St&f* 21©.
V Trstu« v pontdiliik 9. avgusta 1915,
Lšfftik XL
Izhaja \sak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Lrc ' o: Ulica Sv. Frnnčižka A sipkega ?t 20, L nadstr. — Vsi cepi : iaj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se na
sprejenjajo in rokopisi se ne vračajo. Izćt r<-V ir cdgovrrri urednik Štefan Codina. Lastnik konsorci] I sla „fcincsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z cirijtr m fcrcStvcm v Trftu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 2a Ttkfon tredništva in uprave Ster. 11-57.
T« a reč n in a znaža: Za celo leto ........ K 24.—
Za pel leta .................
za tii mesece, .........................■
trn nedeljsko izdajo za celo leto. •*••«•	• 5.20
za pol leta..............2.63
Poaimerne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računajo na milimetre v širokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 5L 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.

liemci zasedli Zesrze In Serock In prekoraflD Ulslo pri Mm.
tfadaljno uspešno prodiranje zaveznikov med Vlslo in Uleprzom. - Umikanje Risov sevenzapadno Ivonsonda. - Odbiti Italijanski napadi pri Polazzu in Oermeijanu.
Odbiti 'napadi Francozov pri Souchezu ta v zapadnih Argonih. - V Vosezlh, severno HDnstra, boji zopet oživeli.
I a vitrij ska-i ral ij uskega m
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se objavljal 8. avgusta 1915. opoldne.
Po novi srditi artiljerijski predpripravi
je dne 6. t. m. zvečer izvršila močna Italijanska pehota napad na pianotni rob v oddelku Polazzo—Vermeijan. Tudi ta napad je bil, kakor vsi prejšnji, ki so bili naperjeni proti Monte dei Sei Busi. popoino-taa odbit.
Sicer se vrše na Primorskem, Koroškem in na Tirolskem le topovski boji.
One 6. avgusta zvečer in v noči 7. avgusta ie lidrla italijanska pehota z dvema tatatijonoma preko Forcelline di Mon-t3go. jugozapadno Peja. na Tirolsko. V jutranjih urah 7. avgusta izvršeni napad teh : il je bil izjalovljen že po našem artiljerij-skem ognju. Italijani so se ob živahnih klicih »Evvlva Itaiia!« in »Abbasso 1'Au-itria!« naglo umaknili.
Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, fml.
Poročilo Cadorns,
lil NAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročita sovražnih generalnih štabov:
Italija, 5. avgusta. — \ dolini Gorde vole smo nadaljevali z ofenzivo, da popolnoma zasedemo Col di Lano, katerega sprednje jarke na pobočjih Salesei. Pieve di Livinalongo in Agai smo zasedli v bojih 17. in 27. julija. Med močnim ognjem sovražnika se je posrečilo naši pehoti, podpirani uspešno od artiljerije, zavzeti v zaščito gornjega pobočja Col di Lane napravljeni in zelo močno utrjeni strelski iarek.
Na kraški planoti ie izvršil sovražnik v nameri, da bi našemu središču in našemu levemu krilu preprečil nadaljno prodira-> včeraj popoldne srdit napad v smeri Kapucinskega gozda. Naše čete so vzdržale napad in ko so prešle pozneje s tem večjim navušenjem v napad, se jim je posrečilo zavzeti zelo močno utrjen strelski jarek, ki smo ga imenovali »veliki strelski jarek«, ker obvladuje vzhodno stran Kapucinskega gozda in dohod k Sv. Martinu na Krasu. Pozno zvečer je poskušal sovražnik, podpiran po močnem, dolgo trajajočem artiljerijskem ognju, nov napad na naše linije, ki je ostal brez uspeha.
DUNAJ, 8. (Kor.) lz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
Italija, 6. avgusta 1915. — Z nobenega Jela fronte ni poročati dogodkov posebnega pomena, le na kraški planoti smo mogli doseči nekaj napredka Ujeli smo tu 160 mož. med temi 1 oficirja. V minuli noči je eden naših zrakoplovov z bombami obmetaval sovražna torišča ob morju pri Doberdobu. Vrnil se je kljub ognju sovražne artiljerije nepoškodovan. Drugi zrakoplov je učinkujoče napadel križišče pri Opčinah. Na povratku je bil napaden od avstrijskega hidroplana, ki je spustil nanj tri bombe; vendar se je zrakoplovu posrečilo z lastnim ognjem pregnati hidroplan in povrnil se je nepoškodovan.
Italijansko poročilo o uničeoja zrakoplova »Citt* di Jesi«.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča? »Agenzia Štefani« poroča uradno iz Rima z dne 6. avgusta:
Preteklo noč je eden naših zrakoplovov nad Pulo, kjer so bili že z uspehom izvršeni zračni napadi, metal bombe. Iz vzrokov, ki jih ni mogoče konstatirati, je padel zrakoplov v morje. Moštvo, obstoječe iz 3 oficirjev in 3 mož, je zdravo in
ujeto.
DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Trditev italijanskega poročila o izgubi zrakoplova »Citta di Jesi«, da je zrakoplov pred u-ničenjem metal bombe, je neresnična. — Zrakoplov je bi! sestreljen, še predno je zamogei priti nad pristanišče.
Z avsMjsko-rmkeia taiifta,
DUNAJ, 8. (KorJ Uradno se objavlja: 8. avgusta 1915, opoldne.
Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je včeraj nadaljevala z napadom v ozemlju med Vislo in Wieprzom. Neposredno zapadno Wieprza prodirajoča napadalna kolona je v-rgia sovražnika iz več linij, zavzela popoldne Lubartow in prodrla proti severu do kolena reke. Vrženi sovražnik je pobegnil v neredu preko VVieprza.
TucH južno In jugozapadno Miechowa so izvojevale naše čete popoln uspeh. Sovražnik ie Izvršil tu, da parira naš napad, protinapad, ki je dovede! do boja mož proti možu, a je bil sovražnik prijet v fronti in na krilu in pognan preko VViepr^.
Število pri Lubartowu in Miechowu u-jetili Kusov znaša do včeraj zvečer 23 o-ficirjev iti 6000 mož, 2 topova, 11 strojnih pušk in 2 munlcijska vozova.
Ogroženi vsled naših, z juga zmagovito proti dolnjemu VVieprzu prodirajočih čet, so se v ozemlju Visle severozapadno Ivangoroda še nahajajoči ruski armadni zbori, pričeli danes umikati proti severovzhodu. Avstrijske in nemške čete zasledujejo.
Med VVieprzom in Bugom se boji nadaljujejo.
V vzhodni Galiciji je položaj nei^pre-menjen.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
Z nemšRo-ruskega bojišča,
BERL IN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. avgusta 1915:
Vzhodno bojišče.
Nemška skupina ob Narewu se bliža cesti Lontža—Ostrow—Wyszkow. Na posameznih mestih se sovražnik trdovratno upira. Južno Wyszkowa smo dosegli Bug. Serock ob Izlivu Buga je v naših rokah.
Pred Nowogergijevskom so naše obko-Hevaine čete zavzele utrdbe Zegrze.
Pri Varšavi smo pridobili vzhodni breg
Visle.
jugovzhodno bojišče.
Pod pritiskom čet generalobersta \Voyrscha se umikajo Rusi proti vzhodu.
Med Vislo In Bugom je vrgla armadna skupina geoeralfeklmaršala Mackensena sovražnika proti severu in sicer proti VVieprzu. Desno krilo je v boju.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zapaM boilttfl.
BERLIN. 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. avgusta 1915:
Zapadno bcišče.
Napadi Francozov pri Souchezu z ročnimi granatami in protinapadi proti jarku v zapadnih Argonih, ki smo ga zavzeli predvčerajšnjim, so biii odbiti.
Boji v Vogezih, severno Miinstra, so včeraj popldne zopet oživeli, toda noč je bila tamkaj mirna.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bolgarsko posojilo.
SOFIJA, a (Kor.) (Agence Tel. Bulg.) Neko od finančnega ministrstva objavljeno Di>ročilo pravi: V smislu rokov, ki so določeni v pogodbi o posojilu 500 milijonov, ki je bila sklenjena z nekim bančnim konzorcijem nemških in avstroogr-skih bank, je imela ta finančna skupina do 1. avgusta t. 1. izjaviti, je-li izvršuje Opcijo na 250 milijonov znašajoči prvi del posojila. Te dni je bančni konzoricj sporočil, da prevzema obveznost, da izvede opcijo, da se pa javna emisija, ker vojna take emisije sedaj ne pripušča, prelaga na najdalje eno leto po sklepu miru. Med tem bodo banke na znesek bodoče emisije vplačale valuto pri njih naloženih zakladnih bonov v znesku 120 milijonov. Bolgarska država bo plačevala od tega zneska 6 in pol odstotne obresti, to je en odstotek preko oficijclrte obrestne msre Nemške banke, nadalje enoosminko odstotne provizijske pristojbine za eno četrtletje, tako da se bo obrestna mera gibala med 6 in pol in 7 odsto. Zakladni boni se prevzamejo na podlagi kurza 81.25 mark za 100 frankov. »Banque de Pariš et des Pays Bas« dolgovana svota 75 milijonov frankov se bo izplačala iz doneska emisije prvega opcijskega dela. Kar se tiče rasko-azijatski trgovski banki dol-govanih 30 milijonov, se Ji bo ta znesek, ki ji je sedaj pri diskontni družbi na razpolago, odkazal, kakor hitro bo to po sklepu miru mogoče.
POD LISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepia
—	O, kako srečna sem! — je šepetala Mignonne, — in kako neumno je bilo od mene, da sem hotela umreti!
Utihnila je nekaj časa. potem pa je dostavila:
—	Kaj ne, Karel, obležala bi bila mrtva. če bi bila skočila skozi okno?
—	l>a, ubila bi se bila na uličnem tlaku, ubogo dete! Kar mraz me stresa, če se samo spomnim tega.
—	Ali je zelo visoko?
—	- Pogle; doli.
M norme je hotela vstati, a se je takoj zopet zgrudila nazaj v naslanjač.
