Poštiniita plažama v gotovini.
Štev 36.	V Ljubljani, dne 31. decembra 1924.	Vh leto.

Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cefta posamezne štev. 1 öin.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 401— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10"— Za inozemstvo je dodati poštnino. === Oglasi po ceniku.
'Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, a ko se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja sc ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kongres državnih nameščencev v Ljubljani.
V	zmislu sklepa IV. redne letne skupščine državnih uradnikov in uslužbencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Novem Sadu bi se morala vršiti naslednja redna skupščina „Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika1* šele meseca marca leta 1925. Kljub temu je upravni odbor Glavnega Saveza na svoji seji dne 11. decembra t. 1. soglasno sklenil, da se skliče letna skupščina 11. fsnuarfa 1925 v Ijubifiaroo.
Uprava Glavnega Saveza je proučila sedanje prilike, v katerih žive državni nameščenci, in je prišla do zaključka, da ji je nemogoče odlašati skupščino še dalje, ker je neobhodnno potrebno, da čuje na tej skupščini mišljenje in želje predstavnikov vseh drž. nameščencev, ki naj} bi sSužičo za direktiv*? delovanju nove Savezne uprave, in da s tem na najcnodušnejši način poudari enotno stremljenje po neodložljivi rešitvi naših stanovskih vprašanj. Uprava je morala tudi radi tega pospešiti poziv na skupščino, da s tem omogoči podrobno razpravo o teh vprašanjih, ki bolj živo zdaj kod kdaj prej zadevajo državne nameščence in da izdejstvuje njih najhit<ejšo in pravilno rešitev. Skupščina zboruje 11. januarja 1925 ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora;
2.	referat o izplačilu dolžne razlike na osebnih prejemkih drž. nameščencev za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924;
3.	stanovanjsko vprašanje;
4.	izprememba uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi:
5.	določitev članarine;
6.	volitev članov v upravni in nadzorstveni odbor in
7.	predlogi m vprašanja.
V	ponedeljek, dne 12. januarja 1925, se vrši ob 10. uri dopoldne v istem lokalu skupščina pokrajinskega Saveza za Srbijo, Crnogoro in Vojvodino, popoldne ob 15 url pa skupščina „Narodnog Saveza umnih radnika“ (duševnih delavcev.)
Važnost skupščine „Glavnega Saveza“ in čas v katerem živimo, zahteva, da se te skupščine udeleži čim največje število delegatov. Pravico glasovanja imajo samo oni delegati, ki jih zato pooblasti podpisana Osrednja Zveza.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1924.
Osrednia Zveza lavnih nameščencev m upokojencev za Slovenijo.
Maks Lilleg	Joža Bekš
t č. predsednik	t. č. tajnik.
Podkuranski:
Vabilo.
Mož: Kaj pa to?
Žena: V gledališče grem.
Mož: V gledališče? Kje imaš denar za vstopnico?
Žena: Ga ne rabim.
Mož: Oho, oho! Kako smo visoki in ponosnu
Žena: Ali naj mar zgnijem v tej dolgi “Ici in v našem pustem stanovanju ob sebi? . to tedne, da, mesece ne pridem v družbo *n h kulturnim prireditvam. In vendar potre-buje človek tudi duševne hrane in razvedrila. —
Mož: Vse prav, priznam, če pa nese! Odkod pa imaš to toaleto? Zdi se mi tuja.
Žena: Saj tudi je. Krilo sem si izposodila v posojevalnici, bluzo od prijateljice, nogavice pa ravno obračam in krpam, da ne bom kazala palcev.
Mož: Pa vstopnica? Saj si že pred dnevi tožila, da nimaš več božjaka — jaz seveda tudi ne — čeprav je komaj 15. v mesecu.
Žena: Ugani!
Mož: Pa ne da bi . . .?
Žena: Beži, beži, norček!
Mož: Odkod pa potem?
Žena: Saj pravim, da ugani.
Mož: če pa ne morem.
Žena: I no, trgovec Bogatir, oni kavalirski vdovec me je povabil v svojo ložo.
Mož: Glej jo, glej!
Žena: Da, da! Zakaj se pa tudi jaz ne bi malo pozabavala, kakor druge moje vrstnice, kojih možje so, kakor pravite vi, »beati possidentes«. In kak družabnik ie on! Veselo bo, da že ne pomnim, kdaj je bilo tako. Bombončkc in torto, svojo toli priljubljeno, že davno pozabljeno božansko jed — po vaše ambrozijo — bom jedla in pila šampanjec — nektar. Najprvo duševni užitek in potem imenitna večerja. Hahahaha!
