih. jC BIK (od 21. aprila do 20. maja) X. Zelo pomirjevalno radi vplivate: večkrat si to želite ^di od drugih. Vaše jasno izražanje ne vzbuja bojazni, da ^ i bi vais kdo napačno razumel. Tudi v veselju se je dobro premagati, ne saimo v nesreči in žalosti. Sc DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija) V- Ne zamerite ljudem, ki radi več obljubljajo kot storijo; za vse dolgove res ni jamstva. Optimisti vam zelo ugajajo, ne pa tudi ljudje, ki izrabljajo njihovo dobro voljo. Želo si prizadevate, da bi ljudje v vaši okolici čimbolj razumeli. RAK (od 23. junija do 22. julija) Manjših težav ne zmanjka; ob primernem razumevanju jih lahko odpravite. Dobro pretehtajte svoje načrte; pri njih ne pozabite na dosedanje koristne izkušnje. Imate V dobre prijatelje, ker razumete namen prijateljstva. yf LEV (od 23. julija do 22. avgusta) Zelo ste varčni, z dejanji manj kot z besedami. Iz-svojih mnogih načrtov izvzamite vedno tiste, ki jih boste najprej O lahko uresničili. Najbolj ste zadovoljni, ko vidite okrog sebe vesele in nasmejane obraze. Vjf DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) * I Uspešno boste napravili le tisto delo, ki se ga lotite Qz vnemo. Izogibajte se drobnarijam in malodušnosti. Na- , vajeni ste na točnost in natančnost. bf TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) V? V razburjenosti vam je le nekaj lahko: izreči, kar (JJ druge trenutno prizadene, vas pa že dolgo boli. V poklicu boste mnogo dosegli; izogibajte se stvari s previsoko ceno. Preveč razglabljate; ne podcenjujte uspehov, ki jih dose-gate z marljivostjo. Q ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) ""V Vztrajajte pri daini besedi: ne dajte se pregovoriti. ,jf Koncem meseca se bodo razblinile težave, ki so vas vzne-mirjale. Ne izzivajte soljudi, ker jih boste potem težko pomirili. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) Bolj smo navajeni odkrito govoriti kot razumeti od-j/ krito povedana mnenja drugih. Ne računajte s prevelikim /J presenečenjem, ko pa je v življenju toliko pomembnih j*^ malenkosti. Doseženi uspehi so dragoceni, izsiljeni pa ne. P\ KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) M-t Pustite mimo sebe, kar vzbuja zavisit in nevoščljivost Dobro se razumete z ljudmi, ki jih cenite. Ne zakopljiite rj se v delo: nekaj časa si prihranite še za veselje ob uspehih. 8 VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Besedičenje vas naj ne vrže s tira, ko ste na pravi poti. Obljuba vas stane več kot si mislite, celo vaše dobro ima i i Največ uspehov boste iimeli ob dobrem pregledu nad &v»-jim delom. ''X RIBI (od 20. februarja do 20. marca) > Ljubeznivost vedno odpira vrata dobrim ljudem. Po« O iščite si primerno družbo; potrebni ste razvedrila. Radi ("V pomagate, v stiski pa niste navajeni ničesar pričakovati. OOOO oooooooooooooooooc Čestilka Dragi mami, Mariji Kmetec, doma iz Kicarja pri Ptuju, želim za dan žena — 8. marec, da bi še včakala dolga in zadovoljna leta in da bi bila ob tem prazniku zadovoljna med svojo družino. Vse to ji želi hčerka Ivanka iz Freiburga v Nemčiji. RAZGLAS Obveščamo vse občane, da je od 1. marca do 15. novembra 1964 prepovedano netiti ogenj v gozdu na prostem. Za ogenj na prostem se šteje netenje ognja zunaj zgradb, delavnic, delavskih barak, koč ali drugačnih podobnih zaprtih in pokritih prostorov, v katerih je pripravljeno in zavarovano ognjišče Osebe, ki se morajo iz tehtnih razlogov muditi dalje časa v gozdu (gozdni delavci, pastirji), smejo z dovoljenjem pristojnega gozdarskega organa netiti ogenj na prostem, toda samo na odrejenih krajih in ob potrebnih varnostnih ukrepih. . Ob močnem vetru je netenje ornja na prostem v gozdu sploh prepovedano, v zaprtem prostoru pa dovoljeno samo ob največji previdnosti in nadzorstvu nad ognjem. V' mladih gozdovih je sploh prepovedano netiti ogenj. Prav tako pa je prepovedano kuriti v kladah, votlih deblih in na Starih. Brez posebnega dovoljenja ni dovoljeno v gozdu ali v določeni razdalji od gozda žgati oglja iin postavljati apnenic, opekam in drugih podobnih naprav. Kdor zapazi, da gozd gori, je dolžan, če je to mogoče, ogenj sam pogasiti. Ce tega ne more, je dolžan najhitreje obvestiti o požaru in kraju požara, katerega koli gozdarskega uslužbenca, najbližji ljudski odbor, gozdno gospodarstvo ali kateri koli drugi organ državne uprave, vojske ali