—	Primi me za roko, — je dejal Karel.
Tako se jej je posrečilo, da je vstala iz
naslanjača. Komaj pa je napravila par korakov, je obstala omahovaje in rekiai
—	Čudno se mi zdi. da sem tako slaba.
Naslonila se je na Karlovo roko in hotela iti dalje, pa ni mogla. Kolena so se jej začela šibiti in Karel je čutil, da omedlela.
Pogledal jo je; bila je tako zelo bleda, da se ie ie prestrašil.
—	Ali ti je slabo, Mignonne? — jo je vprašal nežno.
—	Da.
—	/elo?
—	Da, zelo!
—	- Kaj pa te boli?
—	Sama ne morem povedati.. .Olava je tako težka... V prsih me tišči... Drži me, Karel... drži me...
Omahovala je, kakor prelomljena bilka.
—	To ti že preide, — je dejal Karel, da bi pomiril njo in sebe. — Utrujena si in pa razburjena si še; to bo pač edini vzrok slabosti... boš videla, da bo kmalu bolje....
—	Da. da ... — je odvrnila Mignonne, — kmalu bo bolje----
Bledica je izginjala in videti je že bilo, kako jej stopa v lice mrzlična rdečica. Napadla jo je iznova ista bolezen, kateri je skoraj podlegla pred svojim odhodom iz Etiouxa.
Karel je storil vse, da bi ostal miren, dasi ravno ga Je stvar zelo skrbela. Slekefje Mignonno in Jo položil v svojo posteljo,
IV. _ _ Zdravnik.
Dve mi pozneje Je plaval nad Mlgnon-ninim ležiščem zli demon, ki se nm pf»v! delirij, in se je s svojimi krili dotekntt celo uboge deklice.
Domute vesti.
Iz deželne aprovizacijske komisije: Ker
se v zadnjih dneh opaža, da nakupuje občinstvo večje množine jedilnega olja proti poljubni ceni, opozarja aprovizacijska komisija prebivalstvo, da je rekvirirala za potrebe mesta znatne množine olja, ki se bo prodajalo za zmerne cene in z najboljšimi garancijami za konzumente.
Ni torej nobenega razloga, da si ljudje nakupujejo olja preko lastne vsakdanje potrebe, nasprotno si konzumentje s takim postopanjem samo škodujejo, ker se na ta način blago od dne do podražuje.
Poziv v pokoju se nahajajočemu in v Trstu stanujočemu učiteljskemu osobjn ljudskih in meščanskih šol. V smislu odloka c. kr. ministrstva za uk in bogoeast-
Karel je poslal po mladega zdravnika, s katerim se je seznanil tekom svojega kratkega bivanja v Parizu in ki je šele pred par meseci dobil svojo doktorsko diplomo. Bil je pa v svoji stroki izboren in manjkalo mu je samo bolnikov, da bi se povzdignil do sijajnega-položaja.
Ker se pa bolniki dotlej niso gnetli k njemu, je imel veliko prostega časa in je še pogostoma občeval s svojimi prejšnjimi dijaškimi tovariši, ki so, če je bilo treba, dali po njem zdraviti sebe in svoje ljubimke.
Imenoval se je Viktor Dulong.
—	— je vprašal Viktor, ko je prišel h Karlu, — kaj pa je in česa želite od mene? Ali potrebujete prijatelja ali zdravnika?	-
—	Zdravnika! — je odgovoril Karel.
—	Potemtakem ste bolan?
—	Ne jaz.
—	Kdo pa?
—	Neka mlada deklica.
—	Krinolina?
—	Ne, druga.
—	Toref Je zopet kaj novega?... Kje je bolnica?
—	Tu, na moji postelji.
Karel Je odgrntt zaves« hf Dulong je stopil k posteUL
—	Tristo strel! To je čudežno lepo dekletce! — fe delal, gledajoč Mignonno.
—	Kaj ne da?. ___^i^i-—
je od 28. julija 1915; št. 2346-K. M. M. more za prihodnje šolsko leto tudi za pouk na javnih ljudskih in meščanskih šolah v slučaju potrebe prihajati v poštev vpoko-jeno učiteljsko osobje ljudskih in meščanskih šol, ako so po svoji telesni in duševni kreposti in po svoji pedagogično-di-daktični sposobnosti še sposobni, da se sprejmejo provizorično v službo.
Poživljajo se torej v pokoju se nahajajoče in v Trstu bivajoče učiteljske osebe, da se prostovoljno zglase za provizorično supletorično uporabo na javnih ljudskih in meščanskih šolah za prihodnje šolsko leto 1915-16. Zglase naj se pri c. kr. namestništvenem svetniku, ali pa, ako žele biti nameščeni na državnih ljudskih šolah, pri c. kr. namestništvu ter naj pri tej priliki navedejo potrebne podatke o svojih personalijah (rojstno leto, stroko, datum vpokoiitve, število službenih let, zadnje službeno mesto, stalno bivališče). V prijavah se navedejo lahko tudi even-tuelne želje glede pomožne uporabe, zlasti kar se tiče zavoda in odmere pouka.