Mož: No, no, no! Kaj je pa treščilo vate?
Žena: Življenje in kri.
Mož: Sedaj pa res ne vem, pri čem da
sem.
(Molk.)
Žena: Revež! Saj si ves presenečen in zmočen! Tebi se lehko hitro kaj natvezi.
Mož: Ali je torej res?
Žen a: Je in ni.
Mož: Kaj je torej res?
Žena: Da grem z Bogatir jem v gledališče.
Mož: In da bom jaz ostal doma, ali ka-Ii?
Zena: Tisto pa kakor izvoliš.
Mož: Kaj se pravi to?
Žena: Da lahko greš in ne. Ne, ker nimaš denarja, lahko, ker si — tudi vabljen.
Mož: Po kom neki? Nimam takih prijateljic kakor ti prijatelje.
Čudna socijalna politika.
Pod tern naslovom prinaša beograjska »Politika« z dne 18. decembra 1924 članek, ki ga je napisal dr. Stevan Simonovijć-Čokić in ki se bavi z odločbo ministrskega sveta glede zaščite stanovanjskih najemnikov po 1. januarju 1925. Ker je članek obče važnosti, ga prinašamo tudi našim čitateljem. Članek se glasi:
»Tudi doslej smo vedeli, da je lažje imeti ministrstvo socijalne politike kakor pa pametno socijalno politiko. To dokazuje vse delo tega ministrstva od osvoboditve do danes. Mislim, da ni potrebno spominjati na vse peripetije vprašanja o invalidih in dobro-voljcih, da bi se to uvidelo. A kar se speci-jelno tiče vprašanja o stanovanjih, mislim, da je prav vsakomur že znano, da je bilo ministrstvo socijalne politike centralno mesto izigravanja zakona o stanovanjih vsled vseh mogočih in nemogočih intervencij pri gospodu ministru. Vobče: vsi poizkusi socijalne reforme pri nas so se končavali vedno do danes srečno v — korupciji, odrešujoči in bajnoslovni, v složno radost naših reakcijo-narnih in revolucijonarnih ljudi.
In vendar! Najnovejša poteza naše »socijalne politike« je takšna, kakor da hoče zasenčiti vse, kar je bilo doslej na tem polju. Važnost enega izmed najpotrebnejših zakonov se podaljšuje z nezakonitim in ničnostnim rešenjem ministrskega sveta! Ta razžalitev ustave in zakona o stanovanjih se je izvršila na hudo škodo države in na račun ugleda njene oblasti, a brez najmanjše koristi za najemnike. V Srbiji, kjer se odpoved stanovanj vrši pred upravnimi oblastmi, ki bodo morale ono protizakonito rešitev respektirati. bi se ne mogli zakupi, tudi brez te rešitve, samo po državljanskem zakoniku na podlagi utrjene sod. prakse, odpovedati pred 1. majem 1925. V ostalih krajih pa, kjer se izvršuje odpoved stanovanj pred sodiščem, znači rešenje ministrskega sveta še manj, ker znano je, da sodijo sodišča po zakonih in niso pri izrekanju razsodb pod nobeno oblastjo; sodišča so neodvisna od vsakega, tudi od ministrskega sveta. Tako je vsaj zapisano v ustavi! Čemu je bilo torej potrebno ono protiustavno in protizakonito »rešenje«, ko se z njim ničesar ne rešuje.
Ali morda rezonira vlada, ako ta uredba — ki se menda samo iz ustavne sramežljivosti tako skromno imenuje »rešenje ministrskega sveta« — ako torej ne more biti
Žena: No, bodi pameten! Kakšne prijatelje pa imam? Saj si ne upam nobenemu pogledati v oči, ker se vedno domislim, kakšno kompozicijo moškega in ženskega perila nosim pod slabo vrhno obleko. In ženska, ako hoče pridobivati, mora izzivati v obleki, hoji, nastopu, v očeh. Jaz pa hodim okrog z velikimi, splašenimi očmi.
Mož: Zdaj meniš nazadnje, da sem se zbal za te? Saj vidim, da deliš z menoj redko veselje in kupe gorja vdano in ponižno.
Žena: Ne veš pa vendarle, ali si res vabljen in po kom.
Mož: Seveda ne.
Žena: Po Bogatinu.
Mož: Torej naj grem tudi jaz v gledališče? Truden sem in nič kaj se mi ne ljubi.