milice in po potrebi uporabiti telefon, če tega ni, pa najprimernejše vozilo. Zoper vsakega občana, ki bo ravnal v nasprotju z gornjimi navodili, bo uveden upravno kazenski postopek. Požig gozda, povzročen naklepno ali iz malomarnosti, se kaznuje po kazenskem zakoniku. Oddelek za gospodarstvo LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 15. marca, do nedelje, 22. marca 1964 Mlaj bo v soboto, 14. marca ob 3.14. Napoved: vreme se bo okrog 16. marca poslabšalo, zatem bo sledilo lepo in toplo vreme. Alojz Cestnik SPREJMEM MIZARSKEGA POMOČNIKA takoj ali pozneje. Mizarstvo Hojnik, Maribor, Slovenska ulica 20. . IŠČEM GOSPODINJSKO PO-MOCNICO z dežele ali upokojenko. Naslov v upravi. KUPIM KOTEL ZA KUHANJE ZGANJA, 60—65 litrski kupim. Naslov v upravi. _i_ PRODAM PRODAM VINICARIJO nad Framom po ugodni ceni. Slavko Mom, Planica, pošta Fram. 2000 KG KRME PRODAM. PRODAM VEC GRADBENIH PARCEL v neposredni bližini Ptuja ob glavni cesti na suhem in gramoznem terenu v predvidenem gradbenem okolišu. Naslov v upravi. PRODAM NOVO OSTREŠJE 9 X 10 m. Naslov v upravi. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ , Muzejski trg 2, proda večjo količino TRSNIH CEPLJENK Prodaja je vsak torek in petek od 8. do 10. ure. Proda tudi II. raz. ključe Kober 5 BB in S. O. 4. VABILO Tovarna šivalnih strojev Mirna bo priredila aprila 1964 v Ptuju šiviljski tečaj. Prijave sprejema Zavod za pospeševanje gospodinjstva Ptuj, Ormoška 18. Obvestilo Zdravstveni dom Ptuj obvešča cenjeno občinstvo, da so zdravniki iz zavoda preobremenjeni z delom zaradi širjenja gripe, zato prosimo, da bi naročali hišne obiske predvsem v nujnih primerih. Vsi ostali bolniki naj prihajajo v splošne ambulante, kjer ordinirajo zdravniki od 6. do 18. nre, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Za bolne predšolske otroke naj obiščejo matere predvsem otroškega zdravnika v dopoldanskih urah. Ker so ceste slabo prevozne, Andrej Krajnc, Mestni vrh j naj pripeljejo svojci paciente v 120. Interesenti naj pridejo v splošne ambulante, ker ne mo- nedeljo vprašati pri šoli v Grajeni. ZRMLJE PRODAM. Naslov v upravi. KRMO PRODAM. Vprašajte na Viča vi 10. UGODNO PRODAM GOZD ob- Šikolski cesti pri Kidričevem. Naslov v upravi. PRODAM VIŠINSKO SONCE, nov črn ženski plašč in police. Naslov v upravi. rejo zdravniki doseči vseh predelov v občini. Upravnik zdravstvenega doma Ptuj dr. Stojan Frank Tovarna avtoopreme Ptuj obvešča, da bo sprejemala delovno sito do preklica le po razpisih. Prosniikom na njihove vloge podjetje ne bo več pismeno odgovarjalo. Tovarna avtoopreme Ptuj Trgovsko podjetje »M E R K U R«, Ptuj, sporoča cenjenim strankam, da je uvedlo 9. marca 1964 v poslovalnici »TEHNIKA« v Lackovi' ulici 5 v Ptuju, neprekinjen delovni čas, in sicer od 7. do 19. ure. Z non-stop prodajo omogoča podjetje »M E R K U R« potrošnikom, da si lahko nabavijo v trgovini »TEHNIKA« v Lackovi ulici v Ptuju * televizorje vseh vrst, * radijske sprejemnike, * motorje, * mopede, * kolesa, * šivalne stroje, * štedilnike in 9 hladilnike. V »Tehniki« dobite tudi elektromaterial, gramofonske plošče in ostali potrošni tehnični material. Pridite in si oglejte bogato zalogo raznih tehničnih predipetov, ki jih potrebujete za vaš dom. V poslovalnici »Tehnika« vas bomo hitro in solidno postregli ter vam bomo na uslugo tudi z raznimi pojasnili glede kvalitete in uporabnosti raznega materiala. Poslovalnica »Tehnika« trgovskega podjetja »Merkur«, Ptuj, Lackova ulica 5. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš soprog, oče, tast in svak MIRKO P0DG0RNIK učitelj v pokoju iz Ptuja Pogreb dragega pokojnika bo danes, v potek, 13. marca 1964 ob 16^ uri iz mrliške veže na mestnem pokopališču v Ptuju. Žalujoči: soproga Pavla, sin Tone, snaha Jovita, svakinja Ema in drugo sorodstvo. V soboto, 7. marca je izšla v posebni prilogi »Dela« prva številka nove radijske in televizijske revije. Obilno ilustrirana in vsebinsko pesitra revija bo obsegala 16 .strani četrtin-skega formata »Dela«. Prinašala bo celoten domač in precej tujega radijskega in televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bodo v njej še druge zanimivosti, ki bodo poslušalcem in gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo dobili vsi naročniki »Dela«, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa bo na voljo tudi vsem. ki kupujejo dnevnik v kol-portaži.