C. kr. namestništvo predsedstvo Trst.
Prijave reklamacij o blagu, ki se je iz
južnih kronovin spravilo na varno. — Reklamacije in poizvedbe o tovorih in prt-Ijagah, ki so bile določene ob izbruhu vojne z Italijo v postaje ogroženega ozemlja oziroma, ki so bile že na potu tja, in so bile najbrže iz ogroženega ozemlja spravljene na varno, je prijaviti pri sledečih ravnateljstvih državnih železnic:
1.	Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v L i n c u.
Če gre za tovore in prtljage, ki so bile oddane na postajali državnih železnic na Koroškem, Kranjskem ali na Primorskem, ali pa, ki so Diie doiočene za postaje državnih železnic v teh kronovi-nah in ki so bile, kakor se domneva, spravljene na varno.
2.	Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju.
Ce gre za tovore ali prtljage, ki so bile oddane na Koroškem, Kranjskem ali Primorskem in sicer na postajali privatnih železnic (južna železnica), ali pa, ki so bile določene za postaje privatnih železnic v teh kronovinah in ki so bile določene za te postaje, in so bile, kakor se domneva, spravljene na varno.
3.	Pri c. kr. ravnateljstvu državnih že-reznic v Inomostu.
Ce gre za tovore ali prtljage, ki so bile oddane na železniških postajali na južnem Tirolskem (tudi proge južne železnice in vse lokalne železnice) ali pa, ki so bile določene za te postaje, in so bile, kakor se domneva, spravljene na varno.
Tem vlogam naj se prilože, če mogoče, sprejemni listi, duplikati voznih listov ali drugi dokumenti, ki dokazujejo pravico razpolaganja čez dotično blago. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu.
Ker se mora z ozironi na pomanjkanje pokritih voz nakladati tudi tako blago v nepokrite vozove, ki se vsled premočit-ve lahko deloma ali popolnoma pokvari oziroma poškoduje, se razpošiljatelji v lastnem interesu opozarjajo, da postopajo pri uporabi plaht jako pazljivo, osobito
pa da gledajo na to, da ne bodo plahte ležale vodoravno ali celo udrto, da se v udrtino ne nabira deževnica, katera pride še celo pri novih, posebno pa pri že obrabljenih plahtah v notranjost voza ln končno tudi na blago.
Pasja kronika. Nič manje, nego trikrat je imel zdravnik z zdravniške postaje opra.viti včeraj z otroci, ki so bili o-klani po kakem psu. Prvi je' bil 13 letni Jakob Candotti, stanujoč v ulici Tlziano Vecellio št. 7, katerega je bil pes ugriznil v levo stegno. 9 letnega Jurija Subiča, ki stanuje v ulici Rigutti št. 23, je pes isto-tako ugriznil v levo stegno; 9 letno Ančko Arginovo, ki stanuje v Rojanu št. 43, je pa pes ugriznil v desno lice. Zdravnik je vsem trem izžgal rane.
K® ie slonela na oknu svojega stanovanja v hiši št. 42 v ulici del Farneto, je 23 letni Štefaniji Oaobuli padel z zgornjega nadstropja na glavo vrč s cvetlicami, ter jo ranil do krvi. Morala je na zdrav-nišo postajo, da ji je zdravnik izlečil in obvezal rano.
Za III. zbirko darov našim hrabrim braniteljem so dalie: darovali: ga. Marica Majcel 10 raznih kosov perila: ga. Kristina Kacaiura: 400 cigaret, 24 nožnih krp, 10 prtičev, 12 velikih kosov za krpe in obveze, ga. Sevastopnlo 13 srajc, 30 nožnih krp, ga. Marija Gangel 2 brisalki, 6 robcev, G srajc, ga. Fany Zhko 200 cigaret, 24 parov novih nožnih krp, rodbina dr. Pertotova 24 parov nožnih krp, šop obvez, ga. N. N. za naše vojake b srajc, l majo, 2 para spod. hlač, 24 parov nožnih krp, ga. Marica Novak 3 škatlje »ci-gariilos«, 30 kosov za krpe. Srčna hvala vserrU
Mm politična mu
Grmenje topov v Parizu. Iz Ženeve se poroča: Od septembra preteklega leta jo mogoče v raznih krajih pariške okolice, ki leže na severni strani, dobro slišati "grmenje topov. Posebno Montmorenc.v, Ln-bonne in Le Bourget se imajo zahvaliti tej okolščini, da prihajajo tjakaj v nedeljah številni izletniki. Vendar pa v to svrho ni treba ravno daleč .kajti po poročilih »Gauloisa« je slišati grmenje težkih topov sredi Pariza. To je zlasti na severni strani Montmartra, kjer se zvok lovi imenitno. Dobe se celo iznajdljivi najemniki, ki se na vse zgodaj zjutraj zasi-gurajo, če vladajo ugodni vetrovi, nakar iščejo na bulevardih radovedneže, ki hočejo proti plači 50 vinarjev četrt ure dolgo poslušati zamolklo-bobnenje 30'5 cm topov. Veter mora briti iz severovzhoda in poslušalci ne gredo k oknom ampak sredi sobe. Pri tej priliki je treba omeniti, da v Parizu še niso izumrli vsi egoisti in da se dobe ljudje, za katere je beseda patrijotizem oslarija. V Passy so delali propagando za neko prošnjo, ki je zahtevala od vojaške oblasti, da naj prepove ponočne poizvedovalne polete letalcev, ker vsled brenčanja močnih motorjev ni mogoče dobro in mirno spati. Prošnjo je podpisalo seveda le' — sest ljudi in seveda se je tem »patrijotom* zgodila še ta nesreča, da so vsi listi ponatisnili njih imena in sicer v strašilo za druge, manj odkritosrčne egoiste.