Žena: Boš vendar šel. Saj ne prideš skoro ven iz spisov, paragrafov in pisanja. Tudi dobro veš, da ne grem nikamor brez tebe.
Mož: Pa kako, da se je naju zopet spomnil po dolgem času.
Žena: Napravil je poset, govoril je o tem in onem. Videla sem, da ima še nekaj drugega povedati. Slednjič je prišel na dan z vabilom za gledališče in večerjo; bal pa se je, da te bo žalil v tvojem ponosu. Zaveda
obvezna za sodno oblast, ker se izrekajo njene razsodbe v kraljevem imenu in na osnovi zakona, pa bo obvezna za nižje upravne oblasti, ki so dolžne, da izvršujejo sodnij-ske razsodbe, a ki jih, izpolnujoč ono protizakonito rešenje, sedaj ne bodo smele izvrševati. Takšne izjave iz vladnih krogov smo vsaj čitali po mnogih listih.
In to je ravno ono, kar je pri vsej stvari najhujše. Neustavno je, ako izdaja upravna oblast uredbo, ki je protivna jasnemu besedilu zakona o stanovanjih in ako pridaja takšni uredbi »obvezno moč«, čeprav se uredbe upravnih oblasti »ne smejo protiviti ustavi niti zakonu, zaradi katerega izvršitve se izdajajo.« Zlo je, ako vlada prikriva svojo uredbo, ki nosi očividno znake uredbe pod lažnivo formo »rešenja ministrskega sveta«, da bi ublažila svojo odgovornost vsled gaženja ustave. Še hujše je, ako vlada s takšnim rešenjem vobče nič ne rešuje, nego hoče, da samo obmami lahkoverne najemnike (zlasti one izven Srbije), kakor da bi bila s tem v resnici nekaj rešila, a stvarno ni rešila prav nič, ker za celo državo ne more ničesar rešiti z uredbo brez obvezne moči za sodišča. Toda najhujše od vsega je, ker vlada s to uredbo navaja policijo, da se upira izvršitvi sodnijskih razsodb. Še več, na to upiranje sodnijski oblasti se navajajo državljani sami s tem »rešenjem ministrskega sveta«. — Na Hrvaškem, v Vojvodini, Sloveniji itd. sodne oblasti izvršujejo same svoje razsodbe in odločbe preko svojih izvršilnih organov. Ali če se obsojena stranka eksekuciji upre s silo, tedaj se pozove pomoč upravne oblasti. Toda kaj pomenja, ko se sedaj upravni oblasti z rešenjem ministrskega sveta daje moč, da odreka to pomoč od 1. januarja do 1. maja 1925? To pomenja, da stranka, proti katefi se vodi sodnijska eksekucija in ki jo hoče sodnijski izvršilec izvršiti, sama s silo prepreči to izvršitev in da izostane oborožena pomoč policije do 1. maja 1925. Ako najemnik ne bo s silo odgnal sodnijskega izvršilnega organa, tedaj mora izvršiti ta organ sodnijsko razsodbo pred 1. majem 1925.
In tako bo, po ustavi popolnoma neodvisnemu sodišču nemogoče, da svojo obsodbo »v kraljevem imenu in na podlagi zakona« izvrši, ker ga je izigral ministrski svet v tem primeru protizakonito.
To je najhujše od vsega. S protiustavno uredbo se uvaja brezmočnost sodne oblasti in uči državljane, kako se tej oblasti z uspehom upira ob tihem smejanju policije. In da
se, da sprejemaš od njega za opravljeno delo le pogodbeno določeno plačilo.
Mož: Res, on ni tak kakor drugi, ki se norčujejo iz uradnikov. Plemenit človek je in znanca sva si od mladih nog. Hvaležen sem mu, da mi je naklonil postranski zaslužek, toda današnjega vabila ne sprejmem rad. — Ali se rte spominjaš več, kako je bilo pred pol letom?
Žena: Da. Toda takrat je zakrivil ves mučni prizor njegov bratranec Puhlik, ki ga je pa Bogatir zaradi raznih nerednosti že davnej odslovil.
Mož: Ah, če se zmislim na tisti večer. Bilo je ravno pri torti, ko izusti Puhlik besede: lačne nasititi . . . Bogatir ga je ostro pogledal, Puhlik je umolknil osramočen, toda jaz sem že stal pri vratih, da odidem.
Žena: Ne misli na to! Bratranec je bil že vinjen in tvoj postranski šef je s svojo taktnostjo takoj yse zravnal. Neotesanca ni več pri njem in on se čuti, odkar mu je umrla žena, zapustivši dva otroka, tako osamelega. Razvedriti se hoče v krogu svojih pravih prijateljev. — Toda hitiva, ker čas poteka in na tebi visi še pisarniški prah.
Mož: Naj bo! V gledališče grem, na
veterin tip
Žena: No, to bomo že videli . . .
bi se najemnike, ki so upravičeno v strahu, malo pomirilo, se pušča za čas od 1. januarja do 1. maja 1925 nekoliko anarhije v spore o zakupu. Češ, sodišča bodo sama uvidela svojo nemoč in zato »ne bodo hitela« z izvršitvijo do 1. maja 1925 — to je v resnici bedna socijalna politika. Morda bodo ostali najemniki na ta način v svojih stanovanjih do 1. maja 1925, ali povišanje najemnine po I. januarju 1925 bo priznalo vsako sodišče kot upravičeno in bo tako tudi sodilo. In do novega zakona bo dovolj časa, da se bodo povišale vse najemnine brez omejitve, ki bi držala pred sodiščem.
Jaz osebno sem za največjo zaščito socijalno slabih najemnikov, ali samo za zakonito! Toda umiriti najemnike z neustavno in protizakonito uredbo, ki je za sodišča neobvezna in ki jih samo ponižuje, ter pozivati uboge najemnike, čeprav le začasno, celo na to, da sami sebi pomagajo s samooblastjo in kaznivim nasiljem, to prehaja iz socijalne reforme v — revolucijo . . .
Najbolj čudno je pa to: istočasno se proti načelnim pristašem takih metod izvlači iz prahu pozabljeni zakon o zaščiti države, in prav od onih, ki so na svoj program napisali najstrožjo izvršitev ustave in zakonov proti vsakomur. Res bi bilo fatalno, ako bi se ne mogel izvršiti ta program na drugačen način kakor z gaženjem zakona in z rušenjem državne oblasti. Obračamo pozornost na ta nevaren presedan, ne zato, ker bi se danes moglo iti še po drugem potu, temveč zato. da se vsaj v bodočnosti izogne onemu, kar hi pomenilo, čeprav v največji potrebi, boljševizem od zgoraj.
O opredelitvi državnih uslužbencev pri bodečih volitvah za skupščino.
»Naš Glas« je bil priobčil v nekaterih prejšnjih številkah nekaj člankov o stališču, ki naj ga zavzamejo državni uslužbenci pri bodočih volitvah za narodno skupščino. Avtorji teh člankov so zastopali mnenje, da naj nastopijo državni nameščenci kot samostojna skupina. Uredništvo je priobčilo te članke v zavesti, da so izraz velike nevolje, ki vlada med nami, in izraz deprimiranosti nad našimi političnimi razmerami. Jasno je pa bilo vnaprej, da se ideja samostojnega nastopa ne bo dala oživotvoriti, glavno vsled tega ne, ker so naše strokovne organizacije vse prej kakor močne in svestne svojih nalog in ker manjka državnim uslužbencem poglavitni pogoj vsakega krepkega nastopa:	solidar-
nost. V naših vrstah, tudi kadar gre povsem za gole materijelne interese, za pravi boj za obstanek, se prav jasno odražajo črte, ki nas ločijo v službeni pragmatiki na tri kategorije. Te črte bodo tudi v bodoče stena, preko katere ne bomo prišli nikdar, in zato tudi nikdar ne bomo dosegli onega, po čemer stremimo. Reorganizirati je potreba najprej vso strukturo naših stanovskih udruženj, potem šele bomo lehko pričeli s pravim delom in bojem, potem bo imelo velik smisel, da bomo mislili na samostojen nastop pri volitvah-Kakor že rečeno, je priobčilo uredništvo članke, ki propagirajo samostojen nastop, glavno zaradi tega, da pokaže javnosti duh nezadovoljstva, ki vlada v naših vrstah, a vnaprej je bilo uverjeno, da se ideja ne bo dala uresničiti. V današnji številki priobčujemo še dva članka o isti temi, enega, ki govori proti samostojnemu nastopu, a drugega, ki govori zopet za samostojen nastop, ker smatramo, da razpravljanje o tem predmetu zanima naše čitatelje. Z izvajanji g- A. R o tem je uredništvo prepričano - se prav gotovo ne strinja velika večina državnih uslužbencev, a kljub temu priobčujemo ta članek, da se čuje tudi nasprotno mnenje.