—	Kaj pa jej je?
—	To bi ravno rad izvedel od v as.
—	Prav imate.
Zdravnik je odkril pogrinjalo in je prijel Mignonno za njeno okroglo roko. Komaj pa jej je potipal žilo, je izginila njegova neskrbna veselost in čelo se mu je zmračilo kakor v skrbeli.
—	Stvar je potemtakem očividno resna? — je vzkliknil Karel, ki je opazil to izpremembo.
—	Bojim se. — ie odgovoril Viktor.
Potipal jej je nato ponovno žilo, potem
pa je izpustil roko in je pomenljivo zmajal z glavo.
—	Ali je nevarnost res velika? — je vprašal Karel ves v skrbeh.
—	Zelo velika!
—	Cesa se bojite?
—	Da jej ne udari na možgane.
—	Pa mislite, da se to zgodi kmalu.
—	Lahko vsak čas.
—	Neizogibno? .
_ 2al, vse kaže tako. Kriza bo huda
in odločilna. Tekom dvakrat štiriindvajsetih ur bo to mlado dekletce ali mrtvo
ali pa rešeno.
—	O, rešite jo. dragi prijatelj! Rešite jo! — je vzkliknil Karel bolestno.
—	Storil bom, kar je le v mojih močeh, — je odgovoril mladi zdravnik, toda ne jamčim vam pa za ni6!
—	-Kaj se mora zgoditi najprej?.
—- Preskrbeti morate predvsem potr-' pežljivo in skrbno strežnico, če le mogoče usmiljeno sestro, in natančno storiti vse kar odredim. Napišem vam vse.
Ko je mladi zdravnik napisa! svoje odredbe ter izročil Karlu papir, je odšel rekoč:
—	Na svidenje, moj dragi, zvečer pridem zopet in ostanem, če bi bilo treba, čez noč pri bolnici. Ne pozabite na noben način, kar sem vam rekel, in preskrbite dobro strežnico.
Ob enajstih ponoči je prišel Viktor Dulong zopet h Karlu, kakor je obljubil in je našel tamkaj usmiljeno sestro, ki je poleg Karla sedela ob Mlgnonnini postelji.
Vse odredbe so bile natančno izvršene, kakor je naročil popoldne.
—	No, kako je? — je vprašal, ko je vstopil.
—	Tiho! — je odgovoril Karel potiho-ma. položivši prst na usta.
—	Ali spi?	}
—	Da.
—	Ali se drugače ni zgodilo nič novega, kar me ni bilo tukaj?
—	Mislim, da ne, — Je odgovoril Karel; — sicer pa vam bo bolje znala pojasniti vse ta dobra sestra, ki Je tako prijazna, da mi pomaga pri postrežbi in ki ima ono izkušnjo, ki je jaz nimam.
(Dalje). .
Stran II.
• *
►EDINOST« it 21»,
v lrstu, 9. avgusta 191».
iJardaneTe In Italija. O vesteh. Iti se
zadnje dni širijo o sodelovanju Italije na dardanelskih operacijah, piše pariški »Temps«: Vse te vesti so za sedaj le ugibanja. Mi smo rek*i že poprej, da ItaTiia, ko Je stopala v zvezo, ni nameravala sodelovati na operacijah na Dardanelah. Cbisk generala Porra je pa potem dove-del do tega, da je nastal ožji stik med Italijo in zavezniki in gredo cilji zavezniških vlad za isto skupno željo. Iz tega pa ni treba še sklepati, da bo skoro sledilo sodelovanje Italije pred Dardanelami. To je odvisno od tega, ali pride do popolnega preloma med Italijo in Turčijo. Ko je prva sklenila zvezo s trosporazumom, pn^la je naravno v konflikt z vsemi sovražniki trosporazuma, ker Nemčija, Avstrija in Turčija stoje	skupno. Kar se tiče balkanskih držav, postaja vsak dan večja nevarnost, da bomo žalovali po izgubljenih prilikah. Tako »Tem-ps . Nejasna je sicer beseda, ker je zelo zamotana glede sodelovanja Italije na o-peracijah pri Dardanelah — dočim na drugi strani vendar dopušča zaključek, da diplomacija trosporazuma na Balkanu ni uspela po svotih željah. Računi z italijansko intervencijo so torej prevarili, kajti pomoč Italije, kjer bi Je potrebovali, ostaja na eni strani veliko vprašanje, d očim Je na drugi ravno pristop italije skalil trosporazumu vodo na Balkanu. Na to kažeio razne vesti v bolgarskem i*1 srbskem časopisju. Italija ne prinaša sreče tja, kamor prinaša svoje — zavezništvo.