Članek se glasi:
Skupščinske volitve in uradništvo.
Z ozirom na članka »Skupščinske volitve in uradništvo« in »Ne zamudimo prilike!«, posebno tudi na opombo uredništva na koncu slednjeimcnovanega članka v zadnji oziroma predzadnji številki dovolite, da napiše še en uradnik iz »ljubljanske oblasti« par misli o tem predmetu. Ni ravno brezpomemben namreč.
Gotovo se cenjeno uredništvo še dobro spominja, kako je pred letom in mesecem pred volitvami 23. marca energično zavrnilo dobro premišljen članek podpisanega o enakem predmetu, ne pa enake, temveč pozitivne vsebine. Zal mi je, da seem ga iz ogorčenosti strgal, ker bi ga sicer priložil, da bi videli, kako upravičen je bil in kako natančno je prerokoval, kaj nas uboge pare čaka, če se zgodi to, kar se je potem resnično zgodilo.
Odkrito povem, da me je objava zgornjih dveh člankov kakor tudi njih vsebina nemalo presenetila, tako da sc nehote vprašam po znanem pravilu kriminalistike: »cu/ prodest?« Ker, da bi resni in visoko iz-ohražcni pripadniki našega spoštljivega stanu še danes ne imeli boljšega upogleda in zdravejšega pregleda celotne situacije, ki ne morem misliti. Sicer >pa tudi ta članka in njih vsebina nista nič drugega kot logična posledica dosedanje tozadevne letargije na strani uradništva samega.
Ze pred lanskimi volitvami je bilo lansirano vprašanje, ali ne bi kazalo, da uradništvo nastopi z lastno listo. Takoj so sc oglasili boljši poznavalci razmer s temeljitimi razpravami in so prišli do sklepa, da je to ne le skoraj nemogoče, ampak tudi neoportuno. Nasvetovali pa so drugo, gotovo umestno rešitev tega vprašanja na ta način, da se uradništvo moralično zaveže dati svoje glasove tisti državno pozitivni stranki, katera sprejme na listo uradniškega kandidata in pa obvezo, da bo skrbela za sprejetje in izvedbo takrat aktuelnegaf uradniškega zakona.
____________ (Dalje prihodnjič.)
Vsem naročnikom in čitateljem želi
1
veselo novo teto
V
uredništvo in uprava
VESTNIK.
Prošnja in poziv!
Današnja številka zaključuje leto 1924. Priložili smo ji položnice za vse gg. naročnike, ki jih vljudno prosimo, da nam nakažejo naročnino. Vsem ki so kakorkoli v zamudi, označili smo da-ncs poleg naslova svoto ki je z dnem 31. decem-
2-ÄÄJ-.	”» otbttk« vseh
danih plačil še na dolgu. Nujno prosimo vse da £ volijo to vpoštevati in nam dotične zneske čim Preje nakazati. One gg. naročnike pa, ki imaio naročnino plačano preko 31. decembra t. 1. prosimo, da porabijo položnice v svrho pridobitve novih naročnikov ali prispevkov za tiskovni sklad Ponovno smo se že obrnili do tovarišev s prošnjo, da izvolijo prevzeti nabiranje novih naročnikov in jih prosili, naj se javijo, da jim dopošljemo nabiralne pole. Odziva ni bilo nobenega 1 Tovariši! Tako ne pridemo nikamor. Apatičnost in brezbrižnost je nam v vladajočih brezupnih gmotnih razmerah nas vseh sicer umljiva, nikakor pa ta ne sme iti tako daleč, da bi pri tem zanemarjali svoje lastne stanovske koristi. Ce bomo v$/ opustili prav vsako delo za skupne interese, potem se nam pač še dolgo, dolgo ne obrne na bolje. Le v skupnem delu nam bo mogoče v doglednem Času izsiliti vsaj najnujnejše za naš obstanek. Razmere so take, da naravnost silijo v najtesnejšo or-
ganizacijo, ki edina bo v stanu nam priboriti bolj- , šo bodočnost. Žalostno pa je dejstvo, da ravno j med nami javnimi nameščenci ni nobenega smisla za to. Niti svojega giasila ne bomo vzdržali; znak nezavednosti in vse obsodbe vredne brezbrižnosti. Ponovno že smo prosili tovariše, naj posvete nekaj prostega časa listu in mu pridobivajo novih naročnikov. Pa vse zastonj. Nihče se ne gane; število naročnikov neprestano pada, in ko bo nekega dne uprava primorana list ustaviti, bo pa krik in zabavljanje na naslov onih, ki bodo brez krivde. Stvar je zelo resna; obstanek lista odvisen je od vas tovariši. Naročajte ga sami in razširjajte povsod. Če le hočete dvignete število naročnikov v najkrajšem času najmanj za polovico. In to je | neobhodno potrebno, ker sicer ga ne bo mogoče j vzdržati. S podrobnim delom, z agitacijo od tovariša do tovariša se da doseči lepe uspehe. Odsvetujte vsakemu odpoved lista; ne z odpovedjo, marveč z naročitvijo koristite skupnosti in s tem sebi. Naročnina je tako nizka, da pač ne more in ne sme biti ovira naročitvi lista. Naroči naj ga vsak! Vse gg. tovariše pa, ki so kakorkoli v zamudi z naročnino prosimo, da nam jo nemudoma poravnajo, če ne morejo vsega, vsaj deloma ostanek pa z naročnino za f. četrtletje 1925. Vse gg. naročnike nujno prosimo, da čimpreje obnove naročnino za prihodnje leto. Uprava.
Veljavnost meščanskošolsklh izpričeval za uradniški položaj. Ministrstvo prosvete je svoj odlok O. N. br. 28230 z 2. jul. 1924, da je štiriraz-redna meščanska šola v zadevah uradniškega čina enakoveljavna z dovršeno nižjo srednjo šolo — gimnazijo izpopolnilo s tem, da je z O. N. br. 64352 s 27. nov. 1924 odpustnemu izpričevalu javnih trirazrednih meščanskih šol v Dalmaciji in Sloveniji, katere so obstojale do leta 1922, priznalo enakovrednost z izpričevalom 4. razreda meščanskih šol. Izpričevala trirazrudne meščanske šole odgovarjajo izpričevalom strokovne šole s predpisanim zaključnim izpitom v smislu zadnjega stavka čl. 6. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih z 31. jul. 1923.
Odločbe državnega sveta z ozirom na zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencev priobčuje g. Vodopivec v »Čiovničkem Glasniku«. Te oodločbe so:
1.	) Tudi neprevedeni uradniki (čl. 243.), ki so dovršili zakonito določeno službeno dobo (čl. 139. in 239.) dobivajo pokojnino po novem zakonu (odločba z dne S. oktobra 1924 št. 31.581).
2.	) Glasom čl. 239. zakona prejemajo uslužbenci, upokojeni po pravomočnosti tega zakona, pokojnino po odredbah dotadanjih zakonov, a podlaga za odmero pokojnine je edinole plača, ki jo je imel uslužbenec pri upokojitvi (odločba z dne 17. X. 1924 št. 32796).
3.	) Protizakonito ni, ako je uradnik z ukazom postavljen v nižjo skupino, kakor jo predvideva njegov čin glasom čl. 1. uredbe o razvrstitvi, ker zakon v uradnikih ne pozna čina, temveč deli uslužbence edino le po skupinah in osnovnih kategorijah (odločba z dne 17. oktobra 1924 štev. 32.039).
4.	) Nepravilna razvrstitev uslužbenca (51.225.) ni predmet spora pri državnem svetu, ko gre za vprašanje pravilne odmere rodbinske pokojnine dotičnega uslužbenca. Vprašanje o pravilni razvrstitvi bo državni svet razpravljal, kadar se pojavi to vprašanje kot predmet posebne tožbe (odločba z dne 24. oktobra 1924 št. 33.303).
5.	) Za 15% povečana osnovna plača (čl. 31.) se računa v pokojninsko osnovo le onim upokojenim uslužbencem, ki Imajo 35 let efektivne drr žavne službe, a vojna leta se ne računajo za dosego pravice na to povišico (odločba z dne 24. oktobra 1924 št. 33.633).
6.	) Na podlagi čl. 146., 1. odstavek zakona o uradnikih je osnova za računanje rodbinske pokojnine ošebna pokojnina uslužbenca, ki jo je imel ob času smrti ali ki bi jo itnel, ako bi bil v tem času upokjen. A osnova za odmero osebne pokojnine je edinole plača, ki jo je imel dotični uslu-benec ob času upokojitve (odločba z dne 1. nov. 1924, št. 34.749).
7.	) Uslužbenec, ki ima na dan upokojitve 34 let, 6 mesecev ini dan službe, ima pravico na polno pokojnino po točki 2., čl. 239 zakona, ker se glasom čl. 140. zakona začeto polletje računa kakor polno leto (odločba z dne 4. novembra 1924, št. 34.642).