>Gk>rnale d' Italia* pa je napel drugačne strune. Prinaša članek senatorja Mac-ciottia. ki trdi, da zasedenje »neodrešene-ga ozemlja nI edini namen italijanske vejne. To zasedenje da bi sedaj radi na-r:-vnih in umetnih utrdb ne moglo vspeti.
»Zakaj
se torej na^e čete ne pošljejo pred Dar-danele, da pomorejo zaveznikom, ki se morajo omeiati na defenzivo? Tako bi irogli v nedolgem času razviti vse svoje si'e, napredovatf v sovražno področje in rv-"7!ti Je ter na ta način prisiliti sovra-?,iika v sklep miru. Ne smemo več kratiti našim zaveznikom svojo pomoč!«
Gospoda senatorja pa že razumemo prav dobro. Zahteva, naj se Italija drži svojih starih tradicij: nič. ali čim manje storiti in potem — žeti!'.Italija naj le »po-rr.afca . zmago pa naj jej izvoiujejo — dragi. Tako Je bilo L 1*59. in 1866. Enkrat s« italijanske zmage izvoievali — Francoz?. drugikrat pa — Nemci. Italijani so le pomagali«. Kako? — to pripovedujeta hneni pregrenkega spomina za Italijo; Vis In Custozza. In Italija Je dobila Lombardito In Venecijo. — Tako si sestavlja račune senator Macciottl tudi sedaj! Toda včasih utegnejo prevariti tuđi najbolj računi.
Hrvatski emigranti. Uradno glasilo hrvatske vlade. »Narodne Novine«, je prineslo v svojem izdanju dne 3. t. m. uradno priobčilo, v katerem sporoča z ozirom na Članek v »Hrvatski« — o katerem smo govorili te dni —, da sta kompetentnim oblastim že davno znana obstanek In delo-vanie južnoslovanskega odbora in dobrovoljne legije ter da so že prej uvedle tozadevno postopanje: preiskavo radi zločina veleizdaje proti tistim članom odbora, ki so pripadniki Hrvatske. To sta dr. Fran Potočnjak in dr. Hinković. Ker pa poslednjega ščiti imuniteta kot poslanca v hrvatskem saboru in v skupnem parlamentu v Budimpešti, se je sodni stol v Zagrebu obrnil do obeh zbornic za izročitev dra. Hinkoviča v svrho sodnega preganjanja. Proti Franu Supilu, izdajatelju reškega s Novega Lista«, se je sodni stol v Zagrebu izrekel nekompetentnim in je spise odstopil kr. tribunalu na Reki. Proti ostalim članom odbora ne morejo hrvatske oblasti postopati, ker niso hrvatski tuzemci. Vladna objava navaja konkretno blizu iste čine, kakor jih Je prinesla »Hrvatska« in smo jih mi te dni posneli, a jih je cenzura zasegla. Omenjamo te vladne objave posebno zato, ker konstatuiejo, da ie bila stvar oblastim že davno znana in da je bilo že prej uvedeno postopanje, iz česar smemo sklepati, da je tudi javnost v Zagrebu vedela za to. To pa pod-kreplja našo domnevo, da tudi »Hrvatski < ni trebalo šele informacij iz Ženeve in da je bil nje članek pisan, ali pa vsaj apreti-ran v Zagrebu v nečedne namene, ki so pri frankovcih metoda in ki smo jih te dni označili.
Francoski in nemški katoliki. Kakor je
ta vojna razdvojila internacionalno socijalno demokracijo, tako je tudi katolike, posebno francoske in nemške. Ideja nacionalizma je izbrisala vse kulturne in j socijalne sorodnosti med narodi — danes obstoje samo vojujoči narodi. Francoski katoliki (najodličneji pisatelji, škofje) so pred nekaj Časa izdali knjigo o »nemški vojni in katolicizmu <. Knjigi so priložili album, v kateri se nahajajo slike
Na to so odgovorili nemški katoliki v Knjigi: Obramba pred francoskimi podtikanji. To knligo so podpisali vsi poznaneji pred-stavitelji nemškega katolicizma. Tu je splošnih člankov in specijaliziranih dokazov proti francoskim obtožbam.
Za omejitev alkoholizma.
Naredba.
C. kr. nax;iestništvo v Trstu z dne 6*. avgusta 1915, št. 1198/1 Pr, s katero .e po ukazu najvišjega poveljnika južnoza-padne fronte (ces. naredba z dne 23. majnika 1915, drž. zak. št. 133) od 30. dne meseca julija 1915., op. št. 10602, odrejajo ukrepi za omejitev alkoholizma.