Iz pripravniške skupine v višjo skupino. Čl.
54. zakona o drž. uslužbencih določa, da morajo izdelati poedina ministrstva pravilnike za polaganje strokovnih Izpitov za one, ki hočejo iz pripravniške skupine v višjo skupino. Ker ministrstva še niso izdelala teh pravilnikov, so izdali ministri
sledečo odločbo:	Vsi pripravniki, ki so dovr-
šili 3 letno službeno dobo, a ki vsled še nepropisanih pravilnikov za polaganje državnih strokovnih izpitov niso mogli napraviti izpita, naj predlože prošnje svojim predjrostavljenim starejšinom in z odločbo teh starejšin se prevedejo v prihodnjo višjo stopnjo osnovne plače brez ozira na to, da še niso napravili izpita.
Doklade za usvojeno deco. Direkcija državnega računovodstva razglaša z ozirom na mnogoštevilna vprašanja, da se doklade za usvojeno deco ne izplačujejo, ker je naredba, s katero so bile te doklade dovoljene, že ukinjena.
Sposobnost kandidatov za državno službo. 'Državni svet bo razpravljal na eni izmed bodočih sej o čl. 12. zakona o drž. uslužbencih. Glasom tega člena se mora izkazati kandidat za državno službo z zdravniškim izpričevalom o svojem zdravstvenem stanju. V zakonu ni precizirano, katere bolezni napravljajo kandidata nesposobnega za državno službo, zato bo sedaj državni svet izdal podrobnejša navodila k temu členu zakona.
Glavni Savez je 4. dec. 1924 zopet poslal vsem ministrom vlogo, s katero zahteva takojšnje in celotno izplačilo razlike med starimi in novimi plačami. V isti vlogi je tudi zahteval, da se v vsakokratni državni proračun vpostavi najmanj 60 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj za državne uslužbence.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Beogradu bo zgradila prihodnje leto svoj dom, v katerem bodo nastanjene njene prodajalne in skladišča. Prostor za dom jej je dala država brezplačno, a Glavni Savez nabavljalnih zadrug je dal beograjski nabavljalni zadrugi pod povoljnimi pogoji potreben kredit za zidanje.
Najemniki stanovanj. V Beogradu je bil 21. in 22. decembra kongres vseh organizacij najemnikov stanovanj. Na tem kongresu je bila sprejeta sledeča resolucija:
'Izredni kongres zveze stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov v kraljevini SHS, ki je bil 21 in 22. dec. v Beogradu ugotavlja z ogorčenjem:
1.	) Da so vse vlade zadnjih petih let prinašale čimdalje hujše in čimdalje bolj protisocijalne zakone o stanovanjih, ki so bili vedno na škodo mnogoštevilnih stanovanjskih najemnikov, a za vseh teh pet let se ni prav nič predvzelo za stvarno rešitev stanovanjski krize.
2.	) Da so bili izdelani vedno ti zakoni brez sodelovanja zainteresovanih organizacij, to je organizacij najemnikov in pridobitnih organizacij.
3.	) da se je preko vseh pravočasnih opominov in predlogov organizacij stanovanjskih najemnikov in same zveze najemnikov za donešenje novega zakona o stanovanjih prešlo in zamudil redni zakoniti rok, da bi bili najemniki tudi po 1. januarju 1925 zaščiteni z zakonom.
Spričo teh faktov zahteva kongres soglasno in energično:
1.	) Brezpogojno, energično in popolno zaščito najemnikov na vsem ozemlju države do novega zakona, ki mora imeti veljavnost za nazaj.
2.	) Ker so ostali najemniki vsled nedelavnosti upravnih faktorjev brez zakonite zaščite, zato mora nositi država vse tožne stroške in vso materi-jelno škodo, kateri bodo izpostavljeni najemniki po 1. januarju 1925.
3.	) Da kraljevska vlada takoj prične z delom za novi zakon o stanovanjih potom široke ankete,
: na kateri bo zastopana zveza najemnikov. Ta zakon mora v glavnem prinesti stvarno rešitev stanovanjske krize z gradnjo cenih hiš, ker najemniki in podnajemniki ne pričakujejo svoje odrešenje iz današnjega bednega stanovanjskega stanja z omejitvijo razpolaganja stanovanj po hišnih posestnikih, temveč pričakujejo odrešenje od zidanja cenih in higijenskih stanovanj; ta zakonski predlog se mora prinesti pred skupščino kot eden izmed prvih.