Na podlagi § 13. (oddelek c) Najvišjih določeb o delokrogu političnih oblasti z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, in na podlagi § 54.. odst. 2., obrtnega reda, drž. zak. št. 199 iz leta 1907., se odreja za sedaj:
§ 1. Točite v žganih opojnih piiač in prodala na drobno, kakor tudi trgovina z žganimi pijačami na drobno v zaprtih steklenicah, kakor je v trgovini običajno, Je prepovedana ob nedeljah in praznikih ter ob semenjskih dneh ves dtt, drugače pa pred 7. uro zjutraj in po 4. ari popoldne. Zganjarnice morajo biti zaprte ves ta čas.
§ 2. Gostilničarjem in točltničarjem
(gostilnam, kavarnam, itd.), (osebam, ki se bavijo s katerokoli trgovino, trgovcem, delikatesnim trgovčevi itd.) in drugim obrtnikom (slaščičarjem, prekaplja-Čem itd.), ki imajo pravico z% točenje žganih opojnih pijač ah prodajo na drobno in na podlagi § 16., lit. d) obrtnega reda ali § 1. zakona z dne 23. junija 1881., drž. zak. št. 62, ali ki imajo pravico za prodajo žganih opojnih pijač na drobno v zaprtih steklenicah po trgovskem običaju, je torej ob nedeljah in praznikih ter ob semenjskih dneh ves dan, drugače pa pred 7. uro zjutraj in po 4. uri popoldne prepovedano točenje ali prodaja žganih opojnih pijač, v zaprtih ali nezaprtih posodah.
Tekom tega prepovedanega Časa je torej prepovedana vsaka oddaja žganih o-pojnili pijač neposrednim použitnikom.
Trgovci na debelo in proizvajalci smejo izvrševati samo prej dobljena naročila obrtnikov, ki imajo pravico za prodajo na drobno ali za točenje, toda tudi to se sme vršiti samo v prostorih, ki niso dostopni pivcem.
§ 3. Tudi izven v §§ 1. in 2. označenih prepovedanih Časih je prepovedana vsaka oddaja (točenje ali prodaja) žganih o-poj.nih pijač, pripadnikom oborožene sile, v vojaško službo pri .armadi priteguje nim civilnim osebam, uslužbencem zakonu o vojnih dajatvah podrejenih podjetij, usebam, ki gredo na nabor aH pregled in vojnim ujetnikom.
Pri vojaških transportih vsake vrste se ne smejo nuditi niti žrrane opojne pijače niti druge alkoholne pijače (pivo, vino, mošt itd.) Izjeme so mogoče samo na podlagi posebne zdravniške odredbe ali pa z dovoljenjem transportnega poveljnika.
§ 4. Ravno tako je prepovedano oddajanje žganih opojnih r»ifaČ mladim ljudem pod 18 leti, pivcem iz navade ali pijanim osebam, beračem, postopačem, duševno manj vrednim ali nasilnim osebam. Nepo trebna dolga muditev pivcev v žganjar-nicah ni dovoljena.
§ 5. Kolikor je po navedenih določbah dovoljena točitev ali prodaja žganih o-poinih pijač, se sme vršiti to Ie proti plačilu v gotovini. Potemtakem je prepovedano vsako oddajanje takih pijač na upanje, proti zamenjavi za živila ali na račun mezde.
$ 6. Pod žganimi opojnimi pijačami v P smislu te naredbe se razumevajo vse za človeško uživanje določene zgane opojne pijače, ki so brez dodatka ali s kakšnim dodatkom pripravljene za pijačo (špirit, žganje, rozolja. rum, likerji itd.), pri čemer je vseeno, ali se napravljajo potom kuhanja (žganja) ali na kak drag način (z uporabo esenc ali drugih surogatov), in v kaki obliki se dajejo pivcem.
.{•? 7. Izdaja morebitnih dalekosežnih posebnih predpisov pO krajevnih potrebah j t; pridržana političnim oblastim prvega reda.
§ 8. Ta naredba ne velja za oddajo žganih opojnih pijač v zdravilne namene na podlagi zdravniških predpisov.
§ 9. Ta naredba se mora v vseh obrtnih prostorih, kjer se točijo ali prodajajo žgane opojne pijače, nabiti na gostom (odjemalcem) vidljiv način.
§ 10. Vsako dejanje aH opuščanje, ki ima namen, da bi se kdo izognil v prejšnjih paragrafih izrečenim prepovedim (;j. pr. posebno kupovanje žganja za vojaštvo po civilniii osebah), je prepovedano; kaznuje se posebr:o strogo.
£ 11. Prekršitve te naredbe se po §§ 7. in 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. L, drž. zak. št. 96, kaznujejo z globami od 2 do 200 K, ali pa s 6umim do 14dnevnim zaporom, morda tudi z začasno zatvoritvijo obratnega prostora ali pa po § 133 b, odst. a, obrtnega reda, drž. zak. št. 199 iz leta 1907., tako, da se za kazen odvzame obrtna pravica za določen čas ali pa za vedno.
§ 12. Ta naredba stopa v veljavo z dnem razglasitve.
Istočasno se razveljavlja naredba c. kr. namestnika v Trstu z dne 25. Jurija 1915. L, praes. št. 1198, drž. zaJc. 5t. 21, in vse odredbe, ki so Jih izdale politične oblasti prvega reda na tem polju, kolikor se ne strinjajo z določbami te naredbe.
C. kr. namestnik? dr. Alfred baron Frles-Skene.
Cene raznih živil u Trstu.
(Dm 8. avgusta 1915.)
Mokt (pšenična, mešana z rieno) . K 160, 2 — kg ' Moka (aa kaU^ako rabo) .... K - 88 — 96 kg
Sladkor..............K 1 kg i
Meso (goveje) sprednji doli ... K 3 69. 4-08 kg !
zadnji „ K . . . 4 32, 4 72 kg
Meso telečje...........K 8- kg;
Meso koštrunovo . . • . . K 2 40 do 2 G0 kg Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40
Onjat, kuhana ............K 12.— kg
Maslo sirovo ............ K 6*— kg
Sir (ementalski)...........K 5-40 kg*
KokoSi	. . . . c . . K 7*50 do 8*50 ena
PiManci .........K 3*— do 4'— eden
Polenovka suha	2-20, 2 40 kg
B namočena • ........ 1'28 kg
Riž.................K 3-92 kg
Fižol..............K 1-26, 1-52 kg
Bob.................K 1-60 kg
Ječmen.................K 2 60
Fižol (rtroftji) vinarjev....... 40, 48 kg
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
se le preselil In ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
fz^lranfe zebov brez&oIeClos.PloEBDiraĐje.
UMETNI ZOBJE.
"N
Grah Kromp*'r Paradižniki
Radič
Salata
Česen
Čebula
Jajca
Buče
Peaa
Malancace Kumare Koleraba Mleko
O^j« (najceneje) Sardele ....
Sardoni . . . Tnnin ....

• . . . .
....
....
— kg • • . 24 do 28 kg ... 36 40 kg 4 do 6 merica 10 do 12 glava . . 6,8 glava . . K —-80 kg
18 do 20 komad . . 5, 6 komad . 2 do 4 komad . . 6, 8 komad . 6 do 8 komad . H do 4 komad . . . 56, SO liter , . . K 2-80 liter . . . K kg .... K —— . . K —-kg
Eaniila Ceregato
Trst Campo S. Gtecomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu 6VOfQ|i
trgovino pisarniških m šolskih potrebščin
Prodaja razglednic lil Igrač vseh VT9tj
Pruoisio se tudi moHtveiik; v slov. jeziku«
lijena mili® Kapitala!!
^ Zaloga dalmatinskega vina ^
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu |
Filip Ivanišević
ulica Torre biaaca 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
I
9
V
Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
J
(Eck^inshiiss) v Ija^liani v zdravi, solnčni legi, poleg postaje elekt, cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta, s kosmatim doneskom 12.000 K ; čistim doneskem 10.000 K se pod ugodnimi pogoji proda. Glav-
* niča se obrestuje čisto po 5ya%-Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.
Umetni zobje
z in brez čeljusti, zlate kresa In cbroliKI
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
I TRST, ui. Caserma ii 13, ll. n.
t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
ž
:
z
v l
Mziuto Ktna-uhi
Setravalic
za bolehne in rekonvalescente*
Provzroča . voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseli slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačitl. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.

'V

ta
elika prodaja špeha!
Od danes naprej se bode prodajalo kakor po navadi
v ulici Uio Fosccie 3
2 vasonn finesa soUeiit
po sledeči nizki ceni:
pri odvzetju 5 kilogramov po 4 K 40 vin. kg. iz pod 5 kilogramov po 4 K 50 vin. kilogram
Cenjeno občinstvo se opozarja, da naj se sedaj preskrbi s špehom. — Toplo se priporoča:
Albin Anžič.
sprejema od vaakega tud:
in jih obre- M 01 večje zneske po
»tuje po	|3 )• govora.Trg*W«___
otvarja čekovne račune z dnevnim obreeto-vanjem.
Re-tnl
Vlaga se lahko po eno krono.
fctec-krnikinii nčn 75.179. TELEfM 1H4

55
:
♦ daje na osebni
X	proti plačilu po dogovoru.
Posojila kredi«
in na zastave
S. Francesco Stev. 2, I. nacist.
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 | dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Z
b i Priporoča male hranilne Skrinjice, kt ♦ it so posebno primerne za družine.
Trst,
KUPUJE IN PRODAJA:
vrednostne papirje, rente, obligadje, zastavna pisma, prijorttete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče w tovnih sktadfcčfc SAFE - DEPOSrrS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
Cassa cfll Rlsparmfo štev, 5 (Lastno poslopje)
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom u krčanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
VLOGE li KNJIŽIO! %
•d dneva vloee do dneva
a vlogo do dat davek plačuje
FILIJALKE:
dubrovnik kotor
ijubljaha
METK0V3C OPATIJA .SPLIT ŠIBENIK EADAR
akreditivi, ČEKI in NAkaznice na vsa TU- in inozemska tržišča.
živahna
sveza z
ameriko. remboursn! kreditl
prodaja srečk razredne loterije.
1*7.
In od s*/, do s pop.
ESKOMPT MENIC