Kongres poziva vse najemnike v vsej državi, da ne pristajajo na nobeno odpoved stanovanj, niti na povišanje stanarine, temveč da se organizirajo v svoja udruženja in da z dostojnimi sredstvi branijo streho nad glavami svojih rodbin kakor so med vojno branili posestva hišnih lastnikov
Ali je mogoče? Beograjska »Pravda« z dne 26. dec. 1924 priobčuje sledečo, skoraj neverjetno po-ročiio: »Iz dobo poučenega vira smo obveščeni, da i je odločila vlada, da odbije od januarske plače ; vscm državnim uslužbencem brez razlike vsoto, . ki se bo gibala po kategorijah od 37 do 70 dinarjev. Na ta način, ki znači povsem protizakonito odtrgovanje gotovih zneskov od že itak nezadostnih plač, misli vlada, da bo zbrala od 200.000 državnih uslužbencev vsaj del onih lehkomiselno 1 obetanih 100 milijonov invalidom.*
Pwragjte nmlno!
i »»■’OMumymn—vT'iTOiaCT—acan—m»».—iwa r ij:——t—
„Hofes Silili $ Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava!
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
Izdeluje odslej naprel tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1., Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
HaftoBgiše stare In sieme
1SALNE STROJE
fealiBi tudi ose potrebščine pri
L. Baraga
Ljubljana	Ljubljana
SElEilBimüQMH SIL G/I
Mehanična delavnica (popravlialnica)
Neprekosljivi so le	s
EXCELLA
j	šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materllalu. s	Izredno nizke cene.	I
j	Oglejte si jih pred nakupom!	j
J. GOREČ, Ljubljana |
j	(palača L ub. kreditne banke.	\
Looooooocxxxxxxxxxxxxiooooooooooocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx i
Perje in puh Fr. Kham
UUBUANA,
nasproti hotela „Union“
Najceneišl in najboljši nakup različnih delikates in špecerije
Priporoča se
gjOF"' modna trgovina
fl. Sinkovič lisL K. te
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Priporoča se
8. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Krojaštvo F TUtl I^jllC Krojaštro Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
Idelovanje oblek za gosoode, otroke in uniforme.
Za dame po najnovejfem modernem kroju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
Usuje
kupite najceneje pii tvrdki
Franc Pleterski
Ljubljana, Vodnifcov trg 5 Državnim nameščencem popust.
Gumijasto podlogo za postelje priporoča tvrdka
Henrik Kenda
LJUBLJANA
M sfnl trn šlev. 17.
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Iso. im Jfi aizli teši!"
Sv. Petra c. št. 3
nudi
zaBožie m novo Selo
cenjenim odjemalcem veliko Izbiro raznega perila, nogavic, rokavic, trikotaže in raznih damskih vol. |op!c, dalje raznih zimtklh moških In otročjih potrebščin 1.1. d.
Po priznano nizkih cenah.
SOLIDNA in TOČNA POSTREŽBA
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, I is irniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
H!
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Nišem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
Anton Verbič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
Delikatese ——— špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.

Najmodernejša bauarna restauracija 'n bar
„ekuonh“
v palači Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA	DUNAJSKA C.
Za obilen obisk se priporoča restavrator :m~	JAN FIALA.
L Mikuš
Ulite. Mii m is.
priporoča svojo zalogo
dežnikov In solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno
Tutti JUlljl ranili
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje in kolesa, Gritzner', po-trebščine za šivilje In krojače modno blago in galanterijo.
F. Sptnsr, LJiiDljnno
Šelenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Ivan Jelačin, Ijobljn

Uvoz kolonijalne in špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
»ssr Solidna in točna postrežba. "ffli

Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Največja izbera vsakovrstnega
elektrotehničnega materijala
Generalno zastopstvo svetovnih tovarn:
Miül. Dnom H. Jati 8 [8., Wien 8!.lA.MEđEf8[LM!t?/l RilfM-Mß, Ma ili Etttra. s mi i. drug.
Velika in stalna zaloga vseh vrst električnih žic, žarnic, telefonskih aparatov, lestencev, krtačk za motorje, inštal. materijala itd.
Zaloga automobilskoga materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih ooročev i. dr.
Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane.
najmodernejše konstrukcije.
The Rez Co
L mu JANA, Oradlčće Številka 10.
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljuoljani. Odgovorna urednica Šteti Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.
Vedno
najnižje
cene!